7f*5. štev. V ti'nl»i>»ni. ponedeljek dne 2. februarja 1^14. L.eio lil. Pos-mem i štev. »Dneva" stane 6 vin ; ravna toliko p samezna številka »Eedeie Neže". *RAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »RODEČA NEŽA**. Za ljubljanske naročnike stane „I)anw s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 150 K. Za zunanje naročnike st ne „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 6'50 K, mesečno T90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ::: Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna :lev. „Dn v«“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže". !:t Uredništvo in upravništvo: j: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo, rokopisi se ne vračajo, /.a oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne**. ,v Nostra culpa... Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Koseski. Klerikalni štab se trka na prsi. vesoljni slovenski svet se čudi in HRiblje, kaj je klerikalce tako ganilo. Te dni smo prinesli nekaj citatov iz »Slovenca«, iz katerih se vidi, da so •klerikalci na vlado jako razkačeni. Eni so mnenja, da je temu vzrok dr. Šušteršičev fiasko v parlamentu. Drugi so mnenja, da hočejo klerikalci iz vlade kaj izsiliti. Klerikalci so Pri nas tako na slabem glasu, da jim nihče ne verjame. Tudi na njih narodne zahteve ljudje ne verujejo. In vendar smo vsi prepričani, da se razmere morajo izpremeniti. Zdi se nam, kakor da leže klerikalni poslanci na kolenih, med njimi sam g. dr. Šušteršič in se trkajo na prsi: »Nostra culpa, nostra cul-Pa, nostra maxima culpa!...« Pravzaprav nečejo priznati, da je to njih krivda. Sprašujejo, zakaj kako je to mogoče. V petek smo či-tali; »Naš narod še danes nima svo-l*h zapriseženih pravic, ampak mora zan]e prosjačiti kakor hlapec, ki mu zapirajo vrata pred nosom in ga me-eejo povsod vun, če pride pokazat svojo pisano pravdo. In samo nam se v tej državi mko slabo godi. Noben narod ni tako zaničevan kakor mi. Čeh, Rusin, Hrvat; vsak ima vsaj nekaj, bojijo .s.e jih kolikortoliko, ne upajo se delo jim kar naravnost in očitno brc. ~cl° še visoke šole imajo ali vsaj {•■ndskc in njihov jezik tudi javno ne-kjh velja. Kaj pa mi? V Slovenca se Pon ol)r'sa^ vsak subalterni uradnik, sir!. ga žene v kejho, če v sioven-‘ ®,n Jeziku vozni listek zahteva, .v/. Podarsko ga bojkotirajo, če ne ‘utaji svojega pokoljenja. In zdaj Pride Še oblast In mu pljune v obraz! Nemški učitelj spiše učno knjigo za ljuske šole, kjer se poučujejo tudi slovenski otroci, zapiše v njej, da smo Slovenci »vindišarji«, to je, po njegovem, pastirji, ljudje, ki so sploh na slabem glasu. Ta knjiga je prero-»nala od najnižje šolske instance vse tozadevne kanclije do naučnega ministrstva in nobeden ni opazil, kako se v njej kruto žali ves narod. Če se je to nalašč zgodilo ali ne, v vsakem slučaju je znak, kako brezmejno ma-10 nas upoštevajo. Zakaj, če se nobe-“?®u Čudno ne zdi, da nas tako za- v° primerjajo s pastirskimi na-°di, potem nas pač imajo res povsod ‘a toliko vredne kakor Hune, Tatare, Čučke in Pečenge ali egiptov-Ke cigane, ki so istotako na slabem klasu. S čim smo sl Slovenci neki to ^služili?« 1’ako sprašuje »Slovenec«. Mi odgovarjamo z besedami, ki smo jih zgoraj navedli: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« In zdaj začnimo: 1. 2e deset let se ponižujejo slovenski klerikalni poslanci po Dunaju in drugod in so najponižnejši sluge vseh onih ministrov, ki, dopuščajo, da se našemu narodu krivica godi. 2. 2e celo vrsto let zadržujejo uslužni klerikalci v domovini vsak energičnejši nastop za slovenske pravice in denuncirajo na zgoraj narodno in slovansko čuteče ljudi kot nezanesljive, ter podpirajo vlado pri njenem delu. 3. Vsako odločno narodno in slovansko gibanje, ki naj povzdigne slovensko misel v najširših vrstah, so denunclrali klerikalci kot nevarno srbofilstvo in so sebe poniževalno kazali za patriote, da so dobili kako milost od vlade. 4. Cepljenje slovenskih narodnih obrambnih in drugih splošno narodnih društev je budilo v vladi veselje, ker so se Slovenci poniževalno zmerjali in pobijali med seboj — vlada in nemška društva pa so imela lahko delo. (C. M. D., Sokol itd.) 5. Slovenski narod sl je ustvaril svoje kulturno središče v Ljubljani, ki je tudi v prejšnji dobi vršila svojo dolžnost,. Klerikalci so hoteli to Ljubljano uničiti, dežela sama pa se ni nikdar zavzela za splošne slovenske narodne zadeve. 6. Kako naj gledajo drugi narodi na nas, ako slovenski deželni glavar v kulturnem narodnem središču zapre edino slovensko narodno gledališče, ki more gojiti dramatično umetnost tako, da iz tega črpajo svoje sile tudi drugi odri. (Ali bi to storil hunski, tatarski, čuški ali pečenešk! — ali ciganski glavar??) Tako dejanje je poniževalno za cel narod. Taka protikulturna dejanja so se vršila z odobravanjem klerikalnih vrst. 7. Posledica boja proti slov. kulturi (namesto da bi jo podpirali!) Je bilo to, da se je vsaka tuja stvar visoko cenila in preziralo vse domače. Kdor ponižuje se sam ... 8. V narodu se je vzgajala namesto samozavesti — ponižnost in kle-čepiazstvo. Pravica se je smatrala za dobroto. Posledica je bila, da si narod ni upal ničesar več zahtevati... 9. Stari slovenski ideali: Združena Slovenija, Slovenska univerza in druge velike In opravičene slov. narodne zahteve so se odstavile s programa in se je pogosto vse to zasmehovalo. Prišlo je tako daleč, da v svoji ponižnosti niti zahtevali nismo več... 10. »Narodnost« se je proglasila za greh in neumnost. Ako je kdo povzdignil svoj glas, so klerikalni listi pisali o »narodnih frazah« ... Itd., itd. Mislimo, da je dovolj. Roko na srce — In priznajmo. Kar se godi danes, je posledica teh narodnih grehov. »Kdor ponižuje se sam...« Ne ubijaj! Orožna razkritja o trpljenju ogrskih Slovanov. Ne ubijaj! tako se glasi zapoved dana od Boga. In ta zapoved velja za vsacega človeka in za vse, posebno pa še za tiste, ki kriče podložnikom, da je njih cbljtst od Boga. Vsaka vlada od Boga — tako se pri-diguje nevednemu ljudstvu. Dobro, če od Boga, tedaj vsako vlado veže božja zapoved: ne ubijaj 1 Tudi ma-žarska vlada, vlada države, ki je del avstro-ogrske monarhije, si prisvaja božji patent in zato tudi njo veže božja zapoved: ne ubijaj! Toda kako izpolnjujejo Ogrska in ogrske oblastnije to božjo zapoved, o tem nam krvavo pričuje proces, ki se vrši v Marinorošu Sigeta na Ogrskem proti 94 osebam, ki niso dru-zega zločina storile, kakor da govore slovanski jezik in da so hoteli v svojem jeziku k bogu moliti. Ogrska državna oblast, tnažarska sodnija je videla v tej molitvi v slovanskem (ruskem) jeziku zločin proti državi, zločin veleizdaje. Hujše sam rimski cesar Nero ni mogel ravnati s kristjani kakor ravna krščanska tnažarska vlada z ogrskimi krščanskimi Rusi. In vendar: katoliški svet kar od groze zatuli, če sliši besedo Nero — in niti s prstom ne gane proti vnebovpijočim mukam in krivicam, ki se gode v krščanski Ogrski. Da sc nam ne bo moglo od dobrih patrijotov očitati, da ne govorimo resnice, prinesemo izvleček iz mažarskega lista »Vilag« in opozarjamo, da smo bili mi prvi slovenski list, ki smo že pred pol leta pri-.aesIL podrobnejše poročilo o mukah, katerim so podvrženi radi krščanske vere ogrski Rusi. Vas Iza je bila središče verskega gibanja, ki je stremilo za tem, da se prebivalstvo ruske narodnosti nasloni na pravoslavno vero in da se zapusti oniatska cerkev, koje duhovniki se za verska čuvstva sploh ne brigajo temveč le za pečene kokoši in purane. V to vas so bili poslani celi oddelki vojske in tu je strašno mesarila tnažarska žandarmerlja. Kako je mesarila to pripovedujejo pred sodiščem obtoženci. Žrtev Nikolaj Sabov pripoveduje pred sodnijo: »Kako ne bi bil prestopil na pravoslavno vero, ko so pa znami tako grozno ravnali. O božiču so prišli do vsakega žandarji in so gnali ljudi v uniatsko cerkev. (Orožnik, duhovnik, cerkev in rojstvo Krista). Jaz sem bil bolan in sem moral ležati. Zato so me tolkli vrgli me s postelje in me vlekli v cerkev. Pri sodišču je preiskovalni sodnik zapisal v protokol, kar je hotel. Strahovito so me tolkli in me s tem prisilili, da sem protokol podpisal.« Ravno tako pripovedujete žrtvi Dimitrij Vaka»ov in Andrej Kermen, da so jih Ju dar ji pred očmi preisko-’ a*nega sodnika mučili in da sta bila sničena na svobodo, ko sta prisiljena podpisala protokol. Ko je predsednik sodišča obto-JiMem iz Ise dejal, da morejo iti done v, so mu obtoženci odgovorili: »Domov ne pojdemo, ker bi nas žandarji pretepli do smrti.« Ugotovljeno je bilo, da so žandarji udrli v hiše pravoslavnih kmetov, može tolkli s spletenimi žilami in da niso prizanašali niti ženam, niti otrokom. (In potem se Avstro-Ogr-ska javnost zgraža nad srbsko okrutnostjo« nad Albanci. Berchtold doma pomedi, doma!) Mnogi kmeti so zmu-čeni zbežali v najhujši zimi v gozdove, kjer so jim vsled mraza odmrznile noge In roke. Žandarji so tolkli po krščanskih kmetih, kot nori in kričali nad njimi: »VI, pravoslavni psi, še radi boste hodili v uniatske cerkve«. Preiskovalni sodnik, žid Breu-ner Je vprašal kmeta: »No, tl pes, ali sl ti tudi pravoslaven?« In ko je kmet odgovoril, da Je pravoslaven in da tudi ostane, Je žid Breuner orožnikom zapovedal: »Odpeljite tega človeka v uniatsko cerkev, da se tam izpove in prejme sveto obhajilo. (Klerikalci so tu našli vrednega zaveznika — žida. Žid financira magari evharistični kongres, rimsko katoliško prireditev — in klerikalci radi sprejemajo od Židov denar). Žandarji so reveža gnali na samotno mesto, kjer so ga pretepli s kopiti svojih pušk in obrcali s podkovanimi čevlji, kamor so zadeli. En žandar ga je prijel za lasje in mu jih ruval ter ga tolkel po Obrazu. Drugi dan so ga na pol mrtvega zvezali In vrgli v ječo. Ko so se reveži pritožili čez mučenje, jim je preiskovalni sodnik odgovoril: »Pojdite k uniatskemu duhovniku in ga prosite odpuščanja!« (S tega je razvidno, da so ogrski žandarji tako zverinsko postopali z ljudmi na željo katoliških duhovnikov, sobratov naših klerikalcev!) Žandarji so po kmetih tako neusmiljeno tolkli, da so Imeli nekateri prsno ogrodje in hrbet polomljen ter s krvjo oblit. To se je godilo na Ogrskem, delu Avstro-Ogrske monarhije. Ženo Jurija Dogoniča so tako stolkli, da je vsled tega dobila bož-jast. Tudi vojaka, ki je služil cesarja v Bosni so mučili do krvi. Tako piše — Mažar sam! Večernik »Češkega slova«, ki prinaša vedno najobširnejša poročila o tem groznem procesu, pristavlja: In s tem še ni cela resnica odkrita! Niti na Turškem niso kristja- Doktor Šušteršič vozi slovenske pravice. Hi, hoj, — ti osliček moj! poln voz sva naložila dobro bova zaslužila, Hi, hoj, — ti osliček moj! Hi, hej, voziva naprej, dokler imava voziček, dobro vozi moj osliček. Hi, hej, voziva naprej. I, ha, Dunaj plačo da. Za slovenske te pravice pride nam denar v mošnjice I, ha, Dunaj plačo da. Hi, haj, z nam’ je policaj! Dobro ti oslička vodi, da kam revež ne zablodi, Hi, haj, z nam’ je policaj! Hip, huj, — ti osliček čuj! klub albanski, al’ slovanski; mi gospod smo v naši Kranjski. Hip, huj, — vsak denarce kuj! nov ako mučili, kakor se to godi v Podkarpatih (na Avstro-Ogrskem). Reveži so trpeli telesno — sedaj (v zaporu) trpe duševno. Resničen je pregovor: »Cesar je daleč — bog pa visoko«. Nihče ni slišal vzdihov mučenih. Katoliška cerkev in z njo vred klerikalci cele Avstro-Ogrske so za eno sramoto in peklensko iznajdbo bogatejši. Slovenska zemlja. občinske volitve pri zamorcih. (S Krasa.) Dekan Nace: Kako stojimo? Kaplan Pace: Slabo, skoro vse Je na nasprotni strani! Ne pomaga EK M ZBVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) hin kak° žal mu je bilo v tem i da ni zaupal svoje ljubezni krati je ,7avars*<'- • • • Tolažila bi bila (jr Kovo sladko zaročenko — ona, r 'Ka mati njegova, velikodušna aijica! Ob njenem dobrotnem pri-Varjanju bi bila Alisa že potrpela! , Mladi mož zdaj res ni vedel, “j*ko naj izkaže ljubljenki spoštovale, ki ga je prekipevala njegova aTsa, in hvaležnost, ki mu je polnila srce. Bolj boječe nego prej je stisnil )0|ie roke. »Alisa!« je zamrmral. Dna je zamižala. . »Strašna minuta je tu!« ji je ši-* 0 bo glavi. »Oh, da bi mogla umre-HjCeP|reden se mi razklenejo ust- gla. * Alisa!« je povzel on, in njegov postal neizrekljivo nežen, h vas0v Šen-Žermen, nazaj odsiafj01 ‘ ' ‘ °’ da bi ne bi,a že le le in z hodnimi očmi °kledala ljubimca. »Alisa, draga Alisa, mili angel mojega žalostnega življenja, zaman bi iskal primernih besed, da vas zahvalim za to, kar ste storili ... Če bi bil katerikrat tako podel, da bi bil dvomil o vaši ljubezni, ali ste mi mogli podati krasnejši dokaz, nego je vzvišeno zaupanje vame, ki vam je velelo oditi za menoj! . . . Oh, Alisa .. . Kako naj vam povrnem to minuto neizrekljive sreče, ki mi jo darujete nocoj ... to blagoslovljeno noč! . . .« Oči Alise de Luks so se napolnile z nepopisnim začudenjem. Na dnu tega začudenja pa se je dvigala že drhteča zarja nade . . . Toda molčala je, previdna do konca. »Toda nihče ne sme izvedeti tega, kar ste storili,« je povzel z rahlim glasom. »Pojdiva ... še je čas . . . pojdiva, duša draga ... v pol ure sva v Sen-Žermenu ... Tam poveva kraljici vse; jaz se vrnem, vi pa me počakate mirno in z zaupanjem . . .« Zdaj je Alisa izpregovorila. Našla je bila besede, ki jih je tre-balo reči. Sklonila je glavo in zamrmrala z drhtečim glasom: »Kraljica je že daleč od Sen-Žermena . . .« »Odšla je!« Je vzkliknil mladi mož in udaril z dlanjo ob dlan. »Bog ve, kje je že zdajl , . .« Zavladalo je molčanje. Grof de Marijak je opazoval v globoki zmedi Aliso de Luks, ki se ji je zdaj po malem vračala prisotnost duha. Pogubonosni tresk je bil odrinjen prvi trenotek. Za nekaj ur ali nekaj dni je bila strašna izpoved preložena s samim dejstvom, da si je razlagal grof njeno navzočnost kot nepremišljen korak, ki ga je storila v svoji veliki ljubezni: nespametnost, ki pa je on ni mogel grajati. In zatorej je povzela: »Izrabila sem trenotek, ko je hotelo nje Veličanstvo sesti v kočijo, pa sem odšla... slišala sem, da me kličejo in iščejo ... a nato sem videla voz, ki je zdrdral in izginil v noči.« »To je velika nesreča,« je menil grof. »Oh, umejte me, Alisa. Za me ostanete to, kar ste, plemenito, velikodušno dekle, izvoljenka mojega srca; če bi bilo mogoče, bi vas ljubil še bolj zaradi vaše velikodušne nepremišljenosti ... Toda kaj poreko drugi? Kaj si bo mislila kraljica?« Alisa je dvignila k mlademu možu baržunasti plamen svojega pogleda. Nato je povesila težke trepalnice z dolgimi črnimi vejicami. In zamrmrala je: »Kaj mi Je mar, kaj poreko in pomislijo; samo da sem videla vas!_________ Misel o daljši ločitvi mi je bila neznosna ... in ko sem vas videla odhajati proti Parizu, je tirala neodoljiva sila tudi mene na pot... Oh, prijatelj, ne pošljite me nazaj!...« Ko je govorila te besede, se je zdela Alisa de Luks vsa zmedena. In njena zmeda je bila resnična; bila pa ni niti ganjenost ljubezni, niti zadrega sramežljivosti. Nje lastna laž ji je bila zmotila glavo, nje laž in posledice laži. Toda Deodat je videl v vsem tem le izbruh njene ljubezni. Srce se mu je napelo od strastnega občudovanja. Pokleknil je pred dekle, prijel Jo za obe roki in ju začel pokrivati z poljubi. »Odpustite, Alisa!« je zaklical v radostni vzhičenosti svoje duše. »Večja ste, velikodušnejša in ponos-nejša od mene, ki ne zaslužim, da me ljubi deklica, kakor ste vi. Oh, to minuto, ko mi dajete tako vzvišen in veličasten dokaz svoje ljubezni, vam besedičim jaz, ne vem kakšnem otročjem strahu!... Da, da, Alisa moja, moja ste, in jaz sein vaš, ves In za zmerom, že od prvega dne, ko sem vas zagledal... Ali še pomnite, Alisa ... prišli ste iz Pariza... sami ste bili. . vaša kočija sc je razbila v hribih ... vozniki so vas bili zapustili, toda vi ste hrabro nadaljevali peš svojo pot.. . Srečal sem vas na bregu potoka, ki ga niste mogli prebresti... in tam ste mi povedali svojo zgodbo... jaz pa sem vas občudoval. dočim ste govorili... Dolgo sva ostala sama pod tistim starim orehom ... in ko se je zvečerilo, sem vas vzel v naročje, nesel vas na drugi breg potoka in vas odvedel h kraljici navarski...« Vstal je spet, prekrižal roke in povesil čelo kakor pod bremenom težkih spominov! plamen ognjišča je jarko obseval njegovo visoko postavo od ene strani, dočim je ostala druga v senci, tako je bil podoben bitju, kakršna je izbrala usoda za velike strasti in za viharno življenje. Ona pa je sedela, dvigaje glavo in motreč ga z nekakšnim divjim občudovanjem. Nihče njiju ni mislil, da se pogovarjata v bedni kmetski gostilni. Skrbela tudi nista, ali ju poslušajo, ali ju kdo opazuje. Bila je ena tistih nepozabnih, strašnih in brezmejno sladkih minut, ko izbruhne ljubezen v vsem svojem žarečem blesku iz dna dveh duš, slutečih nehote, kako strašen propad ju loči. Zdi se, da se odpre nebo in pokaže sliko večnega, vzvišenega raja popolne sreče; toda lavno v tem trenotku si oči ne upaio pogledati kvišku, nego se boje, da udari iz višave strela in vihar. In lepa je bila, ta vohunka, k ra sna kakor angel zla, ki ga pokliče si la teme v kald starodavni legendi, da seje katastrofe na poti, ki in gre podoben strašnemu in vendar vele-lepeiri meteorju. (Daik‘.) ,'cc ne pekel, lic hudič, še celo besedi »framazon« in »brezverec« sta fegubili vso moč. Dekan Nace: Prav imate, sam ^em se prepričal o tern, ko sem hodil od hiše do hiše. Kaplan Pace: Oh, da bi nam ostali vsaj Častni občani, a tisti pro-kleti brezverci (med nama rečeno g. dekan: značajni možje) so nam jih z tekurzi izbrisali iz volilnega imenika. Dekan Nace: Vidim, da moramo poseči še po zadnjem sredstvu, naši volilci so torej vsi Vpisani in kar je našega, bo komisija pustila vse voliti, a nasprotnikov je nekaj vpisanih s slabo številko, nekaj s črko »a« na koncu iti bodo tisti dan ženske, ne-kaj jih komisija ne sme najti in vsi taki ne smejo voliti, če bo pa še sila, pa bo, pa bo... nekaj listkov pod mizo in tako zmagamo ... Kaplan Pace: V imenu Jezusa s 3 glasovi in v nedeljo... Dekan Nace: Bom jaz pridigal: Predragi volilci. Stali ste trdno kot skala. 8og nas je uslišal itd. Kaplaii Pace: Amen. IZ ČIČARIJE. čujemo, da si neki g. poslanec prizadeva, tla bi zbral podpise županstev na prošnji, v kateri se zahtevajo samo take stvari od vlade, ki so že davno vroča želja vsega prebivalstva. Vendar biva v teh krajih neki župan, pardon občinski glavar, ki take prošnje neče in neče podpisati, ker se — tako pripovedujejo — boji, da potem ne bi prišel okrajni glavar več v njegovo hišo. Ljudje božji, tako smo naprej tu v Čičariji, da imamo občinske glavarje, kojili slike celo »Ilustrovani Tednik« prinaša, tako nazaj pa tudi, da zaslužijo k večjemu naslov »občin ska coklja!« Za enkrat zadostuj! Celje. (Nesreča na postaji.) Pri prevažanju je prišla minoli četrtek delavcu Ivanu Rečniku desna roka med dva odbijača. Rečniku je roko deloma zlomilo, deloma zmečkalo, vsled česar je moral v bolnico. Štore. (Maščevati se je hotel.) Pri tovarni v Štoreh je bil uslužben strojnik Ivan Jazbec, kojega so pa pred dnevi odpustili. Radi tega je sklenil, da se maščuje. Videl je, da je v sredo zvečer napolnil kurjač Ludvik Golob kotel stroja z vodo. V noči se je splazil tje in odprl odvodne cevi. pri čemer pa ga le opazovat čuvaj Štefan Kožuh. Slednji je počakal, da se je Jazbec odstranil, nato pa je šel k stroju, pod kojem je našel mlako vode. Ko so stroj naslednjega jutra pregledali, so videli, da je bil kotel prazen. Če bi bili prazen kotel podkurili, bi bila gotovo nastala velika nesreča vsled eksplozije. Jazbeca so zaprli. Zidan most. (Nesreča.) V petek dopoldne je delal na progi prožni delavec Miha Koren. Vsled dela je preslišal približanje vlaka. Stroj ga je pograbil in v pravem pomenu besede rai kosal. Razne dele telesa so našli med deli stroja in po tleh. Glava je ležala tik tira, gladko odrezana. Koren je bil oženjen in zapušča udovo ter več nepreskrbljenih otrok. Našim dopisnikom! »Dan« se pri nas močno širi. Treba seveda, da ima povsodi svoje sotrudnike -dopisnike. To je dolžnost prijateljev »Dneva«, kaiti na ta način se bo »Dan« še boli širil. Nam gre za stvarna poročila, če treba opozoriti na napake v lastnih vrstah — ne bojimo in ne vstrašimo se odkritih besed, čeravno »resnica v oči kolle«. A resnična morajo biti vsa poročila. Kdor bi namenoma krenil — naših dopisnikov — raz poti istinitosti, resnice. onega bodemo v bodoče brez pardona javno storili odgovornega. Sovražnikov ne maramo! občinah, strašno pokvarjen in na zadnjem mestu! To je nečuveno sramotenje našega jezika, ki mora nemudoma izginiti z naših tal! Vojaška in civilna oblastva trdijo, da je nemščina notranji uradni jezik, kar seveda ni, ali bi vsaj ne smelo biti res. Ali pa je javna, občinstvu slovenskih občin namenjena prepovedna tabla kak notranji uradni akt? Gotovo ne. zato spada slovenščina na prvo mesto. Laščini bi šlo drugo mesto in zaradi bližine deloma italijanskega mesta bi z ozirom na javne interese pameten človek temu ne oporekal. Toda enaka pravica vsem! Kje pa dobite v Gorici na javnih, od občine napravljenih napisih slovenščino? Nikjer! Kje so slovenski napisi n. pr. v bližniem Ločniku, ki ima sam slovensko manjšino, in ki skozenj prihajajo vsa slovenska Brda: kje je v Furlaniji, v Trstu itd. kak javen slovenski napis? Nikler! Dosledno naj se torej opusti tudi na onih dveh deskah italijanščina. Isto veljaj, in v še večji meri za nemščino, ki pri nas ni niti deželni jezik. Zahtevamo pravico, in sicer takoj! Gg. župani prizadetih in narodno vedno zavednih občin, oglejte si deski in zganite se, pa energično, da se odpravi ta naša javna sramota! Daljna posebnost je tudi ta. da Je besedilo na drugi nekako dopolnilo besedila na prvi deski. Ako bi torej odnesla burja prvo. bi sploh nihče ne mogel uganiti, kaj je na drugi v c. kr. slovenščini »drugim ljudi smlraj prepovedano«. -- Res lepe razmere! Kronik?. Štajersko. Goriško. Deželni zbor. Do danes še ni znano, bodo li slovensko - klerikalni poslanci dopustili redno delovanje deželnega zbora, ali ne. Seja,, ki jo Je imel tozadevno slovenski klub pred par dnevi na Dunaju, ni imela nikakšne odločihiosti. Pravijo, da se je niso bili v stanu udeležiti vsi poslanci »slovenskega kluba«. Vsled tega je klubovo predsedstvo prosilo ces. namestnika za preložitev termina do 3. februarja. Nekateri zastopniki »slovenskega kluba« so baje Izjavili, da ni nikakih nepremostljivih ovir, ki bi mogli preprečiti redno zborovanje, oziroma zasedanje. Kakšne so splošne ovire — tudi doslej še ni docela jasno. Vsled tega bo tudi dobro, počakati odločilnega dneva, še le takrat se bo pokazalo, bo li deželni zbor deloval, ali ne in kakšne so bile nove zahteve slovenskih klerikalcev. Fala na Dravi. (Velika nesreča.) Minoli četrtek popoldne so pri falški elektrarni razstreljevali skalovje z dinamitom. Imeli so enajst rovov, od teh pa se je razletelo le deset, na kar pa strelni mojster ni pazil. Med ponočnim delom pa se je tudi enajsta mina razletela, pri čemer je bilo petero delavcev smrtno nevarno ranjenih. Dva delavca — Jože Recek in Jože Miiller — sta dobila poleg drugih poškodb tudi goreč strelni puh v oči in bosta najbrže oslepela in so Ju preplah v graško bolnico. Nek tretji ; .njenec se je sam peljal v Gradec, dočim sta dva ostala v domači oskrbi. Proti strelnemu mojstru so kazenske preiskave že v teku. Iz Gorice. C. kr. slovenščina. — Na velikih Rojah, kjer imajo vojaški zrakoplovci svoje vežbališče, stojita ob mirenski državni cesti dve, že po svoji zunanjosti jako neokusni deski: ena manjša, druga nekoliko večja. Prva je starejša, drugo pa so postavili v zadnjem času. Na deskah je napisano v dveh ločenih porcijah, da je vstop na vežbališče prepovedan. Na starejši tabli sem naštel v nemškem, italijanskem in slovenskem besedilu kakih 12 napak. Na njej je označena tudi čisto slovenska vas Orehovlje le z laško spakedranko »Raccogliano«. Na drugi deski pa je ta-le prekrasni slovenski napis: »Drugim ljudi je smlraj strogo prepovedano. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali u šmislu ml-nlsterske odredbe od dne 30. Septembra 1857 I. drž. zak. št. 189 z globo od 2 do 200 Kron ali »za« zaporom od 6 ur do 14 dni. U’ Goricia, dne 24. oktobra 1913. C. kr. okrajno glavarstvo.« Morda sem še kako napako izpustil. Lepa uradna slovenščina, kaj ne? U’ takem šmislu ni pisal niti oče Marko Pohlin! Pa to še ni vse. Velike Roje so čisto slovenska zemlia, lastnina čisto slovenskih občin Št. Andrež, Miren, Bilje in menda tudi Vrtojbe. Pa kje sta slovenska napisa? Prva je nemščina, druga italijanščina, tretja in zadnja pa slovenščina. Druga posebnost na novi tabli je še ta, da ima nemški napis velike črke, laški nekoliko manjše, slovenski pa še dosti manjše! Slovenski jezik, ki se izključno govori v onih slovenskih t Veielzdajniški proces na Ogrskem In katoliški duhovniki. Na drugem mestu prinašamo podrobnejše poročilo o zverinstvu, ki ga uganjajo nad ubogimi pravoslavnimi Rusi ogrski žandarji in katoliški duhovniki iz oniatske cerkve. Oni so glavni vzrok in glavni šuntarji, ki so hujskali žandarle, da so do krvi in smrti mučili nedolžne ruske liudi. Katoliški duhovniki iz oniatske cerkve, nasledniki Kristusa, niso pokazali nobene spravljivosti in nobene ljubezni do bližnjega. Mnogo jih je prisostvovalo procesu proti nedolžnim Rusom. Oči so od navdušenja žarele tem hijenam v duhovniškem oblačilu, kadar so slišali vzdihovanje in pripovedovanje o nepopisnih mukah. Na, od masti se cedečih obrazih je bilo videti škodoželjnost nad trpljenjem teh. ki so s svojim izstopom iz oniatske cerkve zmanjšali za par krajcarjev niihove nikdar polne bisage. Katoliški duhovnik je povsod enak. Marniaroški-Sigetski .proces naj bi do podrobnosti prečitali tisti Bolgari, ki hodijo iz kraja v kraj agitirat za izstop iz pravoslavja in pristop k oniatski cerkvi. In če je le trohica človekoljubja v njih in trohica sramu, tedaj bodo obrnili hrbet — ljudem, ki tvorijo ozadnje nalnovejšega avstro-ogrskega škandala. 3- Veielzdajniški proces bomo sedaj Imeli tudi v Avstriji. Te dni je bila vložena proti par pravoslavnim osebam v Galiciji obtožnica zaradi veleizdaje. Proces se bo vršil v Lvovu in ni druzega, kakor pendant Marmaroškega procesa na Ogrskem. Obtoženi so sedeli 22 mesecev v preiskovalnem zaporu. Bomo videli, če se bodo tekmovali z Ogri. Začetek torej je bil že len. Naipreie so jih imeli zaprte kot špilone, sedaj so jih postavili pred sodišče kot veleizdajalce. t Bolgarski oficirji v Albanijo. »Novemu Vr.« se poroča iz Budimpešte. da je preko Avstro - Ogrske odšlo zopet več bolgarskih oficirjev v Albanijo, menda da bi ondi vršili svojo patrijotično dolžnost, to je ščuvali proti Srbom. t Albanci in Italijani zoper Srbe v Skadni. V Skadru je ob priliki sve-tosavske proslave napadlo kakih tri tisoč Albancev in Italijanov srbsko šolsko mladino. Med napadalci so bili italijanski vojaki. — Res lepi so evropejski stražniki javnega miru v Albaniji in potem se čudimo Albancem. Saj ni čudo. da so takšni, ko imajo tako lepe in krepostne učitelje. X Tttrčila le ogorčena na Angleško In Nemško. Cilj potovanja grškega ministrskega predsednika Veni-zelosa je: pridobiti velesile za to, da garantirajo Grški posest Egejskih otokov. Vsled tega vlada v Turčiji velika razburjenost, ne le v diploma-tičnih krogih, temveč tudi med narodom. »Tanin« se huduje nad Anglijo. češ: za Anglijo ie Turčija že toliko žrtvovala in sedaj je ravno Anglija največji nasprotnik Turčije; in tudi Nemčiji je šla Turčija na roko, kjer je le mogla, sedaj pa Nemčija tako odkrito Grško podpira. En-ver bej je na vse poveljnike poslal oklic o opasnosti položaja in pozval armado, da stori v slučaju potrebe svojo dolžnost. t Nameni bolgarske vlade. Bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslavov je rekel poročevalcu bu-dimpeštanskega »Az Esta«, da dobi vlada pri novih volitvah »sigurno« večino. Odkod pa on to ve kar za-naprej. Pred zadnjimi volitvami se je tudi širokousti! in zatrjeval vsakemu. ki ga ie liotel poslušati, da dobi vlada ogromno večino, pa ni dobila niti enega glasu večine, temveč je ostala v manjšini. Tudi o eventualno-sti turško-grške vojne ie govoril Radoslavov imenovanemu poročevalcu in je rekel, da ne veruje v to even-tualnost. Ako pa vendar pride do vojne — ie rekel Radoslavov — potem Bolgarska nikakor ne ostane mirna, temveč se takoj proglasi diktatura v državi in bolgarska armada bo posegla vmes. Ta izjava je v dvojnem oziru zanimiva: prvič zato, ker vnovič dokazuje, da bolgarski ministri in generali — preveč govorijo in se širokoustijo, drugič pa zato, ker dr. Radoslavov indirektno priznava, da bolgarsko ljudstvo ne bi bilo za novo volno in bi se moralo gnati vojake v boj s silo. drugače si ni mogoče razlagati proglašenja diktature. t. j. suspendiranja ustave in zakonov. No. tudi vojaki, ki bodo s korbači gnani v boj. ne bodo nikomur nevarni — k večjemu onim, ki jih bodo gnali kralju Ferdinandu, t. J. ministrom in generalom. t Bolgarski agrarcl so vsak dan bolj hudi na kralja Ferdinanda in njihovo vedenje je vedno bolj izrazito revolucionarno. Posebno jezi bolgarske kmete, da jih hoče kralj Ferdinand odtrgati od slovanstva in pravoslavja in odvesti v nemški in rimske vode. To je razkačilo tudi duhovništvo, ki poziva ljudstvo očitno k uporu, posebno ker se je tudi najvišji glavar bolgarske cerkve izjavil odločno za Slovanstvo in pravoslavje. Tudi žugaio bolgarski kmetje, da bodo kratkonialo prenehali plačevati davke, ako bo vlada še dalje izvrševala taka nasilja, kot jih sedaj izvršuje. vojaštvo pa tudi godrnja, ker ono je tudi del naroda in čuti z njim Lepe razmere je ustvaril Ferdinand! Menda se je vseeno preveč zanašal na potrpežljivost bolgarskega ljudstva in lahko se mu zgodi kaj zelo neprijetnega, kot n. pr. njegovemu predniku Aleksandru Battenhergu, ki je moral bežati za vedno iz Bob garske. ii pregled. Razžaljen deželni odbor. Z Gorenjskega se nam poroča: SeSIa se je v neki gostilni zadnjega časa družbica, troje po številu, ki so se med selroj prijateljsko in zaupno pogovarjali. Eden izmed njih izrazi bojazen, da bodo morale vse požarne hrambe po deželi pristopiti k deželni klerikalni zvezi, sicer jih bo deželni odbor razpustil. Drugi na to pripomni: »Naša požarna bramba se nikdar ne bo pridružila in ostane pri tem kakor Je.« Nato je sledilo še nekaj suhih opazk. Pri sosednji mizi pa je sedel, še ne znani Judež Iškarijot, ki je še gorko to natvezil na veliki nos znanega klerikalnega župana, ki ima že mnogo zaslug v k var požar ne hrambe ter jo iz gole naklonjeno sti celo zadevo naznanil dež. odboru. Deželni odbor je nh podlagi svoje brezmejne poštenosti (?) nastopil tožbo radi žaljenja časti proti žalite-lju in sledila je kazenska razprava. Nikomur izmed poklicanih ni bilo znano, da je obdolženec dejal: »De želni odbor je d..., ki je in razrrte tava žulje davkoplačevalcev.« Dru gi dve priči, ki sta bili v najbližni' zvezi z obdolžencem, pa sta izpovedali in sicer tudi pod prisego, da tega izraza od obdolženca nista slišali. Vzlic temu je bil obtoženec milostno obsojen na teden dni poostrenega zapora, ki mu velja kot njegova prva kazen. Poudarjalo se je celo. da bi se ga moralo kaznovati po § 209 kaz. zak., in se mu milost izkaže, vsled njegovega neugodnega stanja. Tako! Ali je mar njegova namišljena obdolžitev šla tako dale« da je radi tega dež. odbor prišel ^ preiskavo za hudodelstvo? Tudi ozirom na prestopek žaljenja čast' ni bila po zakonu obsodba na mesto, ker je izraz žaljenja čula le edin3 oseba, kar še ni smatrati »javno a'1 pred več ljudmi«, osobito še, ker st* dve priči, tedaj večina, dejstvo zatri kali in tacih prič je še več, ki ni.‘<[ bile zaslišane. Sicer pa se vsak da" čita v listih in govori na shodih. u stvari še izpregovorimo! »Slovensko pevsko in bralfl0 društvo v Radovljici« je imelo obcu zbor dne 24. januarja 1914. Iz voh®" ie bil sledeči odbor: Predsednik d"' lič France, podpredsednik I “w»e žef, tajnik Kušar Ivan, blagajnik Dostal Pavel, pregledovalec računov Hrovat Lr.dovik, odborniki Primožič Leopo’j, Schaffer Aleksander Ribteršič Amjzij in Koritzky Luče. V navalu blaznosti umoril otr®J ka. V Hošticah pri Koufimu je sluz« v tamošnjem gradu že od svoje mla' dosti kočijaž Jožef Hakl, ki je bil P? izpovedbi vseh prič miren in tili m d* ki je skrbel le za svojo domačijo j" za tri male otroke, ki jih je imel sil' no rad. Najljubša izmed otrok pa n"1 je bila hčerka Rozika, dekletce nek®1 &cz leto dni staro. Proti kotscu lisRj pada preteklega leta je začel tožiti svoji ženi, da ga boli glaV^ Tri dni je bil nenavadno žalosten 'J molčeč. Toda svoje delo je še ved"" opravljal. Dne 28. listopada zjutfjj je še pospravljal po hlevu, na kar J šel v svojo sobo in je tam zasa°j svoji najljubši hčerki v prsa nož. L tem groznem dejanju je mirno lege na posteljo in je položil poleg sef mrtvega otroka, ne vedoč, kaj je na' pravil. Le eni priči je rekel, da r ubil domačega zajca, toda ostalim " FRANCE STAJER: A. E. I. 0. U! I. Kakor bi plavala v srebrni, bajni reki jata labodov, se Je lesketal sneg v luninem svitu. V zakurjeni dvorani se je dolgočasil kralj albanski. Elektrike še niso takrat napeljali v kraljev grad, ker se še niso završila pogajanja s kranjsko vojvodino. Petrolej pa smrdi kraljem. Zato bi bil rajše v temi, če ne bi sijala luna skozi okno. Luna, ti srebrna buča, s kojo straši v poletnih nočeh mladina, kakor bi nas gledala smrt z gorečimi očmi. Kralj je gledal zaspano. Včasih se je pa predramil in si skrbno motril lepe muštace v okroglem, ploščatem zrcalu, ki ga je držal v rokah namestu žezla. Kraljevsko žezlo mu je namreč prvi dan ukradel zunanji minister ter ušel čez mejo, kjer je prodal žezlo neki bogati godbi. Odslej se postavlja s tistim žezlom korenjak, ki stopa kot gosjak pred godbo po cesti. Kralj se je torej dolgočasil. Njegovi adjutanti, maršali in ostali dvorjaniki so si pa v sosednji dvorani izbijali zobe, ker v Albaniji še nimajo zobozdravnikov. Pri tem so se zabavali na glas. Vladuriu vseh Albancev se je pa zahotelo po ženski družbi. Imel je sicer lepo ženo Adelo, ki jo Je zelo ljubil. Vso jo je okrasil z dijamanti, zlatom in svilo. Ker je bila lepa in dragocena, so jo pa nekega dne ugrabili Albanci. Najbrže so jo prodali v Egipt. Kralju je bilo navsezadnje skoro žal. ker nima več dvornih dam. Pred par tedni so mu namreč poslali z Dunaja par grofic in knjeginj za dvorne dame. Toda to so bile starikave ženice, ki so že vse prekoračile 65. leto. Imel je pa tudi mohamedanske dvorne dame. To so bile žene od zunanjega ministra, ki je ušel s krajevim žezlom. Drugega ni zapustil kot par dolgov in precej gneče v haremu. Mlade žene so kon-fiscirali albanski cenzorji, stare žene so pa naprtili kralju kot dvorne dame. Kralju se je zelo zamerilo, ker je imel same sedemdesetletnice okrog sebe. Jezno je gledal in se kujal. Da bi ga potolažile, so mu v desno uho trobile dunajske grofice, naj prestopi h katoličanstvu. »Kajti samo vera osrečuje!« Od leve so ga pa zapeljivo vabile stare Mohame-danke. r.aj veruje v Alaha. »Kajti samo vera osrečiije!« Toda ob hudi uri mežnar samo toliko časa zvoni, dokler ne trešči strela vanj... Dvorne dame so torej zmeraj gonile staro lajno. V protesfmrikem kralju se je kuhala ieza par dni. Na- enkrat je zavrela, prekipela in se razlila. Tisto uro je poslal Mohame-danke na Dunaj, stare dunajske grofice pa v carigrajske mežnarije, da bi prejel vsaj nekaj dohodkov. Morebiti je bil kralj tudi zato tako slabe volie, ker je bil popolnoma suh. Velesile so sicer garantirale za posojilo v znesku 75 milijonov. Prvi obrok bi znašal 20 milijonov. Toda bogve zakaj so zavlačevali emisijo. Na mestu 20 milijonov kron so mu poslali iz Dunaja 20 starih grofic. Kralj se je nekaliko razveselil šele takrat, ko je iz Berolina prejel pismo, v koiem mu je čestitala lepa Grete k imenovanju za kralja. Na koncu je pa pripomnila, da mu pripelje v kratkem njegovo triletno (hčerko, ki je jako srčkana ter živahna. Najrajše poje vedno višje: A. E. I. O. U.1 — Bivši gardni častnik se je spominjal blaženih dni, ki jih je preživel v Nemčiji. Veselil se je na lepo Grete in malo hčerko. Grete je bila namreč zelo zabavna. Kralj ji je takoj odgovoril, naj pride in naj prinese tudi par novih knjig, ker je v Albaniji grozno dolgočasno. gorje ter hitel v dolino kot rklje po drči! II. Tekma na sankah v sveži prirodi iz hriba v dolino! Ah, ko bi bil jaz sanke, da bi me tacala lepa tekmovalk« I Pozabil bi vso žalost in Albanci So priredili tekmo »na sankah«. Prijavilo se jih je 313. Albanci se pa zelo boje »nesrečne številke«. Ko so delili policajem številke. ni maral nihče prevzeti št. 13. Tudi med tekmovalci ni maral niti eden prevzeti »nesrečne številke«. Če so Albanci babjeverni.^se ne smemo zgražati ogorčeno! Številk jim je torej preostajalo, sank pa sploh niso imeli. Pobrali so pa zato v marsikateri gostilni zaboje od piva, sode, pručice itd. ter jih uporabliali kot sanke. Nekateri so pa posekali, oklestili in obelili kako lepo smreko ter sedli nanjo. Pogostokrat se je primerilo, da jim je smreka ušla naglo naprej, sami so pa drčali kar po hlačah v dolino. Tako so se torej zabavali Albanci. Kralj se je pa dolgočasil na svojem prestolu. Albanci so najbrže slutili, da se kralj dolgočasi. Zato so mu hodili dan na dan voščit vesele božične praznike, dasi je bila že Svečnica. Obiskovali so ga katoličani. mohamedanci. kalvinci, sploh pristaši vseh ver. Vsaki depufaeiji Je kralj okrasil kako smreko ali jelko z lesketajočim se azbestom, zelenimi, belimi, rdečimi, vijoličastimi, rumenimi. modrimi, svečicami in raznimi darili. Toliko pohlevni in krotki so bili pač sinovi albanske države, da * niso pretepavali pred kraljem. Ai° pak ovenčano smreko ali le'ko * odnesli za grad, populili darila, P? jedli azbest. Drevesce so pa zloifj na več delov. Najmočnejši so vZ par krepeljcev in začeli mlatiti I slabejših ter jim pobrali darila. , Kralj se je naskrivaj praskal r glavi, Češ: »Bi vsaj ne uničili srn? ke. Če bom za vsako deputacijo n sekal novo smreko, bo kmalu izg'1 gozd!« In res: gozd se je redčil g°i njegrajsko. Vrhutega ni več ved kaj bi vse obešal kot darila na 0 žična drevesa. 20 milijonov mu h« ropa še ni bila dala. Svojo irnoVh je že razdajal. Dosti itak ni id1* Zdaj je začel obešati na drevo dragonske ostroge, portopeje, & dalje, kotiljone od plesov itd. je pisal na Dunaj energično p'S% naj vendar že pošljejo denar in KjL šna božična darila. Poslali so mi* EJ, starih bobnov, trobent, možnari ( s kojimi se strelja ob žegnanju starih pušk iz muzejev ter krivin y belj od godbe. Glede denarja izjavih, naj počaka. Zdaj imajo ^ Dunaju silne stroške, ker n™ podkupovati razne »poslance ^ Poljskem. Nekateri gospodje so 0;tlm;ilie" delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Aneona paro-brodile družbe I). Tripcovib & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-I.ine za 1. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke". JZ.'XXšsrne cene. ■ Tečna po^trožTos,. L. ilKUSGH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solncnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. pr* Bliža se stavbena sezona!! Usojam si uljudno naznaniti, da sem opremil svojo tesarsko obrt z naboljšimi pripomočki, da jo morem priporočati kot najso-lidnejšo in najcenejšo tvrdko, ne glede na možino vsakovrstnega dela tesarske obrtni udani Fr. Martinec, mestni tesarski mojster. :: Ljubljana Prule štev. 8. adi prešle sezi se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. * . Žanih cenah. . ‘ . Angleško skladišče oblek O. Fernatcvič, Ljubljana, Mestni trg 5.-e. \ Telephon 132. Ssadin! najveeji dobrotnik! KRI MOČ! S. y dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne • kave, somatose, sanatogen, tediine soli — zajulrkujejo, ju-,.S»ladin“, to je dr. pl. Trnkdczyia slatini Prihrani se 8[t mleka in polovica sladkorja. Prihrani 7 TIR \ \T TTTf se 50°/o pri denarju v gospodinjstvu. Priporoča ^ V el se posebno vsakemu bolniku, reconvalescentoni, IUD A IKTIZ A • nervoznim, malokrvniin itd. Pripo-dv |0 -L lYxV. roča se dojenčkom in otrokom XT A IU AT TČlT A ITPOIM namesto dragih otroškili lv x\*J 13V/JutJ £jJ\tl 1 JdLJlsl. mok, sploh namesto redilnih sredstev za otroke. Hranitba s sladnlm čajem znamke Siadin zmanjša umiranje otrok in je polovico cenejša kakor z vsakim drugim redilnim sredstvom za otroke. To resnično vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Zavitki po V« kg stanejo 60 v, zahteva naj se v vseh lekarnah tudi pri trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnkoczy, zraven rotovža. Žena posestnika te lekarne je izgojila s Sladinom svojih 8 zdravih otrok. Na stotine mater so ji hvaležne, ker slede tem zgledom; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., JosefsUtdteistrafie 25; 111., Ra-detzkyplatz 4; V., Schčnbrunnerstrafie 109; v Gradcu:- Sackstrcfie 4. • • Kolesarjem shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni Ana Goreč, Ljubljana Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kotizeja)