k. Hofbibliothek Wien V Gorici, 11. aprila 1884. Tecaj XLW, ,?So5a" izhiija v«:ik petek in velja posti pr*»i«'inun:i -opi>i naj m Magovoljito l'MWiijO ureilniStvii „So«C" v Goriri U.» T%VD%|((l 10, J.., uarouiiimi pa opravaia^vu —--^Tiir>^^f#" Via della Croce St. 4. II. Rokopisi se ne vra^a/jo; do^lii niij se blagovoljno fraukujcjo.— PvolaK^jCPi in drugiui wcproina&niin se »f\riity\liii* •tuii*, ako me oglasi* pri opiwii^P' x Gospod dr. Vo&njak je v dizavnem zoom v mj'i dne, 20. marca znana kri-Caea in potdanca dr. Foreggor-ja m Selmiioderer-ja pouubm rewlucijo za tdovonj-kf par.ilolko ua giuma-zijih v Cidji iu v Mariboru prav dobro zavrnil. llokel jima je, da po njijinih popish bi si morah inhliti Spodujo .Slujersko kut pravo spako. Tudu vsi* jo pre-tirauo, kur >ta moza govorila, in uereiukjio ; Slovonei hoci-jo le iste pravico uzivati na juzneiu Stajorji, kjer so doiua, kakor Nomci. Tnlitov iuieiiovamh puslaueev, da Slovenci «> >v«>jib pohlandb nic ved.-ti wnVjo, je le njijina ziva domisljija rodila, d«cim je gola rosni-ca, da SEovonri a tob dvob gn-*po lib nifosa slisati uo-cejo. Gosjwlu vedno poudarjala svoje veliko poznanje Spodnje fc'tajettke, a v govorib kazeta goropaduo ue-vednost, Dr.ja Selimiedererja izjava, da se navinogradski Soli v Mariboru, katora jo le kakih 10 miimt nd nie-bta oddaljona, slovt u>ko pudtiouje, je gola ncivMiica, ker se, uCitelji zavvuui m-niAku pnduco.vati. Ui-.eun, nuve.sci nemSeino, pr:pnvt»d;;jrjo, da je pudnk broz uspeba tor da lo tolik" pridobijo, kar vidijopri prak-tieuih vajah. 0 tern bt ;,e bil g. dr. Sobm. vendar saiu lohko prepiifr.I, prediio jo v zhiiruici nero~!iieo porot'ul. Kako mar.;jo Slovenei za nem:ike po.-l.tiire. pokaz.da jo za.ltij.i vutitov v l'itiji, kjur je dobil na-rodni knndidat :>*2«), nom^ki pa 4u fjiasuv, kar je ja-At'ii o'lj*t»v(.r na iuivfruinovo in vso drugo iiemcurhki) ro^ov il.:ot»jo. Nirazuuiljho jet pravi ilaljo dr. VomijuIc, kubo se striiija trditi-v mieuovatiih posLumev. da Slov.'iici ne marijo za hvoje po^latiD*, z otio dr.ja Foro^^oija, da jo yiovonslM Kibanji; tia ritakrslioiii ia tako iiioCtiit, da se Netnci i:»tij«> v/.Jiemirjfiie; otita dalje dr.ju Fo-reggcrju, da ji. on zmagal pri zadiijih volitvali proti n&rodupinu kiiiididat'.i le s 40 gl.is«»vi vecitn.1 in tudi proti Schmiodiwrju v Mariboru glasovalo jozabil se je tako daleti, da je trdil, da nuSa dnhov.siiina ni katoliSkega mi-;'djenja; da dola le narodno politiko in pozablja ua kaiolisko.stalihce. A. uavadnu se pa trdi, da je naSa duliovseina proklerikalna, in gospod poslauec ccljski pD/abil jo povedati, pri kom naj dela naSa diihovrtei-na za ra/.Hijenje katoliftke, vere, Pa Slovunciii ne, ker ti so itak ze dubn katoliLani, pri taeih pa, kakoiSeti je celjski poslaucc, katwri nimajo navadno nobenega ver.skega preprioanja, to zalibog nifi ne izda. Gospod po.slanec Foiegger je razkacen, ker Slo-venci uofr'jo tako plesati, kakor on in drugi Ncinci godojo, in jo, na nic Uaj poslen nacjn /vljal izraa „neim":mjr', katerogi ruiuiuo pri nas za rouegftte, kakor l)i bii proti Neineem obrneii. To je pa velik raz* ion'k, s piavimi Neuici se lebko izbaja, a z Ijudini, ki tio mM .Slovenci rojeui in izrejeni in vciinoia od-padniki, h tomi ni moci .sporazumuti se. Heuegatjo, so pov.sod najlinjsi Ijudje. Kurovu in razzaljivo izrazil Be je g. celjski po-hlaiuc o poilporab za wlovcnskejuriste. Take primoro .so ni bilo .slisati v drzavni /.bornici; prinwrja nani* sou zueske za Us podp.nc )nim, katoru jL.,|ilada do-vnlii.i za ueke bolezni v Oaimaeiji. To je podlost! (l>obro! na desnici.) Toliko naj zadostuje teniu po-blaneii, sieer pa bi moral, pravi dr. VoSnjak, Se naj-manj dve uri govonti, ako bi hotel vse zvijace in ne-le.-M-iice ujegowga govora zavrniti. Klic tell po.slancev tio iSloveneev o-itane brez uspcha, kajti Slovcnci vedd, da le sola opirajoLa se na materin jezik, pelje k o-niiki in blagostanju, znajo pa tudi, da slovenski po-^anci veduo na to delajo, da dobimo tudi uarodne sreduje sole, za to bo inielo slovensko prebivalstvo vedno vet zaupanja do nas, nego do gospodov Foreg-gerja, Schmiedererja iu lleilsberga, uaj delajo ti Slo-veneera Se tako lepe obljube. Gludpovedauo je bilo, naj veruiki v tem casu pridno sveto pismo prebirajo, naj se s sovrazniki spravijo; kristijanski cesarji so navadno ta Sas jetuike pomiiosC'evali, su^ujim se je prostost uaznanjala in cerkev je spokorjene greSnike sprejemaia v svoje uaroCje. Druge obCine pa mso imele nikakorsue flveliko-nofine veCerje" in so stele kot velik praznik veliki petek, dan Kristusove smvii. Tudi so praznovali nekateri veliko nofi po judovaki 5tetvi, drugi po novi kristijanski in tako je bila med njiini razlika. Toda uze leta 196. je rimski pape2 Viktor zacel skrbeti, da bi se prazuovali ti prazniki po vsem kristijanskem svetu ob istew Casu iu isti dan ^o »oyi Hrlstijao^lti Zuk.ij gozdi iH'sajo iu njili kovli% za kmotijstvo. Pri uas Slovcncih iniamo najvefi maliii pk08s%{» nikov, ki ei i svoja polja z malimi izjaiaami julw %i)d|jiO iu skrbno obdelujejo, cesar pa zalibog gkiiH^J^1 ne luoruiuo teeu Ako prafiamo malegft i)oi«*\t%iii posebno tacega, ki jo Blab go»podar, zakaj &m Itv Jio zanemarja, dobimo v odgovor: ^Nearefia iu go%l rv» seta sama.B Tako ga je ucll o«5e in po tew fmm se tudi tofino ravna, Ceravuo je gotovo, da tuty Hi bo moglo ve6 dalje iti. Imamo dovolj dokazov, * (lit $ bili nasi hribi Se pred 40 leti popoluoma oljia%ni% ft dan danes % majbnimi izjemami je saiua go)jft%^ •^ Pozoain 2upuika v goritau okraji, kteri ini ,j%)l>%l' povedoval, da so bili za casa njegovih mlailili ^tit, t, j. pred 50 leti vsi hribi med Urgarjem, B»njS%o j(i depovluoin Se popoluoma obraseni, a dandiikt«ujtVN# unifieno. Kaj je glavni uzrok temu unifienju? — V pr%va vrsto gre neprestauo grabljenje listja^ po^)eb%i) po tacih gozdih, ki tei i 2idovskim na eni in isti dau. Vendar se je 2fi.ftflpgg' tilo, da se je nasa kristijauska velika noc" PW»u^j*g» z iSidovsko isti dan iu sicer leta 1825., iB-wg.gB 1832.; v prihodnje bodo 2idi leta 1903. i^H-.Jf 1927. sopet z nami vred praznovali svojo veliko jioH Rad se spominjam Casov, ko sem jo kot JW 7 lorek ^ed veliko nocjo ia Qwm doioov m IfW, Gozdna prst ima tadi se drugb nalogo. Ako se gozda vsaj deloma stelja pusti, napravi se scasom po vrhn korenin od listja in vejnih odpadkov debela \ sprsteninska plast, ktera varuje po zitni korenine pred \ hudiui mrazoni in poleti pred vroelmi solncnum zarkt; | popiva tudi v obilni meri deznico iu snezueo, ktera | pride polagoma za 2ive2 rastliuam. _ I Pri pogostem grabljeaji listja se tudi korenine, posebno pri mladih drevcin rauijo in to je ninogo-krat uzrok, da se posu§6. Dalje pada drevesno seme na slabo zemljo in zaradi tega ne more kaliti ia ko-necno neha vsako rastlinsko zivljenje. Zdaj pa pridemo na s e k i r o, p i 1 o, k i i n itd. Ta orodja so nam sploh jako koristna, ali nespamet-mtm ljudem so pomag&k gozde uniciti. K nasiru ma-lim posestoikom pride na?adno lesni trgovec na dom In jx-godita se za toliko in toliko kosov dreves, ali pa tadi za eel kos gozda. Kupec poslje potem svoje drvarje v dotWni gozd in ti delajo pri tacih prilikah i gozdom tako, kakor volk z ovcami ali pa svinja z wehom. Mladi naraMaj, ako ga je bilo kaj, popolno-ma ali vsaj deloma uui&jo. Mali posestnik dol.il je in or da kaktit 100—200 gld. za svoj del gozda in za mt'sec dni ni ne deuara ne gozda. Ako bi niu zdaj sluCajuo poslnpje pogorelo, moral bi sam Jesjakodra-go kupiti. Dalje napravijo mali posestniki se sekaojera go-zdov v letneni Lasu, kadar so drevesa v najvecji soL-nosti, mnogo skode. Poletoo sekanje skoduje tudi nadoraslost;, t, j. listnata drevesa imajo vsa vec ali manj to lastnost, da, ako se poaekajo ali tudi obsekajo, zeoejo zopet mlade pogaojavke iz panja in korenin. Tak gozd imenuje na§ uarod droben gozd. A'to se to sekanje veckrat v poletucm casu ponavlja, se ta iivljeuska moc popoluoma uuici. Ker malt posestnik sam nerad gozde rocuo pogozduje, naj vsaj nazi, davsvojo lastuoskodo drobnega gozda ueuuiS:. Nadalje je tudi pa§a vec" ali manj gozda Skod-Ijiva. Goveja zivina in konji Skodujejo gozdu z obje-danjem |iu teptanjem mladih rastlin po stenninah. Uraeo posestnik pa to §kodo lahko zapreci, ali vsaj zmanjsa, ako zlvino na tacih prostorih ob takem casu pase, ko ne more skode n&praviti. N. pr. goveja zi-vina in konji delajo najved §kode listnatim gozdom v pomiadanskem casu, kadar je se malo trove in je tako iivina primorana drevea objedati. Kratko receno gozdom se veliko Skode dela in sicer nekaj iz dobiCkarije in uekaj pa iz uerazuinuo* sti in hudobnosti. Navaduo se posekajo eel a pogorja, a na pogo-zdevanje ne niisli ziva du§a ,* izsekane plohe izsusava potem sotnee in burja iu kar §e zemlje ostane, od-nesd povodnji v doline in nazadBJe ostane samo ska-lovje, kterega tudi umuim ali rocnim nacinoin ni mo-goce ve6 pegozditi. Da imajo gozdi velik upliv na kmetijstvo, kakor tudi na zdravje ijudstva o tern smo veeidei vsi ediui. Zelene drevesne krone obseneajejo gozdna tla in tako jib branijo p^d vrofiimi solaeiiimi zarki, kakor tadi proti vetrovom, vsled tega osta«e podnebje mi-leje. Gozdi imajo poseben upliv na vlazaost zemije, kakor tudi na vzdrzevanje vielcev (studeucev), poto-kov in rek. Kjer je dovolj zemlje, napoji se z dezev-nico in sueznico, ktero potem pofiasi oddaja rekam in potokom; kjer ni gozdov, tarn se voda naglo izpari in ako so §e stermine, odtefie v ravnine z rodovituo zemljo vred. Zemlja ostane tedaj v dobro obrasenib nice primahal. Bazen velikib poSitnic koncem leta bile so mi poeltnice vclikonocnih praznikov najljubse in cajprijetnej§e. Prosto sem dihai mili pomladauski zrak na trati pred hi§o ter ogledaval mlado naravo, ki me je kot vernega sina takd ijubezajivo pozdrav-Ijala doma v vipavski doiini! Nepricakovano hitro so mioili krasnl dnevi in predno sem mislii, napoCila je velika sobota, ki velja v vsej vipavski doiini 2e kot praznik. Pridoi kmet, ki je ves teden vsaj po polu dneva v potu svojega obraza zemljo preobracal, je danes prost poljskega dela in na dem navezan, kajti daoes potrebuje hisna mati mozeve poniocX Ves dan in celo v noe" se trudi hi§na gospodmja s pripravami za veliko noe in kar je v hi§i, mora jej danes pri njeaem delu pomagati. NoC od velike sobote do velike nedelje je zel6 kratka. Tretja ura zajutra odbije. Kar je zivega v bi§i,_ ustaja; od hiSnega ofieta do najmaujega sinCka vse je praznicno obleceno; kdor le more, se napoti v bliznjo farno cerkev k uatajeuju. Radosti poiea po2i-ral sem jutranji zrak, ki mi je na tej poti v obraz pihljal. Solnce vzbaja in njegovi bli§6e6i 2arki pode polagoma zadnje zvezde z neba, mesec na visokem ob-nebji vedno bolj bledi in kmalu v solncni svitlobi po-polnoma izgine. Premili glas zvonov in streljanje mo2-narjev odmeva se po vsej vipavski doiini oznanjajoC ustajenje naSega izveli&trja. Dolga procesija napoti se okolo cerkve ter veselo prepeva velikouodno pesem: ^Zveli^ar nas je ustal iz grobatt. Cerkev je danes v praznifini obleki in velika peta masa se kar mogoLe velKastno opravlja. Po dokonCaui veliki ma§i blago^ slovi duhovnik velikonoeni krnb, kf.terega je hiSna dekla y cerijev nrineBla, Pa tem WagosioYtt napotqo gozdih fri§na in vlazaa; welci, potoM in reke pa tudi ohranijo vedno svojo navadno mnozino vode. Kako pa more nesrefa take kraje in de^ele za-deti, ki svoje gozde z dobifikarije ali pa z nerazum-nostjo unicijo, videli smo pred dvema letoma na Ko-ro§kem in Tirolskem, kjer jim jepovodenj namilijone §kode naredila in to vse zavoljo tega, ker so po bri-bih in gorah vse gozde uniCih in tako bnrji in povodnji odprli pot. Ker smo isi prepricani, da so gozdi ijudstva neobhodno potrebai, zato pioramo skrbeti za zboljsevanje in goljave, kjer je se mogoee, po-gozditi. Poznam preeej§nje Stevilo posestnikov, kteri se veliko trndijo neobrasena zemljiiia pogozditi, a Se vet tacih, ki pa v tem ozirn popolnoma mt ne store. Da bi se pa z boijslra in veftjim uspehom pogozde-vale na§e golicave nego do zdaj, morale bi biti nase kmetijske poddrulnice bolj delavue, ker do sedaj ni od njih ne siuha ne dufaa. Haj bo temu kriva njih slaba nredba ali kaj druzega, to nam je vsem znauo, da vse gori^ke kme-tijske poddnizuice spijo polhovo spanje, ceravno bi morale one biti dosa posameziiim nerazamnim posest-uikom itd. Pa o tem bi bila pottebna obSirna raz-prava, za kar pa danes ni prostora. Dopisi. V Gorici, 5. aprila. — (Letni obCni zbor veteranskegu drustva goriskega) vrsil se je 23. marca t. 1. predpoludue v veliki dvoraui gostilnice „k po§tife v Gorici. K temu obLnenm zboru se je bilo se^lu mnogo veteraaov iz Gorice, iz okolic*: gonSke in iz Furlauije, ki so pvihli z lepo drustveuo zastavo iu drustveno godbo v prostore, ki so biii zbo-rovanju odmenjeni. Zborovanje je zacel druStveni predsednik Karol vitez 0 a t i u e 11 r, ki je predstavil zborovalcem vlad-nega komisarja, pozdravtl v^e navzoce ter povabil jih, naj zaklieejo trikratni ^ivio Njegovemu Vuiicansivu presvitlemu cesarju, Njenemu Veli^austvu preavitii cesarici, Njtjiuim cesarskini kraljevim Visoko.ftim ce-sarevicu in casarifini ter drustveiiemu castiiumu pred* sedniku, prusvitleiuu nadvojvodt Albrehttt in vsej cu-satski rodoviui. Ta puziv je bii sprejet z vehkiin uavduSenjem in s cesarsko pesinijo, katero je gmiba prav ktepko zagodia. Predseduik je bral potem ob-sirno poroeilo o diuStveuem staujt in njegovem dele-vanji v preteklein letu in steer v slovenskeni, nem-skem in italijanskem jeziku. Iz tega porociia se je razvidelo, da je druStvo v pretekleni ietu mnogo deialo v domoljubnum in eio-vekoijubuera ozitu ter da je prihrauilo Cez 307 gld. DruStveuiki so se udele^ili inuogih tilovesuosti, ki so bile zdruzene s primernimi stroski, n. p. pogceoov grofa Chauiborda in kuozouadskofa Goiimayrja, vme-Seeuja kuezonad^kofa Abjzija iu drugth. Kaz^u tega placalo je drustvo potlpore boluim udont in pugrebcub stroskov 390 gl., drustveueinu pisarju I8i) gL, za ti-sek drustveuih pravil 201 gl„ dalo je godbi kot pred-plaSo 100 gl., za razue slovesnoati 143 gl., pntpogre-bu grofa Chamborda 400 gl. (a drustvo je dobilo za to 460 gl.) Za leto 1883. je zaostalo z letuiuo 50(> udov; a pri vsem tem hrani odbor 2 0 2 1 g 1. v go- se sopet vsi doinov. Na doin prisedsa druzina dobi od hisnega oeeta od vsake jedi ter kos biagoslovlje-nega kiuha in kozarec vina. Tudi doinaca zival v hlevu mora daues pokustti, kar je hisua matt uapra-vila in cerkev blagosloviiai Daues je velik prazmk iu ua§ Vipavec ne misli na drugo nego ua sluzbo boijo v cerkvi in na dom; danes ne gre k soroduiku, ne gre k sosedu iu ne gre v gostiluo, ampak po popoi-danski sluzbi bozji prebira svete kujige v kiogu svoje diuzine. Tudi velikonoeni ponedeljek praznuje nas Vipavec primeruo vclikim prazuikom; toda ta dan obisce ze prijatelja soseda, soroduika in tudi biizuje gostiiue ne mote se ogniti vsaj za cetrtiuko vinca. Presli so velikonoeni prazniki I V torek po praz- nikih vidinio na^ega kmeta sopet ua polji truditi se od jutia do vecera. — Iu jaz ? Spomiujam se, kakor bi bilo dane»! V torek zjutra zvezal sem v culico ko- j seek ostalega velikunocnega kruba, poilovil sem se od j svojib ter napotil se v Gorico. Polen nade iu veseija !do neznane bodocuosti korakal sem v mesto, da bi nadaljevai in koncal, kar sem pricel: versko in znan-stveno izomiko. Presiu' je mnogo let, odkar ne praznujem vee I doma v vipavski doiini velikonocuih praznikov, ampak j dalec v tuji dezeli! In veudar se z veseljem iu ra-I dostjo spomiujam onih easov, kajti za me* bili so • srecnejsi nego danasnji. (Op. uredu. Gospodu do-; pisuiku smo jako hvalezni za poslaui spis? ki prieuje ; njegovo sposobuost /.a praviluo, labko in umljivo slo-; veuscino, ter ga prosimo, naj bi se uas se keuaj • spomnil.) jl I Rebek. tovini ali v papirjlb denarae vrednosti v dru§tveni blagajnici ; res glasno spricevalo modrega in v a r c n e g a gospodarstva. Ustanovil se je zalog za godbeno opravo in ob-fini zbor, ki je odobril letni ra6un v vseh svojib de-lih, je sprejel predsednistven nasvet, da se odloci iz drustvenega zaloga 50 gl. za godbeno opravo in 50 gld. za poduk v godbi. — Po predseduiStvenem na-svettt podaljSal je obCui zbor lanskim zamudnikom z vpIa6ilom obrok vplacevanja za cetrt leta, to je: do 30. junija 1.1. Nadejati se je, da druStveniki porabijo to priliko in da placajo Ietnino Se o pravein casu. — Ustanovilo se je podporno druStvo se svojimi pravili iu svojo upravo za veterane v okrajoem glavarstvu gradiSkem. To druStvo bo proti veteranskemu dra§tvu v razmeri poddru2u>ce. Na to je prosil za besedo poddruzmfini pred-stojuik, castai ud in dosluzeni lajtnant grof Lan-t hieri ter je predlagal v tmeuu vseh odbornikov, naj bi obeni zbor iraenoval svojega predseduika, Karla viteza Oatinelli-ja, ki deluje od prvega zacetka Ao danasojega due uuprestauo iu neumoruo za razvoj iu blagor drustva, v znameoje hvalezuega prizuanja svojega <5astuega uda. Ta predlog je bil sprejet od nav-zocih druStvenikov z veliko navduscnostio, katero so zborovalci pokazali s tem, da so ustaii in dolgo ter mociio in z vidno zadovoljnostjo iu veseljem klicali predsedniku, naj ga Bog ztvi in dolgo ohrani. Med tem je godba ua svoj nuciu pocastila novega castnega uda. Predseduik je bil po tem pocescenji jako ginen; zahvalil se je zboru s prelepiini besedami ter je obe-eal, da bo, kakor do zdaj, tako tudi naprej vedno deloval po vseh yvojih moceU za blagor drustva, ka« teremu biti ink bi steje v najvecjo cast. Drustveua odborutka gg. J. Pnucic in J. IIo-vajoskt sta »u zarad bolezui odpovadala odborniStvu. Zborse jium jeenoglasno zahvalil za njih po^rtovaluo dosedanje deiovanje in je izvohl ua iijijino niesto gg. Ff. Gnguaschi-ja m J. Weber-ja, na musto racunske-ga pregledovalca Fr. Vehkonje, ki je bil pies'.avijen v Koborid, pa g. Al. Kurseu*a. Sledujic je pozval predseduik drustvenike, naj se oglasijo v obiluem stevilu za prostovoljuo zdrav-stveno sluzbo v vojsktiom casu, posebno za nameue drustva rudecega kriza, ki ima pripravljeuo za vojskui ca** bolbisiiieo za lou bolmkov. Oban zborje izrekel na to Zithvalo prct\ g. V«lisc«g'tt, iiadduhovnu ia 2up-uiku v Oglcji za muogovratuo tu zdatuo podpoto, katero je uakionil drustvu, ter predseduiku iu Utugiin dustojaiistveuikum drustva rudecega kriza za trud, ki so ga illicit a poducevuujein veterauov v zdravstvemh zadevah. IVott koncu je predseduik Mpomiujal, da je bila tisti dan obletutca slavue zinage pri Novan, kjer si je castni predseduik drustva, Njegova ccsarska Viso-kust uadvujvoda Aibreht, pridobii neveuljivth vencev, ko je se svojo divizijo tako dolgo zadrzeval sovrazni* kat da je prisia putuuC iu da so sovrazuika prav dobro p<>tolkii. Na ptedseduiiiov poziv jo zbor z vehkim uavduseujem vskhknil trtkratui zivio! presvitlemu uad-vojvudi. Godba je zaigrala cesarsko pesem in veselja ui bilo kouec. Zvecer so imeli veteruui zabavo v Mar-cinijevi gustilui, ki je irpela pozuo v aoC. Na zdarl 0 piilihi obcuega zbuta odposlaio je predsedni-stvo izjavu udanostt m zvestobe bizojavuun potem Njih Vciicaustvoui presvitlemu cesarju iu cesarici, Njih cesarskini Visokoaum cesarjevicu, cesanCni in uadvoj-vodi Albrcbtu. Od vseh stranij Uosli so preprijuzui odgovon; uadvojvoda Aibreht je celo osebuo odgovo-ril. Ti odgovon aiuzijo gutovo v potrjeuje ueouiabijt-ve vezi, ki vt-ze veterausko ihustvo ua cesarski presto!, zato so se tudi ra^glasili v mestu m po vsej dt'zelt. Iz Vipoii: 10. aprila. — Pri uas smo vcasih govorili o feOfiSkeui podporuem drustvu tu vec uila-Ueuicev iu moz pnstopi o svojem Casu Lemu preko-nstuemu diustvu. Prav tako je pri nas zuaua poKoj-uiuska zadruga, kt su v Gorici ustuuavtja, ker v eu-njeui ^Soci" smo veckrat o ujt brali. Da se ti dve Uiustvi utati mogli Uo zdaj med uaiui ukurcuinut, pniiaja odtyd, ker smo sauii v zadujem Casu ustauo-viii drustvo, ki nam je uapravijalo dosti aKrbi. Citats smo pogosto, kako napreduje veterauska godba iz PtitvaCtue, m slisali smo ua svoja uha, kaito iepo jo zusvira kojsCanska godba, kadar se lou, zato smo skleuili, da UoCemo imeli tudi pri nas pnjetuo godbo. Oglasiio se je 24 vrlth mladenicev, ki se ho-cejo pouvitCt trudu ter ucitt se godbe ua razno god-bcuu orodje ail lusttumyuic. Duu»ii auu uvraiuega kapeiutka, ki je ze drugod sestavljal godbe in ki je zacel tudi meu uamt s spretuo roku pripravljati pot, po kateri se ni.si bodoci godci izurijo. Potrubne tu-strumeute smo 2e kupili iu g, K. je prepustil brez-piaCno prostore, v katerth se uCimo, Kakor je tudi V urugem oztru mue.ua podpora nasi mladt goubeui soli. Veselje me prestuja, ko misliui. koliko dobrega in lepega bouto labko imeli od nase godbe. Gerkvene ptocesije imeli smo do zdaj ua ukeui all pa smo le peli, kakor drugod. Kano lepo bi oilo, alio bi pn ustajeuji ali na sv. K. Telo pri procesiji sviralu tudi lepa godba, ki bi se dalec na okolo slisala. Upame, 4a bomo imeli mala graces^ \cc biC2 godue iu Uu bomo sc"asom slisali Djene prijetne glasove o taki pri- j liki. Pa tudi petie bi se vsled veSbanja v godbi do- I bro zboljSalo, kajti godec je tudi dober pevec, ako I ima glas za to. Uze zdaj poducuje g. M. iz Kojskega I nase pevce in moram reci, da v naSi cerkvi se poje | ze bolje nego se je prej. | Presrcna hvala iiaSiin mladenicein in mo2em, ki J so prevzeli tezko naiogo, da osnovajo svojo godbo. J V zacetku bodo imeli gotuvo ranogo tezav in zaprek, I veudar sem prepriean, da ne zgubijo poguma, anipak | da zmagajo vse tezave ter da naredijo veliko Cast J na^i obcmi. Ttga pa ue odobrujem, da bi sami godci I skrbeli za vse velike stroSke, ki so posebuo v zaeet- I ku bodisi za in§trumente bodisi za kapelnika. Ker bo korist lepe godbe za vso obfiino in za naSe sosede, zato menim, da bi se moralo tudi pri nas ustanoviti posubno druStvo, h kateremu bi pristopili domacini in sosedje, in katero bi pomagalo v denarnem oziiu na&i Soli. Kdor nima ea;-aali|veselja, da bi se trudil z uee-njem, naj daruje kot druStveuik v denaru, kolikor more, Prepriean sem, da, ako bi se ustanovilo druStvo za vzdrzevanje godbe po izgledu cnakcga drustva v Tolminu, bi muogo rojakov pristopilo k njemu in bi veliko ptipnmogli v tej zudevi. Vipolzauci, dragi rojaki, prcuiislite to zadevo in ce se Yarn zdi pri- I merua, izvrsite jo. Kut pravi bin nujke S^ave klieem Vain: Bog Vas zivi, predragi rojaki! Vse za vero, doiu, cusarja. Pogumno naprej, naj se ali.sijo gla.sovi naspga.poguma in uaSih uarudniu uesnij dalec cez mejo. Ziviiil |Z Domberga, due 2. aprila. Pred dvaiiajstimi leti je dotnberzka citalnica na Siroko .slow-la. .Skoda, da j«' zaspala, da ic fcpi in e ve tia, ni Slo na imkrui, anipak po iiialem in ma-leni. Koliko lepega in kotkh:in*ga mho hliSali v nuke-danjrj nasej iiepuzabljivij eii.-.liiki! Ravno v cituhici se nam jt* oiiprla pot do uunke lit s to do boljse pri" hudno.iti. tJitaiuiui nas jr napotila, da smo si usta-novili prekoriMm* ^Viuo — in sadjei ejsko druStvo*, kate:o ^eilaj izv;>tno na|>redujr pod iiied.iednihUoin castitega gospoda l'ovhcta. kateu gospod su uze od oekedaj muogo buga za povz«iigo kntctij^va v naSej obCiui. Citalmia je ijiubrvo iia\du»ilii do piidnega kint-tovanja; ko bt te ue bilo, ledaj gutovo bi ne bill lani uasadsli riad bO.OtK) itiladih tit in letos pa tiad 100.0UU. Citaliiica je uzrok, da iiuaino od leta do leta boljia vuia, katera se laiiko piiporocajo vsaki'inu kreinaijii, vsaki'inu z.jsebnikii \.-akcga kroga. Oitaluici se imamo zahvaiiti, da iinatno lctue vins'ki- razatave, katero priOajo o dobroti, milobi in vreduosti na.se zla-te kapljice m kat^ie' fepodbuntjo kmeta do boijsega iu boljsega kniotovanja. i)orubet2aiii, viditc tedaj. kaj nam je koristila Citalnica! Ozivimo se tcdaj in ustauovimo zopel ouo uaroduo ogiijiiee, katero uaj nas vodi do vsega bla-gega, dobrega in piemenitega! V Nabreiini, 9. aprila. — Prvi zivinski scmenj se je tukaj prav povoSjno obuesel. Prodajalcev je bib najvt'C iz tukajSujega oblizja, le nekaj iz daljnili krajev. Pttgoali so prav lepo Stevilo 2ivine, zlasti prav lepo rejene vole in mlefine kravc. Tudi kupca bilo je muogo, po^eboo iz Italsje. Mesetarji imeli so aicer muogo po?laf toda malo zasluzka iu to zavolj zelo visoke 2ivsnske ccue. Kakor se govori, je goveja iiviria ietos povsod kaj draga. S prvim semnjem bdi smo zadovoljui. Preverjeui sino, da bode prihodnji ^ivahnejsr. Kupfiije z lazuovrstnim bla-gom mi ni treb.i posebe omenjati. Da je ta v najbo-Ijera razcvitUt ^edo povedati VaSi gonski kram- rji, ki vsak semetij vefi blaga serakaj pripeljejo, domov pa polue moSnje desetakov odnesejo. Pretekli teden preiskovali so nekateri gospodje tukajinje podzeDieljske votbue. Pri tem opravilu se je neki fiaautai strazar po lastni krivdi ubil. Padel je namrce kakih sto mctrov globoko. TukajSnje pod-zemeijske vottiue so zelo prostorne ia baje tu pa tarn mnogo lepse od postojnskib. To delo je hvaie vredtio ia postalo bi labko za tukajsnjo obeino kaj koristno, samo Bog nas varuj nesrefc. Iz koboridskega Kota, 7. apriia. (0 posti.) „Ne v Breginji, ne v Sedlu, ne v Borjani, ne v Kredu ne more biti postaa postaja". Tako se je uekdo ogla-sil v 14. St. „Socea. In juz bi rad g. doptsnika pra-Sal, kaj je tcmu na poti ? G. dopisaik nadaljuje: „Ali pojdejo Staroselci v Breginj po pisma, alt Krej-ei, ali Boijanci?" Odgovor: tem je ie2ko, pa jim tudi m tieba v Breginj, ko imajo blize poSto v Kobo-ridu; tem zadostuje tru2ica (Briufkasteo). Bobediscaui, Lo2aui, Brginci, Sedlaqi, Stauovisfiaai iu Belani vec Ukazejo, kakor one tri obiiae j tadi ko bi vefi ne ukazali, je istina, da ti so od po§te jako oddaljeni v I primer onih. SliSal sem, — ne vem, ce je res, — da tudi pri Robici Jo bocejo imeti. Oni, ki so tega mne-nja, se motijo. Ce je po§ta pri Robici, potem je veci-ua na§ega prebivalstva Se veduo od nje oddaljena. Pri RobiCi in v Kredu ue more biti, ker ti jo imajo ze tako v primer nas biizu; eno uro so od nje (Ko-borida) oddaljeni. V Breginj so pa tri (dobre, hoje) ure brez postopanja. Kje tedaj naj bi^biia poSta? Vsak jo hofie imeti pred svojim pragom. Ce nam bo proSnja potrjeiia, je praSaoje, kje bi uajbolj ugajala, saj morda ne bomo imeli med seboj ravsa in kavsa. Ta jo bo hotel tukaj imeti, oni tarn, zopet tretji omislja Bi svoj kraj kot sredisce itd, To2ili se morda ne bomo, imamo dosti drugih, stroskov. Zalostno je, da ima nas kot §e spretnih to^ni-kov (na pol advokatov), ki pa obciui gotovo nikake iasti in korisli ne douasajo; paL prazaijo se moSnice. Mesto preudarka, medsebojnega sporazumljenja, hajdi s petami v Tolnun. Toda vsi nisino tako cruo 2upi-sani; naj velja le onim, ktere stvar zadeva. Pojdimo dalje k posti. Vsak bo vedel raznuieti, da le od poSte oddaljeuemu prebivalstvu pristoja poSta. Lep vzgled nam jeza Tolininom; oddaljenost postaje Toiminske od Grahovcga. Kakor tarn, tako tukaj naj se preudari polozjj v tem sinialu. Le vlada bo mogla stvar doioCiti, drugaee pojde kri^em kra2eui. Naj velja za danes. _____________ Politidni pregled. TeziSCc notrutije politikc v zadnjih osmih dneh sta razpust kupdijskc zbornico v Pragi in prepir, ki jo nastal med dunajsko vlado in 0-nimi zidi, kateri dolocujejo ccuo mesa na Du-naji. Glcdo prvega dcjanja je omeniti, da so hiieli ustavovcrci vslcd volihioga rcda prcjSnjih easov vcw.no v kupttjski zboruici in niso Uoteli nikakor udati se zahtevam vladc, naj se kri-vifini volilui red predruga^i. Pri vscm tem, da bo je razpust zborniee 2e dolgo priCakoval iu je bilo vse na to pripravljeno, zbodcl jo ta via- I din 6iu ustavovcrcc prav hudo, ako sodimo po kriku, katerega so njtli glasila po razpustu pri-1 ccla. Sieer se pa nikdo za talc krik ne Ktneni, clovek se vseinu privadi. EesnejSe je drugo na-vedenih vprasauj. Na Dunaji so se nekateri kr-seeni in nekrseeni zidi zjedinili v iiamcn, da je se le po njik milosti in volji priSIa zival, posebuo pitaui voli, mesarjem v roke, tako da so 1 oni v resniei doloeevali ceno tnesu, ki je bila ze nczaslisaua, namree nad 1 gl. za 1 kilogram govedine. Vlada si je na vse naeiue prizadevala, da bi ozuaeeni „volovski oklepa razbila, velela je najproj magistratu, naj on resi to vprasauje, I a zadnji ni imcl dovolj resne volje in mo6i, da i bi gospodom ^idoin na prste stopil. Naposled je I vlada saina vzela to zadevo v roke, izdala je I sama tr&ii red tor ga vpeljala. A zviti &di so si botcli tako pomagati, da so prelo^ili trzenje v Pozun na Madjarskem. Vlada je hotela tudi to zabraniti, nizje-avstrijski namestnik je izdal poseben odlok v tem oziru, s cemer je prisla pa vlada v nasprotje z ogersko vlado. 2idovski list v BudapeSti „Pester Lloyd" ^uga ^e Taaf-feju in veeini drzavnega zbora, da jira odtegne svojo podporo in svojo simpatijo, ako ne prepuste* iidom, da bi se maatili z 2ulji ubozega ljudstva. Ministerski predsedrak Tisza sam pride na Du-naj, ako nasa vl'da ne odneka. Navaduo se juha ne pouzije iako vroca, ka.or se kuba; vendar ta prepir, pouzrocen po ogerskih pitanih volik, je resen. Cesarjevifi Rudolf je otvoril ta teden na Dunaji orn'tologieni kongres (zbor prijateijev I prirodoslovja, posebuo tiiev) z zaamenidm go- I vorom, ki je zbudil pozornost vsega dasopisja. I Po praznikih odide cesarjevic s svojo prevzvi- I §eno soprogo na potovanje v Carigrad, Bulga- I rijo in Serbijo. Povsod se delajo izredne pri- I prave za sprejera visokih gostov. I Madjarom je — kakor smo 2e prej poro- I 6ali — skipela krv zarad naredbe nizje-avstrij- skega uamestnistva v zadevi pitanih ogerskih volov; to vprasauje nadkriljuje sedaj na Oger- I skem vsa druga; radovedni smo, kako se raz- mota. To je potisnilo tudi za nekaj Lasa v kot razoravo 0 otvorjenji hrvaSkega zbora, ki se bo vrsilo maja meseca in dela Madjarom mnogo J preglavice. V Bulgariji pri5ela se je velika agitacija v namen zjedinjenja vseh Bulgarov. Ljudstvo se?je na ve5 taborih odlofino izreklo za zjedinjenje, kar je sicer le vpra§anje 6asa, a sedaj se bodo tesko spolnile 2elje Bulgarov. Rumunsko ministerstvo je odstopilo, ker je pri§lo v protislovje z zbornico poslancev; naj-br2 pa se boti stranki poravnali in ministerstvo prevzame zopet svoje poslovanje. V Italiji sti bili dre Icrizi, raimsterstvo je dalo ostavko, kar smo 2e porocali, in predsed-nik poslauske zbornice je tudi odstopil. Zbornica je volila sedaj novega predsednika Bianchini-ja, V zbornici |e izjavil Mancini v imenu minister-stva, da izvrsevalna oblast ne more ovreCi vsled napdnega razlaganja sodnikovega izreka odloka, kako se ima postopati s prcmozenjem katoliSke cerkve za razSirjenje svete vere (propagande). uudne razmere v dr^avi, kjer se v nebo vpijo-ca krivica ne da odstraniti! Domade in razne vesti, Cesarica Marija Ana je darovala 100 gld. za popravo kapucinske cerkve v vipavskem sv. Kri2i, Velikonodno ustajenje bo v Gorici v veliki cerkvi v soboto 0 5, uri popoludno, v cerkvi sv. Igna-cija ob 6, in na Placuti ob 7. uri zvcfier, na KoBtft-tijevici pa v uedeljo 0 5, uri zajutra. IzGorico seje porocalo BS1. N,a, da je gori§ka Citaliiica slovesno izkljuiila najnovejSi duevnik iz svo-jih prostorov. V Gorici 0 tem nifi ne vemo in novica nam je res nova. Male vesti. U konjsko dirko, ki bodo voli* kouodni ponedeljek na Rojtcah, delajo U rasuo pri-pravo. — Avstrijsko-itaiijanska komisija zarad riba-renja v jadranskom morji mkm svojo dclo v Gorici 15, t. m. — Porottio sodnijo v Gorici zacnejo zopet 4. junija t. 1. — DruStvo „Sloga" je izdalo porocilo 0 svojcm delovanji od obcnega zbora 11. januarja 188a. do obcitega zbora 17. januarja 1884. Iz porocila je raz-viduo, da Steje druStvo 380 udov iu da ima precej dobro podlago. Knjuica, ki Steje 64 strani, se te dni razposilja. Ljudska posojilnica je zaCela vsprejemati tudi hrauilne vloge, od katerib placuje 4=% od sto. Obrtniki in kmetovalci bodo dobivali zdaj toliko la^e pomoc v svojih potrebah. Rojaki, varujte se pijavk in obrnite se raji k ljudski posojilnici. Jurdicevih spisov II. zvezek, obsegajoS razne pripovedoe spise, prisol je te dni na svetlo in stane nevczan 70 kr., lepo vezan v Bonaceve platni-ce 1 gl. 20 kr. Kdor nima §e Jurcicevib del, ali kdor si bote omishti na vse strani dovrSeno izdavo ujego-vili spisov, naj si naroci to izdajo v „Narodni tiskar-nitt v Ljubljani. Skupina neui^kega Schulvereina (Solskega druStva) v Gorici imela je 28. marca svoj letoSuji obctii zbor. jDruStvo §teje 165 udov, med njimi, kakor se nam je laui porocalo, nekaj zagrizenih Italija-nov. Lanski sklep, da bi se ustauovila v Gorici po-sebua nemSka ljudska Sola, je letoSnji obCui zbor za-vrgel, najbrle ker jespoznai, da uova Sola bi ptoda-jala sove v Ateue, t. j. bi bila popolno nepotrebaa, kajti privataih in javnih nemSkih Sol imamo v Gorici na izbiro. Razen tega imamo v Gorici, kakor je sploh znano, nemSke sredaje Sole, ki uplivajo ua-ravno na ljudsko Solo v smislu Sulvereina, tako da ni potrebna posebua agitacija za nemStvo vgoriSkih ljud-| skih Solah. Te ljudsko Sole obiskujejo oemSki otroci jako malo, ker jih ni toliko, pac pa jih obiskujejo | Slovene! in Italijani. Obcui zbor je sklenil, da bo pro-sil srediSCno druStvo (ceutralo) na Dunaji, naj pomore tukajSnji protestantski trorazrednici z 2000 gl., da se nastavi Se cetrta ucua moC in da sezniza Solniua, ki jc v tej Soli precej visoka. V odbor so bili voljeni vsi doaedanji gospodje, na celu jim je Earol pi. Rittar Zahouy. V ponedeljek potem pricakovali so tukajSaji Nemci: dva c. k. Solska ravuatelja, nekateri c. k. profesorji in c. k. uradniki ter Eitterjevi priltaSi slove-I fiega dunajskega dr. Weitlof-a, najvisjega predsednika vseh Sulvereinovih skupin. V svojem zboru so mocno jadikovali, kakor je pravila navzo5a oseba, o zatiranji I nemStva v Gorici; iu na GoriSkem ter so si obljubili I zvesto delovati za nemSko kuituro. ViSji predsednik I dr. Weitlof je bil tudi pri odhodu slovesno pozdray-I )jcn. Kaj pa, ako bi nemSki Solniki pozabili sebe ia j bi skrbeli za blagor n a r o d a, ki jih zivi, s tem da I bi ga odgojevali in ne presajali, ali bi ne bilo to lepo, 1 glahtao delo? Odgoja in poduk morata narodnost spo-1 Stovati in ne duSiti. Vse bi Slo drugaee, ako bi v I viSjib Urogib pibal dvugaceu vetev. Kar mm ft ^ dcga, prihaja od zgore; nizja gospoda le izreka to, kar vigja diha. Morebiti se „Slovenceva dopisnik ni motil, kb jc rekel, da tudi trzaSka vlada je vladua. Slo.venci, Lujmo in delajino; narod je na§, zemlja jc nasa, prihodnosi je uasa, vse je uaSe, ako hoCemo; pa delati je trcba, rok ue krileni driati, pred tujcem in jnogotcem re poklekovati, ampak dostojno izrecii svoje imienje in pieprifianje. TuspoStiije ttidi naspro-triik, tiijec, mogotec, med tern kozaniCuje kleCcpiaza, *eternjaka, koristolovca, plaSC na dve strani, omahljiv-ea, sebiLne2a, ponekovalca, klaujavca, ki sam sebe ue spo§|uje, ampak sebe ponizuje in zanieuje. Pravica in rcdiiica zablevati boj, mozko srce, krepko dlan, zna-Jaj, trud, delo, nepiijetnost, tudi zamoro in ne;.iija-feljstvo. Prijatelj d«bren»u a sovraznik hudema! Oospore iupani ajdovskega okraja in, | *ko je roogoce, tudi drngi se uljudnu vabijo, da li: \ sw hotdi zbrati prvo w»deljo po voiiki no6i ob tndi i urah popoladoe na Gsrifiici pri Uebku, kjt'r se bodo ! ohtavnavnle jako wim xadw za vipavsko dolt no pi ' tuii m drug© kraje, Ker so znpuni iuiunovanega okraja ' nle pri drugih prilikah pokaza1.!, da spoznuvaju, kaj j je oMmam v korist, in da jim jo skupno postopanj" . y zadevah splosnega blagostanjs, na hici, zato snn» J proprieani, da se tndi tega shodo- udelezc v polnetu ! Slevilu in da bodo njih sklepi odgovarjaii potribam ; Ijwdstva in mnogoletuim skuSnjaui, kateiv ihwjo mn<> - : gi imenov.ini zupani v zasebnih in javuih obtinskilt opravilih. Stfino naprej; vt«L ofij vet villi in wc glav ! vefc ve\ Kjer se zberejo ino2je dob re volje in mno- : gosttanske izkuSenosti, ni nugoCv, da bi ne zadeli pravih sredstcv v povzdigo naroda, ki jih je izbral za ' hvoje 2astopnike in pastirje. Go.sptfsl.io zupani naj vza- ', mejo k prverau leto§njemu shodu srboj nasa najpri- ! srinejSa vo&ila, da bi Ijndskc potrebe dohiic jasen izraz in da bi se jim nasli potrobni pamotki. Na zdar! Iz Panovca dobili smo dopis, katerega zarad ponianjkanja prostoia moiemo le povisuo oznaeiti. Nekt c, k, pornocM gozdni Cnvaj jc bil ustrdil neke-ga psa starogorskih loveev, ker je lovil na prep:>vc-daneni svetUr Lovci so iuvaja tozili in goriska uuvstna odtedjena soduija ga jc obso liia, da mora plu&tti ; Skpde 48 gi in pravdnih stroSkov 15 g!. To priliko ! je porabil neki list, da je stvar tako opisal, kekor in hila iofM vlojSena pfoti c. k. viSjwnu nadzorniku in , predstojuiku «. k. dirckcijp za goztle in grajScluc, ka- ; tercinu je- dotiCui list ofiital zltnabo uradue oblasti, ; ker jebil-dal nnicnjencrau Cuvaju ukaz, naj ust»cli pse, ki bi na tajem iovili, kakor postava dovoljuje. ! Proti oni razsodbi. prve instance napiavd je ob- « sojenec ugovor na c* k. tr2a§ko uadsodutjo, katcra j je prvo razsodbo ovrgla in naloziia .statogorskiui Iov- | cemf naj plaLajo pravdne c.tro§ke v zueska 15 gld. 0 \ tej novi razsodbi omenjeni list ui prinesei se ni6 in \ dopisnik praSa, ali bi nc bilo prav, da bi oni list i tudi novo iazsodbo objavil kakor prvo, ce tudi se j zadnja razsodba ne da rabiti proti javuemit uradu | kakor prva. S to objavo smo hoteli g. dopisciku u- ! strefii, sicer pa meninio, dastoii najbolje, ako se ne- '• posredno obrne do uredniStva onega lisia, ki najbrze popravi stvar, ko spozna, da se je prehitel ali da jc jbil slabo podu^en. • Bazpisana prebenda. Ena izpraznjena pre- benda ustanovitve za plemenite gospe poknezene gro- • fije gorigke in gradi§ke se s tem razpisnje z opazko, ? da imajo prosiike podati svoje dotieue vloge v Sestih '¦¦ tednih podpisauemu dt^eluemu odboru, V ta namen ; naj dokazejo: 1. da imajo najmanje 18 let, 2. da so : uboge, 3. vrsto svojega plemeuiStva in aii spadajo ; med plemenite rodbine tukaj§nje grofije, 4. da so le- j pega zadr&uija, 5. stan in premozeuje svojih stariSev ; pa kake zasluge imajo oni za drzavo, 6. Stevilo sestet-, « aii uziva uze katera izmed njih ali prosilka sama [ kake prebendo aii drugo pomofi. ! r V Gorici, 7. t »-ila 1884. | DEZELNI ODBOR. j Dezelni glavar } C OBAN 1 N I ]/r. j Fran o^mlvLnS4 Ki^HI \t TikllillBll t . i? ne uzrokoje nikakih teiav "% J "U f * ""I***«» JA * ^ 4?-. -ixtte ^z1,0*10!6 nikakih teza\ O Z ei Q V ftfe ^ 8B3»a n ftmji. druge grenke vode.* Studenec Mm vbsbbb a m D X Hi fi! ..................._ {|i Zahteva naj se vedno in razlocno: FRANC-JOZEFOV GRENKi STUDENEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekarja gg. Cristofoletti in Pontoni ter A. Seppenhofer. RazpObiija se a Budapesta prodajalec c. k. §o!skih in ysakovrstn.ik dru gib knjig ter pisnih potreb§eiu v Gorici, na Tiavnku h. §t. 6, juiporoia svojo bogato za-lago za pisanje, risanje in Solo potrebnib-priprav ter sprejema narocila na knjige, iiu-stroyane liste in. casopise vsake stroke in v vsakem jeziku z. zagotovilom. natan&ie pos-tre^be in nizke cene. Veliko zalogo eerkvenih tiskoviu in molitvenih: bukev iz Ljubljane .priporoca posebno gastiti duhovlCini. Gospiul B. Frag*ner v I'ra^i' iliiI/H.w-, V-.m tuwiiitftni. iia - j. iir. lt.*-.i-«iv Mv^llul hiilfMu. kl.-i-i'u'.i »t.- mi ^.ilnlL |,rt i....}; .-t-U-.uh m.i h.iili l»olf/ni n;i riituirah in .-l:tiii>i;i i.ivlavljiiuji jt.iv i.tt-,-!.-»>f. iloliru or-ni-cl. U\,<> iii s«Bi -hi »:i.i z.Ipuv. ¦-Z« Ct'|i> lt'ti> Kl'iUIIl Hli:ililti-;i u[»r;iv-liati. ft iiu'Sf-r.-.- I»il s.-m v ilnn.i.;-!:i [i'.!rii-«i.-i. — p.i v,.-ni nit: poniii^ilo. -- samn t<> <•>•'. v.-f v„\.x» /rlr.iwl'* m<-ju rcJilo iiu»ji'!,M !mittl_'.i in r.i-^:vr\u\ivr^.i tcrjiL;im;]i. Zutoraj -iprr-jisiiri- iu.»jn iiii.;'j.n-rc<;[.» /.ihvuld \n ppi.i:t:, po5ljitfr.) llajctan ft»trobmayer 1. r. Nagla in gotova pomoc za 2elodcne bolezni in njih nastopke. Oliranitev zdravlja ,i« odv'.siiii z^i.ii od ohranitve in pospescvanja dol.nv^i prebavljanja, k.-r t.i j<* fjlavni pogoj zdravja in tclesnega in dusnega dobrega cutenja. NV,i".!.i potr]eno DOMACE 2DRAVIL0, nrebawljanje vr. difi, dD-ux-i [irim.'nn> mcsanjc krvi, oilpravin pokvarjcne nezdrave krvne dele, t«» \>-u/c vcc lt;t sploh znani iu piiljuldji'tii dr. ROSA zivljeusKi hlsai. Napr;"Hl.i«:n iz najboijsih, zdravnisko najkrepkpjsih zdravllskili zcliiio, poirjcu ii- p.)M>l.Ki. Laivur :-i.t<.\,. \.„. mw, pri vsfii slabostih prebavljanja. pn'» pri presc* danju. pa kislcm diiucim riganju, na[.cnjanju. btuvanju, pii botecinah v telesu in zclodcu, zolodcncm kreu jire-nabasanju 2alodca z jedml, zaslizenju. krvnem navalu, hemeroidah, zenskih bolcznib, boiezntb v crevih, hipohon-driji in melanholiji (.vsi.-d slabega prfibavljanja): on o/iv-Ija vso dislaviKist, prebavljanja, dfla zdravo in cisto kri in bolno. telo dobiva xopct poprejsno moc in zdravje. Vsled Ui tzvivtrur moc-i jc po-wiil iroiovo in potrji tm ljudsko domace zdraviio icr si: spinii' r«z;n-:l. I steklenica 50 kr., dvojna stoktenica I gi. . Xn tirtorn pulivitliiili jiisfitn laliLo isnlc pr.-_'I.-i[.i. Posilja s:j nix frankirana pisma proti pavzetju zneska na vse strani. 1^ SVARJENTJE! Da se izogm-JK irrljuhiiu napaliarii, /.ato jir.Mim v><> p. n. gg;. tiar.ii:iiiko, nui ]i.iv«(>i!i izici':i.i dr. IIo/ov zivJjenski balzam iz lekarm; Ii. i-'ra-ncr-.ia v t'r.i-i zalitevaji), kajti opazil s.'in, da so nanx'-mki i:a v.v kra-jih dohi'ii n.]*if*\-ski I)ilzam, in nc izrecno tlv. Itozo.t^'i /ivl{(.>it4Lf^> Illll/Ulllil. ' Pravi flr. dobi ho samo v p>.r-nergu«e Sr. 203—J. - V liOKK'L :' U. I'ristofnh-tti, lekiirtiirar ; (i. H. I'ontoiii, Iidcamii'ar; It. Kuril'.'!', lekiiniiCiir. A. tie Gil'OUColi lfkani. V DULKII: ])a-inaso d'Elia. — V TitsTU: P. Prt'itrtini, U-kaniiiar; ti. Vorabosrlii, lokuinuar, J. Svrravallo ; Eti. ik> Li>itenburg, l.«liariiicar. Ant Snttiua — V /AiiKK-BU : U. Araziiu, lukaniicar. Vse lekarne in vecie trgovine z materi-jalaim blagom v Avstro-ugerskej imajo salogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Pra2ko domace mazilo zopcr bule, rane in vuetje vsake vrste. Ako se zenaiu prs;i vnaniojo, ali strdijo. pri h:i-lali vsake vinto, pri tiirili,ijni);niii tokih, pri cm; v pr?r« in pri nnlitanjt, pri izleznh,' oti'kliiuili, pri ZHi:wVnji, pri inordki [mrtvij kosti /.op.ir roviiuiricnt1 otvklir.f ';« putiko, zoper kronii-no vuetje v kolenib. rokah, v ledjt ce sikclo iiojfo spahiio, zopcr kurfa ouesa in potnf1 ix<>-ge, pri lazkopa ih rokah, zoper"liiaje, zopor oteklino po piku mrcesov, zoper tekoce rane, odprtt; no,-.-, zopcr riikn, in vnc.'o J>ozo ni boljsega zdmvila. ko to mazilo. Zaprto bulo in ottklni.>"so hitro ozdr.-.vijo : kjer pa ven toce, iiotegnu mazilo v ki'utkem vjio'giio-jico na-sj. iu rnno ozdravi. — To rmu;Io jo po uilili, bolucine v kri-zi f dr. Mali^cV protinskl VM't po ."iO kr. ter ni ga ii".'n;id:irna iiiiro'-ini. In ren imel jo 4'iido\iK v.spi'h, da mo se jiu kiatkej raid oprostili iiiuciiih Imlcrin. h p..pn!iiiiii pr.'pri(!-,.tijeiii ]>riznavam torej dr. Mtilifev jn-otiii'iki «vet kot izvr.stno zdraviio in ga v»a-ker.iu l.nliuku v jednakej I.i»!*-/,ni priporocam. V.iiej blago-roihi'ytfi pit izruki;tri najprisri'iU'jso zalivalo, z v»em ssposto- Frail JlU'„ po'-o.tnil; v Smarji [». Ctdji. '^SST Phiuinski zclisfiii sirup krajuski, "^E i/lioreii zopi-r kasi-lj, bripavoht. vrat ¦»-.»!, prsno in pljnfino S.oJ.-.'tne; I ki m »in.pi. fJfif K" t'i^tilne kro^lifis v. kr. priv., "WE ue -.iiiele Id .-ii! v nijedn>Tn gosjioilinjstvu pngre-iuti ill HO HO uze H-.uel.rat sijajiif) invedo(':ile pri zali.manji iilnVeAliegn tidemi, :;fav.dnili udili, .-dia^enem /elo.leu, jetrnih in ohistnih li.'liviiiii, v t,U:ul:iih a Jl kr.; i-'den /nvtij m « tMcauiljuiiu I ;-..|.|. ."» I.r. U.i/poVilji !¦>¦ I. j den /uwy. .viiNK-ila sv i/vi'si1: iiajhili'i'jo s postium ptivzi'tjeni v lckariii pri nsamorogu* Jd pi, Ta&SCS2?-ji si Mm tirp ? Ljabljui. Oznanilo. Xaznanjam slavnoinu obcinstvu, da g. Jozef 3I«Hb>lt>, staciniar v Magistratskih ulicah v (4o-rkir prodaja moj briski burgunder v hotcdjali. pristno in dobro b'ajro, po primerno ni/kih rt'iKih. V Podgori, 10. aprila 1884. Aiidrej Kocijaneic. I Dr. Alojzij Delpiero I k4 zclravnik-ranocelnik-poroclnicar W *tauuje v ulici ST. Vntoun j^yj ii. ht. i. i»ivo nausiropje if [tfj v Gorici. H povarna'/Senozecali lima v zalogi izvrstno pivo v sodckili ^in butelijab. Priporoca sc vsem doseda- njim prejenmtkom in drugim gostilnicar- jem, ki zele si. obcinstvu z zdravo pijaco postreci. Postrezba je natancua in po ceni. SenozeCj posta Postojua. I'U OdgQwrttl Weanik: M. KOKSIC. — Tiaka: -Hilariianska tiskarna* v finrim.