------    301    ------
Zanimivo vprašanje.
Učeni gosp. Ivan Kukuljevič Sakcinski piše v svojem „Slovniku umj e tn i kan j u g o s I a ve ns k i h" na 95. strani I. zvezka o možu, kteri je v svoji domovini (na Krajnskem) skoraj čisto neznan, zvunaj svoje domovine pa v versto najpervih umetnikov stavljen. Ta mož je Jakob Gallus. Gospod Kukuljevic je spisal na imenovanem mestu kratek občert njegove umetniške delavnosti po raznih pisateljih; za naš namen posnamemo iz tega občerta v kratkem sledeče:
Gallus Jakob, znamenit muzičen skladatelj (kompo-ziter), seje rodil okolj leta 1550 na Krajnskem. Nemci so ga pozneje imenovali Handl in Hanel, doma so ga pa menda imenovali ^Petelin" ali „P e t e l i n ček." Zapustil je že v mladosti svojo domovino in šel na Mo ra vs ko, kjer ga je škof olomuški Štefan Pa v lovski naredil vodja svoje muzikalne kapele. Tu si je toliko slavo pridobil, da ga je cesar Rudolf (11.) od imenovanega škofa izprosil in v svojo službo vzel. Na dvoru tega cesarja je živel Gallus v Pragi do svoje smerti 4. julija 1591 in dosegel je po m nožih svojih skladbah tako slavno ime, da so ga mnogi tadašnji pesniki v dolgih pesmah opevali. Učeni Lužitanec Martin IVI ei s ter piše v svojem delu „Annales Gorlicenses" o njem sledeče: „Die 4. Julii moritur Pragae praestantissimus nostri Saeculi et svavissimus Musicus Jac. Handl, C a r n i o 1 u s etc.u, to je: 4. dan julija je umeri v Praffi najiv.verstneji in najprijetneji glasbenik našega veka, Jakob Handl, Krajnec itd. Gallus je bil v življenji dosti srečen, za kar se je imel zahvaliti svoji poštenosti in izobraženosti.
Rohlic pravi o njem,   da se kot umetnik more vver-
gtiti   med   največje   muzikalne   umetnike   talijanske......
Mnoge njegove dela se morejo skusiti z najlepšimi deli slavnega Palestrina *), njegovega verstnika.
Za skladbe, ki jih je na svetlo dal, je dobil Jakob Gallus   leta  1580   od   cesarja    privilegij    za    10   let."***)
*) Janez Palestrina „knez muzike" imenovan, se je rodil v Rimu leta 1524. '¦**} Te <iela so: 1. „Mu»icum opus", 5, 6 i osmoglasne pevanje, od kterih je pervi del leta 1586, drugi in tretji del leta 1587, četerti 1590 v Pragi na svetlo prišel. — 2, „Vlor,alia.u 6, 6. et 8. vocibus concinata, atque tam seriis quam festivis can-tibus voluptati humanae accomodata. Nonmbergae 1586 et 1596.u — 3. „Hexatichon.u — 4. „Harmoniae   variae quatuor
Njegovih rokopisov se nahaja več v cesarski knjižnici na Dunaji*), in njegovo podobo v les vrezano so izdali njegovi prijatli v Pragi s pesmijo in sledečim podpisom: ;)In Tumultim Jacobi Handelii Carnioli, insignis Musicae poeticae Artificis, qui IIII. ldus Julii pie in Christo ob-dormivit. Anno 1591." (To je: Na grob Jakoba Handel-a, K raj n ca, slavnega umetnika pesniške muzike, kteri je 4. dan julija pobožno zaspal v Kristusu. V letu 1591.) V Riegerjevi statistiki češke dežele se nahaja v T. XII. stran 234 njegov obraz v bakro (kufer) vrezan." Toliko iz Kukuljevičevega J?SIovnika.a Da je bil Jakob Gallus naš rojak, je po vsem gotovo; da si je pa ime Petelin polatinčil v ime Gallus, mu ne bo nihče zameril, ker je bila tisti čas in še dolgo pozneje šega skoraj vsih učenih in umetnih mož, svoje imena ali kar polatinčevati ali pa si priimke po svojem rojstnem kraji, se ve da tudi v latinščini, prikladati. Da so ga Nemci vHandl, Handel in Hanel prekerstiii, (kar skor ravno to kar Petelin pomeni) ni nič nenaravnega.
Al na vsem tem ni toliko ležeče; vprašanje je le: Ker je gotovo, da slavni Gallus ali Petelin je bil K r a j n e c, kje je bil rojen? in kaj bi se dalo več o njegovi rodovi ni zvediti?
Res je, da bi mogli po kersfnih bukvah čez 300 let nazaj iti; nadjati.se je pa, da so take stare spričevala še ohranjene in da bi se morda tudi še v kakem starem ar-kivu kaj najti utegnilo, kar se tiče slavnega rojaka. Krajn-ekih rodovin s priimkom Petelin je še več, in kolikor je meni znano, jih je okolj Lašič in Ribnice mnogo.
V slavo domovine naj se tedaj podvizajo rodoljubni rojaki in išejo po starih listinah rojstnega kraja in kar sicer še zadeva našega Petelina, da se, kolikor bo moč, njegovo življenje popiše in ohrani pozneje v „Plutarčkua slavnih Slovencov, kterega je dr. Bleivveis-ov „Kole-darček"  tako lepo začel, pa škoda! prezgodaj opustil.
Gospod Kamilo JMašek je sicer v 5. zvezku svoje J?Cacilije" nekoliko čertic o „Gallus-u" zapisal in tudi za Vodnikove bukve sostavek o njem spisal. Al vse to je le splošno, kakor v Kukuljevičevem 7,Slovnikuu; treba je življenje njegovo natanjčneje popisati in pozabljenja rešiti slavnega našega rojaka. #*)                                Malavašič.
vocum. Pragae 1591 v 4. Libri III."  — 5. „Harmoniarum rao-ralium   Quatuor   vocum,   quibus   heroica,   facetica,   naturalia, quodlibctica,   tum   facta   fic'aque    poetica    etc.   adtnixta   sunt. Pragae   1591U   v 4.   str.   12*43.   —   6.   „Sacrae   Cantiones   de praecipuis festis per totum annum, 4, 5, 6*. 8 et pluriurn vocum.   Norimbergae  1597."   —   7.    „Opera   Motectaram,   quae prostant omnia apud  Nicolaum  Steiniurn. Francofurti  16*10." *)  V cesarski dunajski knjižnici so spravljeni sledeči cveteri rokopisi:   1. „Adoramus   te"   za šest  glasov. —   2.   „Ecce quomodo morit ur" za 4 in 5 glisov.  — 3.  „Domin. Jesus in qua nocte"   za  8   glasov. — 4.   „Veni S. Špiritu s"   za 8 glasov. **) Prav bi tudi bilo,  in gotovo mikavno vsem rodoljubom, ako bi se   ktero   njegovih   del,   ki jih *je   v muziko   zložil,   o   dobri priliki zapelo ali zagodlo!                                        Vred.