tDttOa mah torak, CUrtak lak c&m pooamaml Hivffltl K 1*30. TRGOVSKI I Časopis za trgovino, ihdustp’ » m PpriTriBtv J* * VuMjtafl* Or»dfft* Rn. 17/1, - Doptal « n« w»t«J*. - 8twrtt tu OiMaDt 8B8I tftps K UH, t* pel Ut« IC 95, n fetrt tet« K M, meseno K 90, u ■a * ST <* ^ VBRT. unAa ▼ UaMUnl mmiot K ti ni - 1UA — Številk« telefona 553. - PtUm la tali le v Ljubljani KJ S:.ST® IV. I LJUBLJANA, dne 26 novembra 1921. ŠTEV. 128. Trgovci; Industrilalci in obrtniki! Ne pozabite, da ie »TRGOVSKI UST VaSe stanovsko glasilo- Notranja politika. Vladna kriza je prešla in je ministrski svet sklenil, da vlada ne poda demisije. Še pred dvema dnevoma je bila podoba, da gre mo povsem novi politični konstelaciji nasproti, ker je nesoglasje med radikali in demokrati grozilo, da razbije sedanjo vladno večino. Po našem mnenju so to pot radikali kazali mnogo nestrpnosti i u malo uvidevanja za resne prilike, ki jih preživlja država v zadnjem času, ko so zahtevali za svojo stranko nove portfeje. Oni imajo itak ves tiradniški aparat centralnih ob-lastev v svojih rokah ter hočejo tudi na najvišjih mestih neomejeno vladati, kljub temu, da številična moč stranke tega ne upravičuje. Zmernosti Nikole Pašiča se je posrečilo, doseči izmirjenje stranke in platformo za nadaljno kooperacijo z demokrati. Nevarnost je prešla, in sedanje večinske stranke ostanejo v vladi. Ali to je le zunanja slika. Drugače pa je jasno, da trenotna strankarska koalicija stoji na šibkih nogah ter je samo vprašanje časa, kdaj se bo povsem razbila in bo prepustila vlado srečnejšim rokam. Konservativno srbijansko radikalno naziranje o državi, ki ima pač svojo zgodovino, in svojo tradicijo, še vedno globoko korenini v Beograda, ter stojijo za njimi vsi uplivnejši srbski inteligenčni, predvsem uradniški krogi, ki so okupirali važnejša ministrstva in tvorijo glavno fronto proti vsakemu modernejšemu pojmovanju državnih nalog, Mi samo želimo, da bi v danem trenotku prevzeli vlado spretnejši možje, ali bojimo se, da nam jih primanjkuje, in da gremo še večjim notranjepolitičnim krizam nasproti. Današnja doba zahteva, kot smo že zadnjič povdarjali, enotnih velikih strank, ki bi si brez vsega lahko sledile v vladi ter bi tvorile naravni ekvilibrij v razmerju politične moči. Ali živo življenje je baš v Jugoslaviji ustvarilo globoko segajočo strankarsko razcepljenost, ki danes v Sloveniji celo napreduje, ker posamezniki skušajo prenesti srbijanske politične ideologije tudi k nam. V teh razvojnih razmerah ne moremo pričakovati mnogo od nove vladne večine, ki bi se ne glede na svojo konservativnost istotako morala venomer boriti z enakimi težavami kot vse dosedanje večine, ki so bile vedno le neznatne in so mogle vršiti le najnujnejše državne posle. Sedanja vladna večina je postavila obsežen program in je zdaj sredi njegove izvršitve. Naj bo ta program popolnoma sprejemljiv, ali ne, gotovo se tukaj vrši pozitivno delo, ki bo notranjo konsolidacijo države premaknilo za nekaj korakov naprej in nas izvedlo iz sedanjih mnogokrat kaotičnih razmer. Zaenkrat ostanejo sedanje vadne stranke na krmilu in bodo nadaljevale stari kurz. Mnenja smo, da je bila taka rešitev krize v današnjem položaju edini mogoči izhod iz zadrege, ter pričakujemo, da bo vsestranska uvidevnost pripomogla do tega, da se sedanji položaj obdrži, čeprav z žrtvami na obeh straneh glavnih strank, toliko časa, da se vrenje v opozicijonalnih vrstah to- liko ustali, da bo tudi kaka druga strankarska zveza z uspehom mogla prevzeti vladno odgovornost in nadaljevati delo konsolidacije. Premočnih tresljajev v notranji politiki pa dane3 brezdvomno ne bi mogli prenesti, ker so politična gesla še v najhujšem boju in opozicij on al n e stranke samo v svojem negativnem početju, ki jim ga narekuje njihov politični program, niso pripravljene na vstop v vlado. Upajmo, da se bo mirni prehod v nove razmere posrečili Gospodarski položaj Nemčije, Oscilacijam marke sledijo vsi fi-nansisti že več časa s skrajno napetim pričakovanjem. Pride li do bankero-ta, ali bo še mogoče se mu izogniti? Mkdo si ne upa dati na to vprašanje preciznega odgovora. Povsod vlada v tem oziru največji pesimizem in vse se pripravlja na popolno katastrofo marke. Tujci, ki so imeli na razpolago večje svote mark v Nemčiji, so jih takoj prodali; če ima kdo marke v inozemstvu, jih vrže takoj na trg in velika industrijska in bančna podjetja v Nemčiji zvišajo narodni kapital, da so pripravljena na eventuelne večje potrebe, ki bi zamogle hipoma na-stati. Splošno vlada mnenje, da se tečaj marke ne bo poboljšal, ter da je največji pesimizem upravičen in to iz teh razlogov: Nemčija je plačala 1. avgusta t. 1. prvo milijardo reparacij. Sredstev za plačilo te milijarde 'ni bilo doma, ampak sklenilo se je kratko ročno posojilo v inozemstvu, pod precej neugodnimi pogoji. Momentano se nahaja Nemčija v težkem položaju, kje naj bi našla zadostno svoto, š katero bi vrnila dobljeno posojilo a da obenem plača 500 milijonov mark, ki zapadejo 15. januarja p. 1. Razen teh 500 milijonov mark v zlatu, bo primorana plačati do 15. marca p. 1. še 250 milijonov mark. Edino sredstvo, ki bi zamoglo rešiti situacijo, bi bilo posojilo v inozemstvu potom domače veleindustrije. Upati je, da bodo imeli dogovori med vlado in industrijci zaželjen uspeh. Kot prvi pogoj za to posojilo zahtevajo industrijalci, da se zagotovijo obresti ih amortizacija tega posojila iz dohodkov železnic in naj bi se tedaj njih obrat prepustil zasebnim podjetnikom. Najbrže bo vlada v to privolila, kajti svetovna vojna je zavozila tudi nemške železnice v težak finančni položaj in prepustitev njih obrata privatnemu podjetju bi bila skrajno potrebna. Ugotavlja se, da je proračun železnic v Nemčiji obtežen z 10.000 nadštevilnimi uradniki! Ker so tudi industrijalci pripravljeni dovoliti daljnosežne koncesije, je upati, da pride do sporazuma. Veleindustrija sklepa medtem že dogovore z amerikanskimi bankami in posojilo je zagotovljeno. Toda kaj potem? Z dovoljenim posojilom bo Nemčija plačala v inozemstvu sposojeno milijardo, katero je potrebovala 1. avgusta, ter bo plačala 500 milijonov, ki zapadejo 15. januarja p. 1. Da bi zamogla Nemčija plačati še več, na to ni mogoče misliti, kajti notranji položaj Nemčije se hujša od dneva do dneva. Paralelno s padcem marke rastejo cene v fantastičnih proporcijah. V manj nego v dveh tednih, so se cene na vse predmete povišale za 30 do 50 od sto. Povišanje cen produktov, zahteva seveda splošno povišanje mezd, in samo za povišanje plač državnim uradnikom, bo treba letno za 7 do 8 milijard več. Sedaj se pokriva še primanjkljaj emisijo novčanic, ki dosega vsoto 200 do 300 milijonov mark na dan. Obrat novčanic, ki je znašal 1. januarja t. 1. 69 milijard, se je do 15. oktobra t. 1. zvišal na 88 milijard. Liberalno časopisje je mnenja, da je še mogoče preprečiti katastrofo. »Frankfurter Zeitung« je n. pr. tudi tega mnenja, ter predlaga resani-raii finance, naložiti nove davke, iztirjati že zapadle, zmanjšati emisijo papirnatega denarja in predlagati modifikacijo ozir. znižanje reparacij z ozirom na nov gospodarski položaj države. V političnih krogih vlada prepričanje, da se bo nemški vladi pri pogajanjih z reparacijsko komisijo, ki so že v teku, vendar posrečilo prepričati antantne zastopnike, da je ne-obhodno potrebno, da se modalitete plačila takoj spremenijo, ter da se anulira pravico zaveznikov do hipoteke na vae resurse države. Tudi se z ozirom na mogočnost sekvestra vseh carinskih dohodkov povdarja, da bi zamogla taka mera doseči ravno nasprotno tega, kar se od nje pričakuje. Sz svetovno-poštnega območja. (Konec.) Po prav demokratičnem načelu se prikrojijo pravilniki in izvršilne odredbe pri belgijski pošti. Kar se tiče točnosti in zanesljivosti ter izvrstno premišljenih obratnih naredb je ta pošta dosegla pred vojno višek popolnosti, vsaj tako se je glasila kritika poznavalcev razmer, sicer odličnih strokovnjakov. Pri belgijski poštni upravi sodeluje takorekoč celo osobje. Vrhovna oblast razglašuje v svojih uradnih okrožnicah za vsako nameravano uvedbo ali preureditev v službi natečaj, katerega se udeležijo uslužbenci po predvidenem načrtu. Elaborati se nepristransko presodijo, nagradijo in izkoriščajo v prid poštnemu zavodu. Na ta način so se v Belgiji uvedle poštne naprave, ki so v ostalih u-pravah povsem tuje, n. pr. »Timbres auxilliers« , to so pomožne frankovne znamke, »Lettres reponsec, zalepke za odgovor itd. Jako zanimive in poučne razprave iz pridobljenega gradiva prinaša od uprave izdani list »Revue de postes Belgiques«. O francoski pošti ni dosti omeniti, posebno povdarja ustrojstvo uprave odredbe, ki se tičejo socijalno-gospo-darskih vprašanj uslužbencev. Uprava se s posebno vnemo zanima za dobrobit podrejenih organov, podpira tozadevne ustanove, skrbi v vsakem pogledu, da razbremeni uslužbence od perečih gospdoarskih vprašanj. Velikopotezne inštitucije stoje poštnemu osobju za vsakovrstne po- trebe na razpolago. Jako dovršeno je poglavje o zavarovanju proti nezgodam, boleznim itd., nadvse humano pa je predvidena starostna oskrba. Predno pridemo k posameznim strokam poštnega obrata, omenimo še nemško poštno upravo, kot vzor računajočega podjetja, kateremu se je, kakor malokateri drugi upravi, posrečilo ostati na višku razvoja, v marsikaterih važnih panogah postati celo merodajna, čeprav se je nemška uprava strogo držala brezizjemno trgovskih načel. Vodilna misel poštni zakonodaji nemške države je bila razen doseg idealnega smotra, se izogniti kolikor mogoče odgovornosti, ter finančno obremenitev poštnega zavoda razdeliti na občinstvo. Za vsako zahtevano poslovanje so uvedene posebne pristojbine, celo prejemna potrdila vpisanih pošiljk so podvržena posebni taksi. Čeravno notranja organizacija nemške pošte ni ravno v vsakem oziru posnemanja vredna, pa vsekakor zaslužijo splošno pozornost prvovrstne tehnične naprave v poštnem prometu. Gotovo ni samo slučaj, če se tuje strokovne komisije v proučevanju raznih prometnih sredstev obrnejo ravno v Nemčijo. V prvi vrsti je ustrojstvo in obrat potujočih pošt nemške države naravnost izvrsten. Posebno izobraženo in izurjeno osobje potujočih pošt tvori popolnoma ločen stalež poštnega uslužben-stva. Potujoče pošte niso vezane na določene proge železniškega omrežja, ampak vežejo važna sredotočja poštnega prometa v državi neposredno med seboj. S temi kratkimi potezami seveda znamenitosti poštnih uprav še dolgo niso izčrpane. Obširen prostor bi n. pr. v tem ciklusu zavzemala Nova Zelandija, država, koje pošta bi morala biti vsem ostalim članom zveze v vsakem oziru za vzgled. Iz zadnjega letnega poročila je razvidno, da ima Nova Zelandija najgostejše poštno omrežje, njena uprava najlepše kulturne in gmotne uspehe, da so se uvedle nove naprave, ki so se sijajno obnesle, kakor n. pr. frankovalni avtomati, ki se puste strankam v zasebno 'rabo, poštni nabiralniki, ki razveljavljajo vrednotnice itd. Da ostanemo v okvirju »črtic«, iz svetovno-poštnega območja, naj te slike iz posameznih uprav zadostujejo, da imamo nekak pregled o smereh, ki so po raznih poštnih upravah zastopane. Pokazati smo hoteli, da bi se našlo tudi za našo poštno upravo še marsikaj posnemanja vrednega, če bi se merodajni činiteljr'z isto vnemo zavzemali za napredek zavoda, kakor ga njegova vzvišena naloga zasluži. Odpoved francosko-italijanskega trgovskega dogovora. Francija je odpovedala Italiji trgovski dogovor, sklenjen med tema državama leta 1898. 0 tej odpovedi se mnogo govori, mnogo debatira, ne da bi se moglo natančno določiti, kaj je povzročilo to odpoved. Stvari se daje politično ozadje, kar pa ne odgovarja resnici. Fakt je, da je Italija vpeljla s 1. julijem 1921 nov carinski tarif, ki je stopil v veljavo na mesto onega iz leta 1887. Italija je z u-vedbo novega carinskega tarifa bistveno spremenila carinski režim, ki je obstojal za čas, ko se je sklenil trgovski dogovor. Ker bi bila Francija z ozirom na novi carinski tarif na jako neugodnem položaju, je bila primorana odpovedati trgovski dogovor. Predmetni dogovor se je leta 1917 spopolnil z dodatkom, ki je vseboval klavzulo favorizirane nacije, a trdi se, da vživajo italijanski izdelki pri uvozu v Francijo vse dobrote te klavzule, medtem ko ne velja to za francoske izdelke pri njih uvozu v Italijo. Italija je namreč sukcesivno odpovedala vse dogovore (z izjemo onih, sklenjenih z Grško, Srbijo in Brazilijo) in carini francoski uvoz po splošnem tarifu, ki je jako visok, ker je določen v zlatu, kar pomeni zvišanje od 400 do 450 od sto. Razen tega je položaj francoskih trgovcev tudi jako neugoden, ker je italijanska vlada začenši s 1. julijem t. 1. povišala carino tudi na ta 'način, da je določila visoke kvoficijente, ki zvišajo v gotovih slučajih splošni carinski tarif na več nego 10-kratni iznos onega pred vojno. Objektivno opazovanje razmer, v katerih se nahajata ti dve državi, nam bo pojasnilo, da je odpoved trgovskega dogovora naravna posledica onega zaščitnega stremljenja, katerega je uvedla vojna po celem svetu. Z mirovnim dogovorom je postala Francija takorekoč kraljica železa v Evropi. Pridobitev Alzacije in okupacija sarških premogovnikov, sta postavile Francijo pred nov gospodarski problem: izdelovati od pridobljenega železa toliko, kolikor dovoljujejo domača podjetja, a ostanek izvažati, ali pomnožiti podjetja ter izdelovati vse surovo železo doma? Francija se je oprijela druge rešitve, pomnožila plavže, livarne itd. ter se nahaja sedaj tam železna industrija s pomočjo podpore, kojo dobiva od vlade, v uprav cvetočem stanju. Ni čuda tedaj, da je nov italijanski tarif, ki vsebuje izvanredno zaščito itali uradu 5%, to je 500 K. Potrditev prejema kupnine je pa kolka prosta, ako se je sprejela kar v kupno pismo. Ako bi se naredila za to potrditev posebna pobotnica, bi se morala kol-kovati. Pristojbina bi znašala s V2 % 50 K. 5. A. (državni uradnik) potrjuje, prejem plače ali penzije, Priznanica je kolka prosta. 6. A. potrjuje prejem zneska 2000 K. Obenem potrjuje, da je plačan s tem ves dolg, ki je znašal 18 tisoč kron. Pobotnico je kolkovati s kolkom za 90 K, ker je pristojbino računati od vseh 18.000 K. Od izknjižbenih pobotnic znaša pristojbina ravno toliko, kakor od navadnih; pri tem ni nikake razlike. Pri depozitnih pobotnicah je znašal kolek poprej največ 2 dinarja. Ker jih sedanji predpisi izrecno več ne navajajo, moramo vzeti, da jih je kolkovati sedaj tako, kakor navadne pobotnice, torej s celotnim pristojbin-skim zneskom. Ako se predloži kaka pobotnica kot priloga h kaki vlogi, ki je podvržena kolku, je plačati kolek 50 par za prilogo samo takrat, ako pobotnica ni že sama kolkovana. Če je bila pobotnica kot taka kolkovana z manjšim zneskom, na primer pobotnica za 60 dinarjev samo s 30 parami, je dodati še razliko, torej še 20 par. Ta dodatni kolek je prilepiti kar na pobotnico, ne da bi ga bilo treba prepisati, ker bo že urad pritisnil nanj uradno štampiljo ali pa s perforiranjem uničil. Če je bila pobotnica svoječasno kot taka premalo kolkovana, pa ob-lastvo seve ne bo zahtevalo kolka za 50 par, temveč celotno pristojbino, kakor jo je bilo treba svoječasno plačati od pobotnice, in vrhu tega še povišek in pa takso od kazenske razsodbe. Posebne vrste priznanic so iz-knjižbene pobotnice. Če je bila plačana terjatev zavarovana (vknjižena) na posestvu dolžnikovem, zahteva ta seveda, da se mu da s pobotnico obenem tudi izbrisno dovoljenje. Ako se sprejme to izbrisno dovoljenje v besedilo pobotnice, kar je sploh običajno, ni plačati od tega dovoljenja nikake posebne pristojbine. Če bi se janske želez, industrije, prav občutno pa dalo tako izbrisno doVoljenje v zagrabil francoske protekcijoniste, ki posebni listnici, je plačati od te li- •’ ’ —*-«»-• gtnice še posebno pristojbino po le- stvici II. Pobotnice, ki obsegajo tudi izbri- niso nikakor mogli misliti, da bi Italija zaprla vrata francoskim fa-brikatom. Zaščita industrije na eni strani, zaščita na drugi strani, spremembe ki jih je rodila vojna na gospodarskem polju, ter temu odgovarjajoča potreba novih dogovorov, ki bi določili medsebojno trgovino in promet, so bili vzrok odpovedi predmetnega trgovskega dogovora. Francija je bila dovolj previdna, da je prva odpovedala dogovor, da bi na bazi znanega »do ut des« primorala Italijo k novim dogovorom, ki bi zopet vzpostavili dobre, normalne odnošaje. Prošnje in pritožbe o davčnih zadevah. (Nadaljevanje.) K sklepu navedimo nekaj primerov. 1. A. potrjuje prejem svoje terjatve v znesku 12.000 K; poleg tega potrjuje še obresti v znesku 660 K in tožbenih stroškov v znesku 322 K. Kolek s eizračuni od skupne vsote, to je od znekka 12.982 K. Ta znesek je okrožiti na polnih 40 K, to je na znesek 13.000 K. Pristojbina znaša s % % 65 K. 2. A. prejme povrnjeno od davčnega urada 1204 K na neki preveč plačani davščini. Priznanica je kolka prosta. 3. A. dobi nazaj od državne blagajne kavcijo v znesku 10.000 K in neki zaplenjeni denar (ali kak drugi zaplenjeni predmet) v znesku 6.000 kron. Priznanica je kolka prosta. 4. A. proda B. njivo za 10.000 K ter potrjuje v pismu prejem kupnine. Od listine je plačati tukaj v kolkih pristojbino 2 dinarjev, od pravnega posla (pogodbe) je plačati v gotovini tekom 15 dni pn davčnemu sno dovoljenje, morajo biti legalizirane (pri sodišču ali pa pri notarju). Za overitev podpisa je plačati kolek 5 dinarjev. (Konec prih.) Izvoz in uvo2. Prepovedan uvoz konjskega, pasjega in mačjega mesa v Italijo. Po odloku ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu z dne 4. novembra t. 1., vt. štev. 7922, se objavlja, da je v členu 9. uredbe ministrstva za notranje zadeve kraljevine Italije z dne 1. oktobra 1914. predpisano: Prepovedan je uvoz konj- skega, pasjega in mačjega mesa (v Italijo). — Interesenti se opozarjajo na to prepoved (Ur. 1. 189). tlorodno gospodarske zodeue. Trgovina. Svetovna gospodarska konferenca. Iz Washingtona poročajo, da so razni zastopniki predlagali sklicanje svetovne gospodarske konference, da se vzposta- vi normalno svetovno gospodarstvo. »Mesna« tvornica mesnih izdelkov v Mariboru je dobila dovoljenje, da sme izvažati v Švico vsak teden 5—6 vagonov svežega mesa. Meso se izvaža v posebnih vagonih in stane v Švici 150 do 200 K v naši valuti. Demoliranje trgovin v Berlinu. Policiji se še vedno ni posrečilo zatreti iz-gredov, ki se v Berlinu ponavljajo skoraj vsak dan. Množice nezaposlenih se zbirajo na ulicah, razbijajo izložbe in ropajo razstavljeno blago. 22. t. m. so oropali na Aleksandrovem trgu neko slaščičarno, v Gertrudini ulici pa neko konfekcijsko tvrdko. Časopisi pripisujejo te izgrede komunistični agitaciji, ki se je v zadnjem času baje zopet zelo razpasla. Industrija. Stinnesov načrt o eksploataciji Rusije. Časopisje se bavi v zadnjem času mnogo s presojanjem Stinnesovega bivanja v Londonu. »Momingpost« priobčuje informacijo, da ima 'Stinnesovo bivanje v Londonu namen, pridobiti angleške in amerikanske industrijalce za načrt, organizirati v Rusiji eksploatacijo prnodnega bogastva. Slinnes namerava s pomočjo Angležev in Amerikancev organizirati v Rusiji menjalno trgovino. Uvažali bi se industrijski izdelki, iz Rusije pa izvažali vsi poljski pridelki, rude in druge surovine. Odrt. Uredba o inšpekciji rada, izdelana v ministrstvu za socialno politiko, je bila predložena plenumu zakonodajnega odbora. Po tej uredbi imajo obrtni nadzorniki v vseh pokrajinah kazensko oblast po določbah zakona o zaščiti delavcev, o delavnem času in o inšpekciji rada. Pritožbe sprejema tudi nadalje ministrstvo socialne politike. Denarstvc. Nova devizna uredba odobrena. — Ministrski svet je predvčerajšnjem odobril novo devizno uredbo, ki bo že prihodnje dni razglašena. Pri podružnicah Narodne banke bodo posebni odbori presojali predloge za uvoz gotovih kategorij blaga, glede katerih bo predpisano, da morajo uvozniki na carinarnicah predložiti potrdilo o pokritju devize. Katere kategorije uvoznega blaga morajo imeti omenjena potrdila, bo presojal Centralni odbor v Beogradu, ki bo imel na razpolago tudi vse valute, da bo mogel ž njimi regulirati našo denarno politiko. Ta odbor bo obstojal iz enega zastopnika finančnega in trg., ministrstva ter Narodne banke in iz strokovnjakov iz Beograda. Ljubljana in Zagreb imata v odboru po dva strokovnjaka, Sarajevo pa enega. Deficit v državnem proračunu. — Dne 18. t. m. je finančni minister dr. Kumanudi referiral o novem proračunu. Po tem proračunu bi znašal detlcit čez. 5 milijard kron. Ni še preteklo dobrih 8 dnij, ko smo čitali v službenem izvest-ju ministrstva financ, da se je zastopniku ministra financ Križmanu posrečilo doseči ravnotežje v državnem proračunu. Ako razširja ministrstvo take vesti tendencijozno, je to žalostno in se mora tak postopek najstrožje obsojati, ker ček se tam sploh ni izterjal, a mogoče tako postopanje zainore popolnoma uničiti kredit države. — Dr. Kumanudi predvideva okoli 19 milijard kron v dohodkih, v izdatkih pa 25 milijard, toraj je deficit neizbežen. Minister je predlagal nove 100% doklade na davke. — V ministrstvu samem je prišlo radi tega do živahnih debat. Dokazalo se je, da se vsi davki izterjavajo povsod razen v Srbiji in Črni gori. Tam se plačuje kakor in ako kdo hoče. Davek na vojni dobiček se tam sploh ni izterjal, a mogoče niti ne razpisal. Razun tega imajo v Srbiji pritožbe odgodno moč, v drugih pokrajinah pa ne. To je vse priznal tudi dr. Kumanudi sam. V takih razmerah ni pač čudno, da imamo v državnem proračunu deficit Jugoslovanska Union banka, preje Mariborska eskomptna banka, je otvo-rila podružnico v Kranju, ki je pričela dne 21. t. m. s poslovanjem. Obveznice 7 odstotnega državnega posojila. Slovenski konzorcij objavlja: Obveznice 7% državnega investicijskega posojila so prispele in so subskri-bentom pri onih mestih, kjer so podpisali posojilo, na razpolago. Konsorcij za 7% državno investicijsko posojilo. Čekovni promet pri poštni hranilnici v Sarajevu in čekovnih zavodih v Zagrebu in Ljubljani za mesec september in oktober izkazuje sledeče rezultate: vlog in izplačil pri vseh treh zavodih je bilo meseca septembra 269.947 z denarnim prometom 3.143 milijonov, meseca oktobra pa 319.529 z denarnim prometom 3.572 milijonov kron. — Stanje vlog koncem septembra je bilo 549.481.000 K, koncem oktobra pa 697 milijonov 800.000 K. Lastnikov čekovnega računa do konca septembra je bilo 6.622, do konca oktobra pa 6.768. Fuzija dveh čeških bank. Češka industrijalna banka, ki ima podružnleo tudi v Ljubljani, ter Poljedelska kreditna banka sta sklenili izvesti fuzijo. Nova fuzijonirana banka se bo imenovala »Češka industrijalna banka in poljedelska kreditna banka«. Kapital, ki znaša 200 milijonov čsl. K se bo povišal za 25 milijonov. Nova banka prevzame tudi češkoslovaške podružnice splošne prometne banke. Dunajska borza je zopet odprta. Minister trgovinej e izjavil predsedniku dunajske borze, da bo trgovina z devizami in valutami zopet poverjena devizni centrali, ako se borza ne odpre takoj. Davki. Razglas o izpremenjeni monopolski taksi na vžigalico. Monopolska taksa na vžigalice se jo izpremenila ter se bo odslej pobirala takole: 1. na velike švedske vžigalice v škatlicah z okroglo 60 klinčki po 0.125 din. od škatlice, samo da v eni škatlici ne sme biti več nego 05 klinčkov; 2. na male švedske vžigalice v škatlicah z okroglo 50 klinčki po 0.10 din. od škatlice, samo da v eni škatlici ne sme biti več nego 55 klinčkov; 3. na parafinske vžigalice v škatlicah iz mehkega papirja z okroglo 100 klinčki po 0.15 din. od škatlice, samo da v eni škatlici ne sme biti več nego 110 klinčkov; 4. na žveplene vžigalice v škatlicah iz mehkega papirja z okroglo 100 klinčki po 0.15 din. od škatlice, samo da v eni škatlici ne sme biti več nego 130 klinčkov. Tvornice morajo vsako izpre-membo v vsebini škatlic in zamotov prijaviti monopolski upravi, preden spravijo izpremenjeni tip v promet, tako da je mogoče odrediti monopolsko takso tudi za izpremenjeno, odnosno novo vrsto vžigalic. Vžigalične etikete, ki jih bo odslej istotako odobravala uprava državnih monopolov, bodo morale imeti državno oznako, napis v cirilici in latinici in Ime dotične tvornice.. Promet. Nemška ponudba o nabavi lokomotiv in vagonov na račun vojne odškodnine je sprejeta. Nemška vlada je ponudila potom reparacijske komisije v Parizu naši vladi lokomotive in vagone v vrednosti 1 milijarde in 700 milijonov mark na račun vojne odškodnine, katero nam dolguje. Odbor za državne dobave je na svoji zadnji seji to vprašanje pretresal in ponudbo sprejel. Nemčija nam bo dala 100 brzovoznih lokomotiv, 200 za osebne vlake, 100 za tovorne vlake, 50 za manevriranje na kolodvorih in 20 ozkotirnih, poleg tega 2000 osebnih vagonov, 2200 zaprtih tovornih in 1800 odprtih tovornih vagonov. Rok za dobavo je sledeči: meseca marca dobimo prvo tretjino, meseca maja drugo tretjino, meseca julija pa tretjo. Prometne omejitve. Ravnateljstvo drž. žel. v Olomucu nas obvešča, da so reekspedicije pošiljk v vozovnih nakla-dih v postaji Bohumin (Oderberg) do nadaljnega prepovedane. Reekspedicije pošiljk v postaji Puntigam so do preklica pod tem pogojem dovoljene, da se istih ne preklada in se jih takoj po prehodu ponovno preda. Pošiljke, ki dospejo do 14. ure, se morajo še tisti dan v času uradnih ur ponovno predati, pošiljke, ki dospejo po 14. uri, se morajo ponovno predati v pred poldnevu prihodnjega dne. V poet Spielfeld, Strass, Ehrenhausen in Lebring do vključno Kalsdorf, so reekspedicije še nadalje prepovedane. Prometne omejitve. I. V Jugoslaviji. 1. Južna železnica: a) V postaji Zagreb j. k. je ukinjeno do nadaljne odredbe sprejemanje brzovozne in sporo-vozne komadne robe za postaje državnih železnic preko postaje Zagreb d. k. b) Sprejemanje in odpošiljanje pošiljk v vozovnih nakladih za postajo Rakek je dovoljeno, izvzeta je živina in pošiljke ki so namenjene za reelcspedicijo. c) V postajah Rakek, Planina in Logatec je iztovarjanje parkljarjev prepovedano, ker so te občine okužene po slinovkL d) Odprema robe in potnikov v Barca preko Kotoribe - Zakany je dovoljena. e) Za postaje madžarske državne železnice v madžarskem delu Baranje je dovoljeno preko Kotoribe - Zakany - Barca sprejemanje samo one robe, ki je naslovljena na madžarske državne oblasti, f) Celokupni promet za postaje proge Gornja Radgona - Ljutomer preko Manbora-Spielfeld Strass - Radkersburg je še nadalje ustavljen, g) Celokupni promet Nobeno podjetje naj ne bo brez ,Trgovskega Lista‘1 preko Virovitice in Barcsa na Madžarsko je še nadalje ukinjen, h) Uvoz in prevoz živine iz Madžarske in one iz Rumunije, ki je tranzitirala Madžarsko, je radi živinskih bolezni zabranjen. i) Jemanje carini podvržene ročne prtljage v kupeje pri »D« vlakih ni dovoljeno. Železnici v prevoz z D vlaki predana potniška prtljaga za inozemstvo mora biti pred predajo carinsko pregledana. Ekspresna roba se v prevoz z brzimi in D vlaki sploh ne sprejema. 2. Državna železnica. A. Direkcija Zagreb, a) Ekspresna roba se prevzema le k potniškim in mešanim vlakom, a na eno prevoz-nico ne preko 250 kg. b) Prepovedan je izvoz vsakovrstne živinske krme kakor: vsakovrstnega sena in slame, ovsa, otrobov, ostankov drož pri fabrikaciji špirita in olja, melase, krmilne repe, vsake vrste suhe in sveže, ostankov repe pri izdelovanju sladkorja, plev pri čiščenju žita. c) Celokupni promet preko postaje Brnjevar - Monoštor, Noskovci in Donji Miholjac je še nadalje ustavljen. Izvzeta so pošiljke premoga, ki dospejo iz Pe-čuha. d) Na progi Brnjevar - Monoštor -Petarda je promet še nadalje ustavljen, e) Prevažanje robe in prestavljanje vozovnih nakladov med Zagrebom d. k. in Zagrebom j. k. loko je še nadalje ustavljeno. f) v postaji Zagreb d. k. se sprejema ekspresna roba neomejeno pri »Ekspresni blagajni« v brzovoznem skladišču samo v času uradnih ur t. j. od 8 do 12. ure in od 14. do 18. ure. Poedini komadi ne smejo tehtati več kot 75 kg. Pošiljke filmov se še nadalje sprejemajo pri prtljažnih blagajnah v času, ki je določen za odpremo prtljage, g) Ve8 promet z Reko čez Bakar je ustavljen, h) Reekspedicije prispelih pošiljk so v območju direkcije Zagreb le tedaj dovoljene, ako se izvrše v iztovomem ali na-tovornem roku. Za' vsako tako pošiljko se dovoli 12urni kumulativni rok od prihoda aviziranja odnosno dostavljanja pošiljke do ponovne predaje iste. Naknadno razpolaganje in reekspedicije na zaprte proge ali zaprte postaje se ne vzame v obzir, i) V postaji Brod so reekspedicije prepovedane. B. Direkcija Beograd: Vse prosto. C. Direkcija Sarajevo: a) V postaji Bosanski Brod so reekspedicije prepovedane, b) Šumsko in-dustrijalna železnica Dobrljin - Drvar prevzema od sosednih železnic samo ono robo v vozovnih nakladih, ki je naslovljena na Šumsko industrijalno poduzeče Dobrljin - Drvar d. d. Sprejemanje robe v vozovnih nakladih na druge naslove ni dovoljeno. D. Direkcija Subotica. Na progi Apatin - Sonta in na progi Velika Kikinda - Nakovo je ustavljen celokupni promet Briojavke ne smejo biti pisane v gotici. Ministrstvo pošte in brzojava v Beogradu je odredilo, da morajo biti brzojavke v nemškem jeziku pisane z latinico, gotica ni dovoljena, ker je naraščaj v brzojavni službi ne pozna in mu delajo brzojavke, pisane v gotici težkoče. Paketni promet z inozemstvom. Zaradi padca vrednosti dinarja je ministrstvo pošte in brzojava odredilo, da se počenši s 1. decembrom pri plačevanju taks za poštne pakete v inozemstvo računa 1 švicarski frank z 10 dinarji. Nove znamko na porto, ki se dajo ▼ promet namesto inamk ljubljansko emisije. Minister za pošto in brzojav je odobril, da se poštne znamke za porto ljubljanske emisije takoj vzamejo iz prometa, namesto njih pa dado. v promet znamke za‘porto, izdelane v državni znamkarni monopolske uprave. Te nove poštne znamke za porto so izdelane za 10, 30 in 50 par in za 1 in 2 dinarja; na njih je venec iz vinske trte, sredi tega venca pa je natisnjena v debelih številkah vrednost v isti barvi, ▼ kateri je znamka izdelana. Znamke, ki se dajo v promet, so izdelane v teh barvah: za 10 par v svetločrni; za 30 par v svetlomodri; za 50 par v vijoličasti; za 1 dinar v kavni in za 2 dinarja v temnomodri barvi. Automobilnn prometna d. d. r Ljubljani naznanja, da je otvorila v četrtek, 24. novembra, redni poštni avto-promet na progi Škofja Loka-Železniki s sledečim voznim redom: Škofja Loka kolodvor: Odhod ob 12. in 7. uri zvečer, prihod ob 6. uri zjutraj in 6. uri zvečer. Železniki: Odhod ob 5. uri zjutraj in 5. uri popoldne; prihod ob 1.30 uri popoldne in 8. uri zvečer. Kmetijstvo. Sladkor ▼ grozdju letošnjega pridelka. V vinarski in sadjarski šoli v Mariboru so ugotovili, da se je v razdobju 15 dni, namreč od 24. septembra do 9. oktobra, zvišala vsebina sladkorja pri naslednjih šestih vrstah takole: pri tramincu od 20 na 21.5%, pri silvancu od 19.5 na 21.5%, pri belem burgundcu od 18.5 na 21.5%, pri šiponu (Mosler) od 15.5 na 20.5%, pri rizlingu (mala gra-ševina) od 15 na 20%. Iz nailli organizacij. Uradne ure trgovskega grcmija t Mariboru so od 9. do 12. ure. Predsednik sprejema stranke samo od 11. do 12. ure v gremijalni pisarni. Zbornični dnevi so ob sredah od 9. do 12. ure v prostorih gremija v Jurčičevi ulici 8. Dobava, prodaja. Dobava brzojavnih in telefonskih potrebščin. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje natečaj za dobavo brzojavnih in telefonskih potrebščin. Ponudbe naj se pošljejo čim-prej naravnost na tehnični oddelek poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Natančnejše pojasnilo se dobi v brzojavnem skladišču (v Virantovi hiši, Sv. Jakoba trg 2). Potrebuje se: Ve-zalna žica 2 mm debela 1.500 kg; povi-jalna žica za olje 1.7 mm debela 300 kg; stenska žica (vrvca) 2X1 mm, 0.5 do 0.75 mm5 6000 m; 1.38 mm Hooper-jeva žica, 1.38 mm debela 5500 m; fir-než 200 kg; črna oljnata barva 500 kg; siva oljnata barva 700 kg; minium 400 kg; porcelanasti valjčki • (krožci) 10.000 kosov; vijaki za les, 4 cm (okroglo glavo) 2000 kosov; dvojna žica za ranžira-nje 0.7 mm debela 4000 m; železni čepi z vijakom 10.000 kosov; steklene posode za vrečne (Salmijakove) člene, po vzorcu 500 kosov; notranje čaše za Mei-dingerjeve člene 500 kosov; steklene cevke za Meidingerjeve člene 2000 kosov; čopiči za prah 100 kosov; olje za aparate (urarsko) 30 kg; Bergmannove cevi, 13 mm 500 m; izolirana (minizi-rana) g. h. žica 6 mm’, za akumulatorje 150 metrov. točk 1, 2, 3 in 4 zacariniti brez analize, razglas glede potrdil o uvoru blaga, ki prihaja iz tranzitnih skladišč in javnih skladišč v svetovnoznauih lukah, razglas o carinskih taksah za garancijska pisma, vrednostne papirje in jamstva, denarni zavodi, taksa od priznanic (pobotnic) in razglas o izpremenjeni monopolni taksi na vžigalice., O vseh teh zadevah smo v listu svoječasno že poročali. Gospodarski odsek čeho-jugoslovan-ske lige. Gospodarski odsek vabi vse, ki se zanimajo za razvoj gospodarskih od-nošajev Ined češkim in jugoslovanskim narodom, da prijavijo svoj vstop gospodarski sekciji lige na naslov: Ivan Mohorič, trgovska zbornica, Ljubljana. Nov priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelnici vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din. 10.— kot priporočena tiskovina Din. 11.50, ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10% ni, nad 500 izvodov 20% ni popust, denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368. vse vrste razglednice, papir, Šolske in uradne potrebščina najceneje Iv. Bahovec, Ljubljano Sv. Jakoba trg štv. 7. Razno. Gospodarski položaj Nemčije in nov pohod zavezniških čet čez Ren. — Angleški merodajni krogi danes že z gotovostjo računajo z dejstvom, da Nemčija prihodnjega izplačila ne bo izvršila in presojajo položaj, ki bo nastal v slučaju, 6e se pokaže potreba novega pohoda zavezniških čet čez Ren. »Daily Ex-press< pravi, da bi bil gospodarski polom Nemčije neizogiben, če jo znova o-škoduje okupacija zavezniških čet in da bi bila Anglija primorana zavzeti v tem vprašanju svoje stališče, ker ni v njenem interesu, da se ovira Nemčijo na gospodarskem polju in 9e tira v propast. Racsodišče za plinarne in elektrarne. Oddelek ministrstva pravde v Ljubljani ustanavlja razsodišče za razsojo sporov med plinarnami in elektrarnami ter njih odjemalci glede oen za plin in za električno energijo. Za predsednika razsodišča je imenovan sod. svetnik g. dr. Ed. Pajnič. Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo št. 141 z dne 24. novembra vsebuje: Poziv izvoznikom lesa in lese-nine, razglas, da je olja iz tar. št. 104, 307, Pariz 2150-2175, Praga 326.50-327, Švica 5725—5775, Dunaj 4.90—5, Budimpešta 33—34; valute: dolarji 305—307, avstrijske krone 5—5.75, rublji 27—30, funti 1200, francoski franki 1950, napoleoni 1060, marke 115—125, leji 202, lire 1235-1250. Jadranska banka 1540—1550. Ljub. kreditna banka 890—900. Slov. eskomptna banka 590—610. Ljub. strojne tovarne in livarne 950. Trb. premogok. družba'850. Beograd, valute: dolarji 77.50, marke 34, levi 51; devize: London 311, Pariz 550, Ženeva 1500, Praga 82, Dunaj 1.26, Berlin 28.25, Milan 315, Budimpešta 8.70. Curih, devize: Berlin 1.90, New-york 5.28, London 21.19, Pariz 37.15, Milan 21.65, Praga 5.55, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.75, Varšava 0.16, Dunaj 0.17, avstrijske žigosane krone 0.12. Vsakovrstne slamnike in klobuke Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejfih modelov. Franju Cera!, slamnikov Tržno porotna. Poljski pridelki. Produktna borza v Novem Sadu dne 19. novembra: pšenica: baška (80 kg) 1350 (blago), sremska 1330 (blago); rž: baška (74 kg) zaključek 1080; krmilni ječmen: baški (64 kg) 980 (blago); oves: baški 830 (blago), sremski 830 (blago), srbski 820 (denar); koruza: baška stara 1050 (blago) 1030 (denar), nova 930 (blago), banatska stara 1000 (blago) zaključek 1000; moka (a vrečami): baška št. 0 1850 (blago), moka za kuho 1750 (blago), krušna moka 1550 (blago); otrobi (z vrečami): baški 630 (blago); fižol: beli novi 1150 (blago), stari 1030 (blago). Tendenca mirna. Kolonijalno blago. Sladkor. Newyork: Centrifugal 4.06 do 4.11 (4.00-411). London po cvrt: West Indian cry-stall. ab skladišče 42/—, Tates Brow-nish bis good coloury pieces 37/—, Ly-les yellow crystal 44/9, Muscavadoea 38/—, Tates castor 52/9, cubes 55/6, crushed 51/9, granulated 50/3, and whi-te 44/9, Lyles no. 2 granulated and whi-te 49/9. Karčuk. London po lb.: Para Hard fine. skladišče 10% d., Crepe 10*/»d. Amsterdam: Scheets in Crepe, loko 52%, jan.-maro 54H, april-junij 58%- Borza. Zagreb, devize: Berlin 110—112, Bukarešta 190—200, Milan 1250— 1260, London 1225—1235, Newyorkček Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Razli‘ne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se spieiemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, PreSernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto Sava Sekulič ageniarna - hamls- zavod v Sarajevu sprejema zastopstva kakor tudi vsako vrstno blago v komisijo. Matko Kranjc ,r9»“ Vrhniki pri Mayarju naznanja, daje prevzel zalogo in zastopstvo moke, koruze, krmil In dež pridelkov sploh od bitnega zavoda v Ljubljani, ter se priporoča špecijelno gg. trgovcem iz okoliša Logatca, Borovnice, Horjula itd. za obilen obisk, ker imajo priliko nabaviti si moko itd iz prvovrstnih banaških mlinov po najmanj isti ceni kot od od ljubljanskih veletvrak. Vabim okoliške trgovce, da si ogledajo mojo zalogo, prepričajo o cenah in kvaliteti blaga, pri čemur se bodo prepričali, da jim je nakup blaga na Vrhniki ve iko ugodnejši nego v Ljubljani. — Z odličnim spoštovanjem Matko Kianjc. Priporočamo šped. tvrdko katera izvrSuje vse v to stroko spadajoče posle kulantno in najhitreje. Sprejema blago tudi v ocarinjenje. s § veletrgovina manufakture § S S S Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo na debelo. rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs SLOVENSKA BANKA LJUBLJANA, Krekov trg 10, nssurotl »Mestnega Doma** Obrestuje najugodneje vloge na knjižice In v tekočem računu. - - Izvršuje se bančne posle najkulantneje. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Telefon St. 567. « ■ čekovni račun It. 12.200. 4 TRGOVSKI LIST Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mnucn-Sipsn za celo kraljevino SHS. Tvornlc: St.nnz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen A • • Bratje Tavčar (lastniki Bratje Tavčar) Družba z o. z. za izvoz v inozem- stvo mesa, mesnatih in maščobnih Centrala Maribor proizvodov. Telefon št. 245. Maribor Podružnica Vuzenica Kopališka ulica štev. ti. Telefon št. 1. Interurban telefon št. 245 Kupuje Ponuja po najvišjih dnevnih cenah pitane vsakorstni rezani (tovljene) in tesani les. svinje, govedo itJ Jugoslovanska UNI0H BANKA podružnica KRANJ naznanja, da Je prltela poslovati dne 21. novembra 1921 ter sprejema vsa v bančna stroko spada Jota naroCila. S? ;:ss5:5::sa:«2sss:::::s:s::::s:s5s::s??ss;s;s;;sss?5;i:::2?;s« aaiboliši ainerikanski visaiD) strd Mosii •c I S !? « »• •• mm mm mm mm :: 18»! razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-jzrabljive steki, plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Uubliana, Gradute io. Moderno urejena popraollnlcn oseh pisalnih stroleo. -:;:::!22:::S:::S£::£SSSSSK::::::::S:::S5SSSS!:£S:K5:S:S:::::::SS!SSSS::;S5 Medič, RdKoot & Zanki, Tovarna kemičnih in rucfn. Centrala: Ljubljana. O. z o. z. Brzojavi: Merakl Ljubljana. prej: A. Zanki sirovi. Hedžet Sz ^Zoritnife — ILj-u.Tolja-in.a, -u-llca. 4= IsT-A-lolag:oTriiica aa d-e“belo barv ter lakov« Skladišče: Novfsad. Telefon: 64 ________~x-—----------- Emajlnl laki. Pravi firtvež. Barva za pade. Priznano najboljša In zanesljiva kakovosti barve za obleke, >se vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), maslenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tndi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode »MERAKL«. Linoleumlak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunolint*. Ceniki se začasna ne razpošiljalo l Lastnik : Konzorcij u izoajanje »Titovskega Usu«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni orednlk: Franjo Zebal. Tiska tlakama Makso Hro »ti v Ljubljani.