Aktualno Sp. Podravje • Dražje ogrevanje, voda, odpadki... O Stran 3 aoiasosraoH Daooaoa37Mov osiLaaaaj .....J' Po naših občinah Kidričevo • Pitna voda ali vol na žaru? O Stran 4 Ptuj, torek, 2. julija 2013 letnik LXVI • št. 51 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEPH1K Podravje • Na slovenski strani proslave v počastitev vstopa Hrvaške v EU muj www.radio-ptuj.si Tenis • Blaž Rola dvakratni zmagovalec Mediterana! O Stran 11 Sosedje, dobrodošli v Evropski uniji Z včerajšnjim dnem je Hrvaška postala 28. polnopravna članica Evropske unije. Atletika • Nina Kolarič v Turčiji do srebrne medalje O Stran 11 Vstop države v EU so sosedje s številnimi prireditvami zaznamovali po vsej državi; več prireditev je bilo na slovenski strani, med drugim v Ormožu, kjer se je srečalo nekaj sto ljudi. Še posebej slovesno je bilo v nedeljo zvečer v Zagrebu, kjer so se ob številnih državljanih proslave udeležili tudi celotni hrvaški državni vrh, voditelji EU in mnogi drugi visoki predstavniki iz več držav, ki so Hrvaški zaželeli dobrodošlico. Slovensko delegacijo je vodil predsednik države Borut Pahor, ki se je udeležil tudi slavnostne večerje. V čast hrvaškemu vstopu v EU sta jo pripravila predsednika hrvaške države in vlade Ivo Josipovic in Zoran Milanovic. Po večerji se je približno 170 visokih gostov iz tujine udeležilo proslave na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačiča. Hrvaška je v EU vstopila slabili 8 let po začetku pristopnih pogajanj oktobra 2005. Nogomet • Na prazniku nogometa v Zavrču slavje Hajduka O Stran 12 Napovedoval je, da bo to naredil Soodnii Velovlek • V soboto zvečer je bila policija obveščena, da je v Spodnjem Velovleku 35 A prišlo do streljanja. Osumljenec je izstrelil pet nabojev in hudo ranil dva človeka. Da bi preprečil najhujše, je sosed skočil nanj, ga razorožil in onesposobil. Z> Stran 24 »Ne voda, pomije so tekle iz naših pip ... « Kicar • Najnovejše težave z oskrbo z vodo v Kicarju so ponovno vznejevoljile tiste občane, Wv ■ m ■ ■■ 'V ■■'V'V ■ m ■ so ze pri gradnji prečrpališča opozarjali na to, da gre za blažev žegen - za gasilske akcije, ki ne bodo prinesle trajne rešitve. To lahko prinese samo gradnja vodohrana na najvišji točki Kicarja. O Stran 5 2 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 2. julija 2013 Spodnje Podravje • Zaznamovali vstop Hrvaške v EU Številni ognjemeti in proslave Z napisom Sosedje, dobrodošli v Evropski uniji na transparentu so v nedeljo, 30. junija, na mostu čez reko Dravo med Ormožem in sosednjo Hrvaško pričakali sosede z južne strani državne meje, ki so se skupaj s krajani Ormoža in okoliških krajev udeležili slovesnosti, ki sta jo v čast hrvaškega vstopa v EU pripravili občini Ormož in Cestica. Srečanje je potekalo na slovenski strani meje, v prireditvenem šotoru ob ormoški kleti, udeležili pa so se ga krajani in predstavniki družbenopolitičnega življenja z obeh strani državne meje. Slovesnost se je pričela ob 18. uri na ormoškem mostu. Najprej sta si v roke segla župan občine Ormož Alojz Sok in načelnik občine Cestica Mirko Korotaj, ki sta bila gostitelja srečanja. Medtem ko je na slovenski strani goste pričakala slovesna melodija godbe na pihala občine Ormož, pa so naši sosedje na drugi strani zapeli Dobro mi došel, prijatelj, nato pa so v slovensko čast zaigrali še slovensko ponarodelo Golico. Slavnostno, ob zvokih ormoške godbe so nato zbrani s hrvaške strani čez most krenili proti slovenski. Množici Foto: Črtomir Goznik Krajane z obeh strani meje je spremljala delegacija občinskih vodstev iz Ormoža in Cestice. ljudi so se pridružili tudi nosilci zastav in društvenih praporov z ene in druge strani meje, ob prihodu na sloven- Uvodnik Vsakemu Slovencu kakšna prireditev Tri tedne bo tega, kar je minister za kulturo predstavil javnosti osnutek nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2014-2017 in ga dal v enomesečno javno razpravo, ki se izteče 8. julija. Pa ne vem kakšnega razburjenja ni povzročil. Človek se vpraša, ali zato, ker je vse, kar je zapisano, tako dobro narejeno, ali zato, ker je, če ne drugega, v teh kriznih časih vlil vsaj nekaj optimizma v slovensko kulturo, ali pa zato, ker smo pač vsi že na vseh področjih navajeni nekih strategij, vizij, programov, ki jih potem itak ne spremlja nič konkretnega, kaj šele da bi jih uresničili. Spisek želja torej, za katerega je sicer lepo, da ga imamo, česa drugega pa od tega ni pričakovati. Razen tega, da ko se bodo želeli tam v beli Ljubljani ministra znebiti, bodo hitro izbrskali s kupa papirjev njegovih 119 strani nacionalnega programa in mu potem lepo naštevali, česa vse ni uspel uresničiti. Posebno poglavje je v tem osnutku programa namenjeno ljubiteljski kulturi. Saj si ga ta zares zasluži. 4900 društev s skoraj sto tisoč aktivnimi člani, ki letno s svojimi 16 tisoč prireditvami pritegnejo dva milijona obiskovalcev - to so res veličastne številke. Še zlasti če ob tem pomislimo, da gre za nepoklicno združevanje ljudi, ki vse, kar počnejo, počnejo ljubiteljsko. Tudi zato si - poleg glasbe, likovne umetnosti, avdiovizualnih umetnosti, uprozoritvenih umetnosti, knjižnične dejavnosti in medijev - zaslužijo posebno omembo in obravnavo v nacionalnem programu kulture. Pravijo, da smo Slovenci glede ljubiteljske kulture v Evropi nekaj posebnega. Vsaj nekje. Če se že z gospodarstvom ne moremo pretirano pohvaliti, če nam gre v kmetijstvu iz leta v leto slabše, pa sepotrjujmo s svojim ljubiteljskim delom. Pa ne samo v kulturi, tudi v športu, na primer. Očitno smo dobri tam, kjer nas ni treba plačati. Pa da ne bi kak neoliberalni menedžer sedaj tega preizkušal še v gospodarstvu. Ker jesti pa kljub vsemu še moramo. In v trgovini ni nič zastonj. Jože Šmigoc sko stran pa se je v prireditvenem šotoru pričela osrednja slovesnost. Prireditev sta v slovenskem in hrvaškem jeziku povezovali dve voditeljici, zaigrane so bile tri himne (hrvaška, slovenska in evropska), kulturni program so pripravili nastopajoči z obeh strani državne meje. Slavnostni govorniki na prireditvi so bili štirje: župana občin Ormož in Cestica Alojz Sok in Mirko Korotaj, poslanka v hrvaškem saboru Natalija Martinčevic ter predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Ormoški župan Sok je odnose med krajani z ene in druge strani meje opisal kot dobre. »Ljudje na našem ob- Slovesnosti tudi v drugih obmejnih občinah Sočasno, kot je bila slovesnost v Ormožu, so prireditev v počastitev hrvaškega vstopa v EU pripravili tudi na mednarodnem mejnem prehodu Trnovec, kjer sta bila gostitelja srečanja župana občin Središče ob Dravi in Nedelišce Jurij Borko in Darko Dania. Slovesen dogodek so v nedeljo pripravili tudi na hrvaški strani mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, v Maclju. Proslavo so pričeli ob 22. uri, gostiteljice srečanja so bile občine, ki so nastale iz nekdanje skupne občine Krapina, na prireditvi pa sta sodelovali tudi občini Žetale in Podlehnik. Navzoča sta bila župana Marko Maučič in Anton Butolen, med nastopajočimi pa so bili tudi člani godbe na pihala iz občine Podlehnik in pevke ženskega pevskega zbora iz Žetal. Vrhunec slovesnosti je bil opolnoči, ko je nebo nad Macljem razsvetlil ognjemet in ko so slovesno izobesili evropsko zastavo. Tudi na Ptuju so v počastitev vstopa Hrvaške v EU pripravili več dogodkov, med njimi tudi delovno srečanje turističnih delavcev na temo izmenjave izkušenj in pričakovanj ter dvig hrvaške zastave v ptujskem Europarku. Na stični točki med republiko Slovenijo in Hrvaško, v kraju Meje, so hrvaško pridružitev EU včeraj dopoldan slovesno zaznamovali tudi v občini Cirkulane. Slovesnosti so se udeležili krajani obeh naselij ob meji, župana občin Cirkulane in Lepo-glava, Janez Jurgec in Marijan Škvaric, pa sta imela slavnostni nagovor. Kot je poudaril župan Jurgec, upa na uspešno sodelovanje, v prvi vrsti si želi, da bi Hrvaška čim prej postala del schengenskega območja, s tem pa bi bile odpravljene administrativne in druge ovire, ki ta čas še otežujejo življenje krajanov ob meji. Prav tako se župan Jurgec nadeja sodelovanja s hrvaškimi obmejnimi občinami glede pridobivanja sredstev iz evropskih virov. MZ Foto: Črtomir Goznik Slovesno noto dogodku so dodali tudi praporščaki. mejnem območju so vedno dobro sodelovali in se med seboj tudi poročali. Administrativna državna meja, ki nas je ločevala 22 let, je sicer sodelovanje precej poslabšala, mnogi tokovi so se upočasnili ali pa celo uganili. Od 1. julija ne bo več tako. Carina se ukinja, ob prehodu meje nas nihče več ne bo spraševal, ali imamo kaj cariniti. Čeprav se po eni strani veselimo odprtja državne (in evropske) meje, pa moramo po drugi strani priznati, da nadzor policije na meji ostaja tudi po 1. juliju. Ko bo tudi ta kontrola ukinjena, bomo zares lahko govorili o svobodnem prehajanju meje, kot je bilo to pred letom 1991. Hrvate štejem za dobre sosede, na našem območju ni bilo nobenih nerešenih vprašanj in naše sodelo- Foto: Črtomir Goznik Sosedje so nam zapeli: »Dobro mi došel, prijatelj ...« vanje z občinami čez mejo je bilo vedno dobro. Z vstopom Hrvaške v EU se lahko nadejamo nadgradnje sodelovanja tudi pri pridobivanju evropskih sredstev za projekte čez-mejnega sodelovanja.« Načelnik občine Cestica Mirko Korotaj pravi, da bodo duh odprte meje popolnoma lahko občutili šele čez približno dve leti, ko se bo z mejnih prehodov umaknila tudi policija. »Vstop Hrvaške v EU nam veliko pomeni, predvsem vidimo pri tem prednost za naše ljudi, ki se bodo med drugim lažje zaposlovali čez mejo, v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in podobno,« je med drugim dejal načelnik Koro-taj in poudaril, da so v minulem obdobju kljub državni meji z obmejnimi občinami na slovenski strani vseskozi dobro sodelovali. Natalija Martinčevic je poslanka v hrvaškem saboru in predsednica sveta za evropske integracije varaždinske županije. Vstop Hrvaške v EU ocenjuje kot velik in pomemben zgodovinski trenutek, hkrati pa tudi kot veliko obveznost in priložnost. Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta, pa je o pomenu odpiranja meje med Slovenijo in Hrvaško povedal: »Vesel sem, da Hrvaška pristopa v družino evropskih narodov. Meja, ki nas je ločevala 22 let, je bila umetna. Odprtje mej bo med narodoma znova prineslo več pristnega in neposrednega sodelovanja.« Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 2. julija 2013 Aktualno ŠtajerskiTEDmK 3 Spodnje Podravje • Višji DDV, višje cene Dražje ogrevanje, voda, odvoz odpadkov ... Od včeraj veljajo v Sloveniji višje stopnje DDV. Splošna 20-odstotna stopnja se je dvignila na 22 odstotkov, nižja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Nepriljubljenega ukrepa seveda se seveda ne veseli nihče, celo sama vlada je priznala, da zna negativno vplivati na potrošnjo, a si iz izplena vseeno obetajo dodatnih 250 milijonov evrov letno. Kako bodo naše domače proračune obremenile cene gospodarskih javnih služb, komunalnih storitev, prehrambenih izdelkov in drugih storitev, predvsem tistih, ki jih zagotavljajo mali podjetniki in obrtniki, ki so že sedaj v večini na robu preživetja? V Obrtno-podjetniški zbornici zaradi dviga DDV in drugih napovedanih obremenitvah že bijejo plat zvona. Cene komunalnih storitev višje za DDV Cene komunalnih storitev (ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo, čiščenje odplak, kanalščina) in dejavnosti oskrbe s toplotno energijo bodo za občane MO Ptuj sicer ostale nespremenjene. Osnove za izračun DDV se namreč ne spreminjajo, bo pa dvig DDV neposredno vplival na dvig cen teh storitev. „Naredili smo izračun finančnih posledic za povprečno štiričlansko družino: na letni ravni bo za te storitve zaradi spremembe DDV plačala za okrog 13,20 evra več. Dvig DDV bo negativno vplival tudi na proračun MO Ptuj. Če pogledamo zgolj kolektivno komunalno rabo (vzdrževanje cest in javnih površin), izhajajoč iz poslovnih prihodkov leta 2012, ki so znašali 737.867 evrov za vzdrževanje občinskih cest in 411.628 evrov za urejanje in čiščenje javnih površin, ob tem pa pustimo nespremenjeno ceno storitev, bo zaradi dviga stopenj DDV to pomenilo dodatno breme za proračun MO Ptuj v višini 20.107 evrov letno. Manj denarja za te namene pa najverjetneje pomeni tudi nižji standard teh storitev," je povedal direktor občinskega podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. Dvig DDV poguben za gospodarstvo „OOZ Ptuj in OZS odločno nasprotujeta napovedanemu dvigu DDV, ker bo po našem mnenju negativno vplival na gospodarsko rast in konku- Vrsta storitev brez DDV DDV 8,5% DDV 9,5% Razlika Odpadki 174,64 14,84 16,59 1,75 Voda 143,89 12,23 13,67 1,44 Čiščenje odplak 19,35 1,65 1,84 0,19 Kanalščina 12,50 1,06 1,19 0,12 29,78 33,29 3,50 Vrsta storitev brez DDV DDV 20,00% DDV 22,00% Razlika Ogrevanje povprečna kvadratura 484,67 96,93 106,63 9,69 Komunalne storitve = letna razlika Komunalne storitve = mesečna razlika 13,20 1,10 Vrsta storitev brez DDV DDV stara DDV nova Razlika Čiščenje javnih površin - 8,5% 288.295,00 24.505,08 27.388,03 2.882,95 Čiščenje javnih površin 20% 123.333,00 24.666,60 27.133,26 2.466,66 Vzdrževanje občinskih cest 20% 737.867,00 147.573,40 162.330,74 14.757,34 1.149.495,00 Kolektivna komunalna raba =letna razlika 20.106,95 Tabela: prikaz dviga cen komunalnih storitev zaradi višjega DDV Vir: Javne službe Ptuj renčnost slovenskega gospodarstva, kar kažejo tudi analize in prakse sosednjih držav. Zato je OZS tudi podala javno oceno napovedanih ukrepov vlade: če bi Vlada skrbno proučila razlike v davčnih sistemih posameznih držav EU in analize o učinkih dviga DDV ter uvedbe višjih dajatev na plače v primerljivih državah EU in izven nje, smo prepričani, da se za predlaganje takšnih ukrepov ne bi nikoli odločila, saj bi pravočasno zaznala njihove negativne posledice," je o dvigu DDV in njegovih posledicah na gospodarstvo povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. „Dvig stopnje DDV nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo gospodinjstev le v tistih državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine v bruto dohodkih državljanov relativno nizka, največ do 30 odstotkov, trend upadanja potrošnje v gospodinjstvih pa v teh ekonomijah še ne sme biti prisoten, medtem ko v Sloveniji je prisoten. Vlada je pred izdelavo predlogov davčnih ukrepov očitno spregledala dejstvo, da je Slovenija država z eno najvišjih stopenj dohodnine na plače, saj so že sorazmerno nizki dohodki fizičnih oseb, vključno s samostojnimi podjetniki, obdavčeni z zelo visoko stopnjo obdavčitve. Pri 18.500 evrih dohodninske osnove, Položnica za vodo višja za DDV V Komunalnem podjetju Ptuj so cene popravili za nove stopnje; vse so se povečale za razliko DDV. „ Glede pritiska na gospodarstvo in same uporabnike z novo obdavčitvijo je bilo že mnogo povedanega. Dejstvo pa je, da imamo pri cenah gospodarskih javnih služb, ki so korigirane s strani vlade RS oziroma lokalnih skupnosti, sklep o soglasju k cenam v neto zneskih, pri komercialnih storitvah pa si v tem trenutku nižanja neto cen na račun izravnave pri davku enostavno ne moremo privoščiti," je povedala vodja financ v Komunalnem podjetju Ptuj Tanja Strnad. denimo, že dosežemo 41-od-stotno stopnjo obdavčitve. Ker je DDV davek, ki vpliva na cene blaga in storitev v končni potrošnji, študije in primeri slabih praks na Madžarskem in Hrvaškem kažejo, da se že v manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki," še dodatno pojasnjuje Repič. Mali podjetniki najbolj na udaru Kot pove Boris Repič, bodo kupci dvig DDV zagotovo občutili skozi povišanje cen, saj obrtniki in mali podjetniki nimajo rezerve v cenah, da bi lahko dvig stopnje DDV »požrli sami« in bi cene ostale nespremenjene. Za obrt in podjetništvo bodo negativni učinki zelo boleči. Zaradi manjše porabe bodo posledično propadli zlasti mali poslovni subjekti, ki poslujejo s končnimi potrošniki, zaprla se bodo podjetij, ukinila delovna mesta, brezposelnost se bo še povečala, siva in črna ekonomija pa bosta še večji. Vse to pa se bo posle- dično odrazilo tudi na manjših proračunskih prilivih iz naslova DDV. Zakon o izvrševanju proračuna in zakon o davku na dodano vrednost ne urejata vprašanja, ali je zaradi spremembe stopenj DDV treba spreminjati pogodbe oziroma sklepati anekse k pogodbam; to je stvar pogodbenih določil, kar pomeni, da je spreminjanje pogodbenih določil stvar dogovora pogodbenih strank, če pa takega dogovora ni, se upoštevajo veljavni predpisi, ki urejajo področje obligacijskih razmerij. „Vsi ukrepi vlade peljejo v smer zvečanja proračunskih prilivov za vsako ceno, brez ustreznih primerjalnih analiz, zgolj na račun zaposlenih in malih poslovnih subjektov in predvsem v dobro reševanja bank in s tem prikrivanja dejanskih dolžnikov. Če ima vlada namen oživiti slovensko gospodarstvo in prek gospodarske rasti pobrati tudi več davkov od ustvarjene dodane vrednosti, jo v OZS pozivamo k streznitvi, dokler je še čas," je sklenil Boris Repič. MG Kdaj se obračuna nova stopnja DDV na računih Po zakonu o davku na dodano vrednost prehodna ureditev obveznosti obračuna DDV izhaja iz trenutka nastanka obveznosti. V primerih, da je del dobave blaga ali storitev dejansko opravljen pred uvedbo novih stopenj DDV, del pa bo njihovi uvedbi, davčni zavezanec obračuna DDV za celotno dobavo po novih stopnjah. Od delnih dobav blaga ali storitev, opravljenih pred ¡.julijem 2013, pa je lahko davčni zavezanec 30. junija 2013 obračunal DDV po stopnjah, ki sta veljali pred ¡.julijem 2013, če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20. julija 2013. Predvideni sta tudi prehodni določbi v primeru prejema predplačil. Če davčni zavezanec prejme celotno predplačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po spremembi stopenj DDV, se DDV od predplačila obračuna po dosedanjih stopnjah. Če pa je prejeto predplačilo le delno, se DDV obračuna po do sedaj veljavnih stopnjah le od zneska prejetega predplačila, od preostanka zneska pa po novih stopnjah DDV, je tehniko obračuna DDV pojasnil Boris Repič, -sekretar OOZ Ptuj. Maja Zemljarič, 22 let: »Dvig DDV-ja se mi zdi popoln nesmisel. Ko se je državna blagajna izpraznila, so najprej udarili po delavcih v gospodarskem sektorju, kasneje so plače znižali tudi javnemu sektorju. Zdaj, ko smo zabredli tako globoko, da res ni drugega izhoda, bodo spet udarili po gospodarstvu in dvignili davek. Dvig cen pričakujem v vseh proizvodno-distribucij-skih verigah. Že zdaj redkokateri manjši podjetnik težko ali komaj preživi. Cene se bodo zagotovo dvignile in to v zelo kratkem času. Spet bomo delali za to, da bo našim vodilnim lagodneje.« Katja Kovačič, 31 let: »Dvig DDV-ja bo kratkoročno po eni strani prinesel polnjenje državne blagajne, kar je v tej situaciji sicer res nujno potrebno, po drugi strani pa prinaša zmanjšanje kupne moči končnih potrošnikov. Višji davek bo najbolj prizadel navadne državljane. Kupna moč prebivalstva se bo zagotovo zmanjšala. Če upoštevamo še dejstvo, da se vztrajno znižujejo tudi osebni dohodki velike večine državljanov, predvidevam, da bo dvig DDV občutnejši, kot se mogoče pričakuje. Dolgoročno se po mojem mnenju lahko pričakuje tudi zmanjšanje potrošnje in znižanje gospodarske rasti.« Brigita Kukovec, 48 let: »Dvig DDV-ja se mi ne zdi dober ukrep. Že kmalu pričakujem podražitve, kar bo za ljudi, zlasti tiste z najnižjimi dohodki, pomenilo pravo katastrofo. Menim, da se bodo podražile vse dobrine, od osnovnih živil do oblek in vseh drugih dobrin. Možno je tudi, da se bodo podražile komunalne storitve, energija in podobno. Reševanje države poteka na ramenih najšibkejših, kar se mi ne zdi prav. Stvari bi bilo treba reševati na višjih nivojih. Povišanje cen, kar bo najbrž posledica višjega DDV-ja, pa bo povzročilo tudi več sive ekonomije in dela na črno.« Mirko Janžekovič, 70 let: »Dvig DDV-ja se mi zdi napačen in nepravičen ukrep, ki bo prizadel zlasti tisti del delovno aktivnih, ki še imajo voljo do dela in so pripravljeni nekaj ustvarjati, delati v dobro razvoja države. Ukrep dviga DDV-ja po mojem mnenju ni bil dobro premišljen in je bil uveden precej na hitro. Dvig davka bo prizadel marsikatero, zlasti malo in srednje podjetje. Prizadeti bodo tudi potrošniki, najbolj tisti z najnižjimi dohodki. Še v tem mesecu pričakujem dvig cen, posledično pa je pričakovati tudi več dela na črno. Ljudje bodo enostavno morali na nek način preživeti. Obstaja tudi bojazen, da se poveča število kriminalnih dejanj (tatvin in ropov).« MZ Mercator: Cene osnovnih živil ostajajo iste „VMercatorju se bomo še naprej trudili zagotavljati čim konkurenčnejšo ponudbo za naše kupce. Načrtujemo, da bomo cene izbranih osnovnih življenjskih potrebščin ob dvigu DDV ohranili na istem nivoju in tako ublažili negativne posledice, ki jih bo imel dvig DDV za naše kupce. Še večjo pozornost pa bomo v prihodnje namenjali pripravi cenovno ugodnih akcijskih ponudb in konkurenčnosti ponudbe izdelkov v okviru naše trgovske znamke," so ob prehodu na višji DDV sporočili iz PS Mercator. 4 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 2. julija 2013 Kidričevo • V Nestrankarskem gibanju so ogorčeni Je pomembnejša pitna voda ali vol na žaru? Po onesnaženju pitne vode na območju Njiverc in dela naselja Kidričevo se je ves ogorčen znova oglasil tudi vodja Nestrankarskega gibanja ZA Kidričevo Branko Štrucl in ob tem opozoril še na nekatere druge nepravilnosti v občini. Trdite, da je tudi Kidričevo na prelomu najhujše gospodarske in družbene krize. Kje so po vašem največji problemi? »Socialna stiska greš k drugemu, po raziskavah k tretjemu, po zdravila pa k četrtemu, tako da na koncu ne veš več, kdo je tvoj izbrani zdravnik in komu zaupati.« Kaj pa se dogaja z vašo pobudo ede gradnje Foto: M. Ozmec Vodja nestrankarskega gibanja Branko Strucl: »V naši občini je pač tako, da lahko marsikaterega volivca kupiš s kosom pečenega vola z žara.« »V Nestrankarskem gibanju ZA Kidričevo smo ogorčeni glede zadnjih dogodkov v zvezi z nepitno vodo. Občani občine Kidričevo namreč nismo bili obveščeni, kaj se dogaja z našim javnim vodovodnim omrežjem. O uporabnosti pitne vode smo podvomili, ko je iz pip tekla rjavkasta voda s primesmi. Zato smo spontano pokupili vse zaloge vode, ki so jo imele na razpolago bližnje trgovine.« Kaj pa je bilo pri tem dogodku po vašem mnenju najbolj moteče? »Od občinskih veljakov smo pričakovali takojšen odziv glede oporečnosti vode v naših pipah, a to se na žalost ni zgodilo. Prvi mož v občini je bil verjetno preveč obremenjen s pisanjem svojega slavnostnega govora ob občinskem prazniku in osredotočen na predstavitev 'svojih' uspehov. Njegova prioriteta županovanja je vlaganje v beton in asfalt, ne pa v človeške vire in ravnanje z njimi, čeravno bi najprej moralo biti v županovi domeni, da svoje ljudi zaščiti, da kakršnekoli aktivnosti ne ogrožajo zdravja ljudi. Bohotenje in razkošje Ker je bilo v Štajerskem tedniku kar nekaj besed namenjenih dogajanjem ob prazniku občine Videm in vrhuncu dogajanj - slavnostnem odprtju krožišča, mi dovolite, da kot občanka in mama predšolskega in šolskega otroka še sama zapišem nekaj besed. Verjetno bi ob vseh dogajanjih tudi to šlo tiho mimo mene, če se ne bi vse skupaj dogajalo ravno v času, ko so temperature zunaj dosegle občinskega praznika na račun davkoplačevalskega denarja je še ena mnogih stvari nabiranja političnih točk. Pametni in odgovorni župani v nekaterih slovenskih občinah občinska proslavljanja opuščajo in namenjajo denar v socialne in družbene probleme v svojih okoljih. V naši občini je pač tako, da lahko marsikaterega volivca kupiš s kosom pečenega vola z žara. Res žalostno! Kot da pri nas nimamo problemov z brezposelnostjo in socialno ogroženostjo, z deložacijami in preživetjem. Ne, pri nas se obnašamo kot v času socializma, ko je imel vsak zaposlitev, streho nad glavo in dovolj hrane, pa smo lahko bučno in vehementno praznovali vse vrste praznikov. Kapitalizem je marsikoga prizemljil, le naših vodij očitno ne.« Zanima nas, kako je s pobudo za izdelavo celostne okoljevarstvene in zdravstvene študije, ki ste jo obljubljali ob našem nedavnem pogovoru? »Od najvišjih strokovnjakov, kot sta dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska vrhunec in krepko presegle 30 stopinj. Brez termometra pa je človek lahko občutil temperaturo v prostorih tukajšnjega vrtca in mansar-dnih prostorih osnovne šole. Gre za prostore, kjer večji del dneva prebijejo naši najmlajši. Razmer, ki so jih otroci (in z njimi vzgojitelji in učitelji) preživljali v teh dneh, ne bi pripisali šoli in vrtcu iz občine, ki ima dovolj denarja, da lahko celo podžupan svojo funk- tveganja, in dr. Vesna Zadnik z onkološkega inštituta, je bilo vse dogovorjeno glede raziskav, ki bi jih ti dve ustanovi opravili, samo denar iz občinskega proračuna bi morali zagotoviti, zato smo se s pobudo obrnili na občino. Z našim predlogom so se strinjali in v odgovoru pojasnili ter zagotovili, da so že v letu 2011 podpisali pismo o nameri za izvedbo aktivnosti v sklopu projekta Jugozahodne Evrope, občina pa bo kot so-financer predvidela sredstva v proračunu v letu 2013. Namen njihovega projekta je dvig okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi, kajti tudi po njihovem je treba ljudi seznanjati s posledicami onesnaženja zraka, tako da definirajo glavna žarišča onesnaženja zraka pri nas. To so pač takšne raziskave, ki z realnostjo nimajo dosti skupnega, zato mi še vedno vztrajamo pri tistih raziskavah, kjer bi ljudje dobili konkretne odgovore, kakšen zrak dihamo, kakšno hrano pridelujemo in kakšno vodo pijemo, predvsem pa o pogostosti raka in oceno tveganja za rakava obolenja na našem območju.« cijo opravlja poklicno. Vsa čast vzgojiteljicam, ki so po svojih najboljših močeh poskušale reševati situacijo. Uporabile so dobesedno vsa razpoložljiva sredstva, s katerimi so zastrla velika steklena okna in tako poskušala omiliti moč sončnih žarkov, ki so neusmiljeno silili v prostore. Otroci so se v učilnicah sprehajali samo v spodnjih hlačkah, najmlajši pa si zaradi pleničk niso mogli privoščiti niti tega. Šolski ljudi je vse večja tudi v Kidričevem, pa se naša občinska oblast ukvarja z drugorazrednimi vprašanji, ki za občanke in občane niso tako zelo pomembna. Velik problem imajo starostniki, ki potrebujejo oskrbovalno službo na domu, pa si ne morejo privoščiti plačevanja oskrbovalnine v polovičnem deležu, tu so še invalidi in njihovi problemi, pa tudi glede skrbi za mlade in njihovo bodočnost se nič ne premakne. Velik problem je, da v občini ne premoremo močne službe za socialne zadeve in družbene dejavnosti, kot jo imajo na primer v občini Ruše. Tam se s tem problemom ukvarja več zaposlenih strokovnih delavk, ne tako kot v občini Kidričevo, kjer na tem področju ne premoremo niti enega celega zaposlenega. Zato se ni čuditi poraznemu stanju, ki smo mu priča. Glede zdravstvenega doma smo zelo zadovoljni, da se je gradnja objekta končno pričela, vendar apeliramo na župana Leskovarja in svetnike, da eno stanovanje namenijo zdravniku ali zdravnici, mu podelijo koncesijo, da bomo imeli zares stalnega zdravnika, ki bo ostal v Kidričevem in delal z našimi ljudmi vse dneve, ne pa kot je to danes: izbereš 'svojega' zdravnika, na pregled otroci so imeli srečo, da so peti razredi v šoli v naravi in so lahko uporabili njihove učilnice. Ce bi pred vrtcem posadili drevesa takoj, ko so to začeli obljubljati, bi danes že nudila vsaj nekaj sence. Namesto tega pred vrtcem stoji zbiralnik odpadne vode, ki s svojim smradom preprečuje, da bi se prostori lahko prezračili vsaj zjutraj, ko je zunaj še nekaj svežine. Ob vsej tej situaciji pa se v krožišče pripelje dvigalo sežigalnice v kompleksu družbe Talum? »Iz kabineta predsednice vlade, konkretno od vodje kabineta mag Jadranke Gustin-čič, smo dobili elektronski odgovor, da o to zadevo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor še preučujejo in da bomo dobili odgovor takoj, ko bo kaj dorečenega. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa smo dobili odgovor, da ni pristojno za to področje. Čeprav je država večinski lastnik Taluma, ministre in predsednico vlade mag. Alenko Bratušek žal bolj zanima prodaja Mercatorja hrvaškemu tajkunu in skrb za njihovega vodjo v senci, ki pričakuje ugodno rešitev te prodaje, da zakrpa lastno denarno luknjo, čeravno na škodo 75.000 zaposlenih ljudi, ki lahko v naslednjih treh letih izgubijo službe, jim zanje ni kaj dosti mar. To je realnost slovenske družbe, za kar smo krivi sami, ker takšna dejanja dovolimo. Šele ko bomo zahtevali popoln umik dolgoletnih obrazov v politiki in izvolili nove, mlade, sposobne, nekoruptivne, strokovne ljudi, bomo lahko govorili o izboljšanju gospodarske in socialne situacije.« M. Ozmec in na sredino postavi veličasten steber. Mene je ob pogledu nanj res zmrazilo, dvomim pa, da bo lahko ohladil tudi naše malčke. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi se lahko preko najpomembnejšega lokalnega časopisa odgovorne opozorilo, da si občani bolj kot dvig stebra sredi krožišča želimo dviga kvalitete življenja v občini, sploh za otroke, ki so naše največje bogastvo. Jerneja Kokol, Pobrežje Novičke Ljubljana - Na pobudo Sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um bo del zdravnikov družinske medicine od včeraj bolnike pogosteje pošiljal k specialistom. V sindikatu namreč že dlje časa opozarjajo na nevzdržno stanje družinske medicine. Pogovor pri premierki Alenki Bratušek o razmerah v zdravstvu in zdravstveni reformi naj bi bil 11. julija. Ljubljana - Senat Fakultete za družbene vede (FDV) je sprejel sklep o ustavitvi postopka za odvzem znanstvenega naslova predsednici vlade Alenki Bratušek, so sporočili s FDV. Kot so zapisali, je komisija za presojo pogojev za odvzem znanstvenega naziva namreč ugotovila, da njeno magistrsko delo ni plagiat. Maribor - V Mariboru se je včeraj začela tridnevna mednarodna znanstvena konferenca SouthCHI, ki tokrat prvič poteka v Sloveniji. Osrednja tema konference, ki jo gosti Univerza v Mariboru, je predstavitev aktualnih trendov in najnovejših raziskav na področju komunikacije med človekom in računalnikom. Ljubljana - Konec junija je v veljavo stopil nov moratorij na odplačilo glavnic vseh kreditnih obveznosti Mercatorja do bank upnic, velja pa do konca leta. Osnova za moratorij je sporazum, ki ga je Mercator sklenil z 38 bankami upnicami februarja letos. Maribor - Delničarji Elek-tra Maribor so na petkovi skupščini odločili, da se dobre tri milijone evrov od skupaj 3,3 milijona evrov bilančnega dobička družbe nameni za dividende. Bruto dividenda na delnico bo tako znašala 0,09 evra. Preostalih nekaj več kot 290.000 evrov bo po sklepu skupščine za zdaj ostalo nerazporejenih. Bruselj - V ponedeljek je začela veljati uredba EU o gostovanju v mobilnih omrežjih, s katero se bodo cene prenosa podatkov znižale za 36 odstotkov. Odho-dni klici lahko odslej stanejo največ 24 centov na minuto plus DDV, dohodni največ sedem centov na minuto plus DDV. Za pošiljanje kratkega sporočila bo mobilni operater lahko zaračunal največ osem centov plus DDV. Ljubljana - Centri za socialno delo po vsej Sloveniji 6000 otrokom iz socialno ogroženih družin delijo šolske potrebščine. Sredstva za opremo so zbrali člani Rotary kluba Ljubljana 25 v okviru svojega četrtega dobrodelnega projekta, imenovanega Stopimo skupaj za naše šolarje. Za potrebščine, vredne 186.000 evrov, je darovalo več kot 1500 ljudi. (sta) Foto: M. Ozmec Medtem ko so v parku mladosti ob prazniku ponujali vola na žaru, so se v Njivercah in delu Kidričevega že drugi dan zaporedoma ubadali s težavami zaradi onesnažene pitne vode. Prejeli smo Dogajanje ob prazniku občine Videm torek • 2. julija 2013 Po naših občinah Štajerski TEDNIK 5 Kicar • Novi problemi pri oskrbi z vodo »Ne voda, pomije so tekle iz naših pip ...« Najnovejše težave z oskrbo z vodo v Kicarju so ponovno vznejevoljile tiste občane, ki so že pri gradnji prečrpališča opozarjali na to, da gre za blažev žegen - za gasilske akcije, ki ne bodo prinesle trajne rešitve; to lahko prinese samo gradnja vodohrana na najvišji točki Kicarja, kar naj bi po oceni iz leta 2011 stalo okrog 250 tisoč evrov. Foto: MG Mirko Anžel: „ Že ob izgradnji prečrpališča sem opozarjal, da ta ne bo trajno rešil problemov oskrbe z vodo na našem hribu; takšnih hribov pa je v Kicarju še več. Prava rešitev je izgradnja vodohrana, ki prinaša rešitev za celotno naselje in vse hribe v Kicarju oziroma za vse višje predele četrtne skupnosti Rogoznica." Novičke Ljubljana - Obrtno-pod-jetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na več kot dvakrat višje cene komunalnih storitev, ki jo morajo po novem plačevati obrtniki in podjetniki. Ob tem v zbornici izpostavljajo na metodologijo za izračun stroškov omrežni-ne, ki da ne temelji na dejanski porabi vode, temveč pri tem ključno vlogo igra velikost vodomera. Pomurje - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za 43,5 milijona evrov vreden projekt oskrbe s pitno vodo v Pomurju, in sicer za t.i. sistem A, ki zajemapre-skrbo s pitno vodo za sedem pomurskih občin. Projekt bo sofinanciran iz kohezijskega sklada, in sicer v vrednosti 26,1 milijona evrov. Velenje - V občinah Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj celovito urejajo oskrbo s pitno vodo. Gradnja čistilnih naprav za pitno vodo je del projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Čistilne naprave oz. vodarne bodo predvidoma do konca leta 2015 zgradili v Šoštanju (vodarna Grmov vrh), Velenju (vodarna Čujež) in Topolšici (vodarna Mazej). Projekt je vreden 15,2 milijona evrov brez DDV. Maribor - Mariborski vodovod, ki z vodo oskrbuje 18 občin Zgornjega Podravja, je lani ustvaril za več kot 13 milijonov evrov prihodkov, leto pa sklenil z okoli 40.000 evri čistega dobička. V letu 2012 so načrpali za 14,2 milijona kubičnih metrov pitne vode, pri tem pa beležili okoli 30-od-stotne izgube, kar je bistveno manj od državnega povprečja. V Mariborskem vodovodu upravljajo sicer s 1396 kilometri cevovodov, s čimer so največji enotni vodooskrbni sistem v državi. Dravograd - V petih občinah zgornje Dravske doline načrtujejo gradnjo sistema za celovitejšo ureditev oskrbe z vodo. Projekt je ocenjen na 33 milijonov evrov, predvideva pa gradnjo magistralnega voda od Dravograda do Pod-velke v dolžini 107 kilometrov cevovodov, na načrtovani nov vodovodni sistem pa bo priključenih 18.500 ljudi oz. 5500 več, kot jih je doslej priključenih na javni vodovod. Načrtovanih je 15 vodohra-nov, 12 črpališč, devet hidro postaj, en raztežilnik, štirje razbremenilniki in štiri prečr-pališča. Zagreb - Onesnaženje podtalnice v Zagrebu je zaskrbljujoče, Zagrebčani pa o tem ne vedno ničesar, je poročal hrvaški Jutarnji list, ki se sklicuje na nedavno študijo hrvaškega elektrogospodarstva Hep. Stanje oskrbe z vodo v Zagrebu je alarmantno iz več razlogov. Eden je tudi resno znižanje zalog vode v osrednjih črpališčih pri Zagrebu in Samoborju, predvsem zaradi sprememb v koritu Save, je še navajal zagrebški časnik. (sta) V letu 2010 je bilo v nekaterih delih Kicarja še posebej hudo, saj so poleti vodovodne pipe popolnoma usahnile. To so še posebej občutili vsi tisti, ki jih je prekinjena dobava vode doletela sredi opravil, kot so kuhanje, prhanje, pranje glave in podobno. Janja Čeh, ki je v tistem letu še stanovala Kicarju in imela do-jenčico, je v imenu prizadetih krajanov območja okrog Kicarja 20 takrat potrkala na številna vrata, da se je problematika začela razreševati. Po zaslugi njene vztrajnosti se je oskrba za šest objektov na tem hribu Kicarja sicer nekoliko izboljšala, ni pa prinesla trajne rešitve. Posledice nestrokovnih rešitev so Kicarja-ne ponovno prizadele junija letos, ko je iz njihovih pip ponovno tekla rjava voda. Zaradi težav z vodo ljudje prodajajo hiše Za gradnjo prečrpališča je bilo porabljenih 67.050 evrov, štirikrat toliko pa bi stala trajna rešitev - gradnja vodhohrana. Janja Čeh se je po izgradnji prečrpališča zahvalila ptujskemu županu Štefanu Čelanu in njegovim sodelavcem, da so jim prisluhnili. »Mediji naj pišejo tudi o dobrih stvareh, ne samo o slabih,« je takrat povedala. To je čutila kot dolžnost, čeprav takrat ni več stanovala v Ki-carju. Med drugim jo je s tistega brega pregnala motena oskrbo z vodo. Kmalu ji bodo sledili še drugi, saj naj bi se v tem delu v tem trenutku prodajale še štiri hiše. Na to, da so v Kicarju doma drugorazredni državljani, je že pred Janjo opozarjal Mir- ko Anžel, ki stanuje v Kicarju 19a. V letu 2011 je javnost seznanil s številnimi infrastruk-turnimi problemi Kicarja (oskrba z vodo, kanalizacija, pločniki), ki se v 23 letih niso rešili, rešeni pa niso še niti v letu 2013. Predvsem se je An-žel takrat hudoval nad tem, da se v enem naselju četrtne skupnosti da vse urediti in zgraditi, streljaj dalje pa je to nemogoče, ker ni tega ali onega papirja, kot je to primer pri gradnji športnega igrišča v Kicarju. No, pri igrišču se sedaj nekaj le premika, dobili pa naj bi tudi razsvetljavo, je te dni povedal Mirko Anžel, ki je ponovno opozoril na moteno oskrbo z vodo na njihovem hribu. Velik problem pa so tudi ozke ceste brez urejenih bankin. Srečevanje na ozkih kicarskih cestah je izjemno nevarno zaradi globokih jarkov, ki so jih izdolbli hudourniki. Rešitev bi bile betonske kanalete, ki bi rešile jarke pred poglabljanjem. Rešitev je le nov vodohran Za Kicar so bila zlata le osemdeseta leta prejšnjega stoletja, v tistem času so resnično veliko naredili za izboljšanje kvalitete življenja, k čemur so tudi sami zelo veliko prispevali. Zadnjo veliko investicijsko leto v Kicarju je bilo 1988, ko so uspešno uresničili veliko infrastrukturne-ga programa, od takrat dalje pa se samo še jezijo, ker jim odgovorni samo obljubljajo, nič pa na naredijo, da bi se obljube izpolnile. »Kot so pokazale junijske okvare in prekinitve dobave vode, se ponovno vračamo na staro,« je te dni povedal Mirko Anžel. »Čeprav je bila naša zahteva gradnja vodohrana, vse druge rešitve so neustrezne in se bomo kmalu soočili s problemi oskrbe z vodo, nas je stroka prepričala, da je rešitev za naše probleme hidro-forski sistem. Ob prekinitvah dobave vode smo izvedeli, da ta sistem tri mesece sploh ni deloval zaradi premajhnega odvzema vode, zato so se v njem nabirale razne alge in povzročile njegovo zaprtje,« pove Anžel. Zaradi tega so tudi morali povečati pritisk na celotnem omrežju, kar je posledično povečalo obremenitev cevi in povzročalo okvare na cevovodu skoraj vsak mesec in v hišnih inštalacijah. Vzdrževalci so se sicer trudili, da bi spravili iz cevi čim več zraka, a jim ni uspevalo. »To ni več hec, tu je veliko malih otrok!« »Zaradi prisotnosti zraka v hišnih instalacijah je močno donelo, tega si ni mogoče predstavljati. Od osem do deset ur je iz pip tekla kalna in rjava voda. Kljub temu da smo že navajeni na rjavo vodo, takšne, kot je tekla letos junija iz naših pip, pa še nismo videli. To so bile pomije,« je povedala 82-letna Jolanda Ličen. »To ni več hec, tu je veliko malih otrok, tega si ne bi smeli privoščiti. Strah nas je. Pa voda ni edini problem, s katerim se srečujemo. Kot da bi bili drugi svet, kot da ne bi sodili v občino Ptuj,« je poudarila. Še najbolj pa so krajani raz-kurjeni, ker jih pošiljajo od vrat do vrat, ko opozarjajo na svoje probleme - od Komunalnega podjetja do Javnih služb in MO Ptuj. Jezijo pa jih tudi ponudbe z dobropisi za 15 kubikov vode, ki naj bi bile neke vrste plačilo za to, »ker se jim je nekaj zgodilo«. To je neresno, pravijo, saj ne gre za barantanje. Zdrava pitna voda je osnovna življenjska dobrina, ki naj bi je bile deležni vsi. Navsezadnje pa so si vodovod sami zgradili. Vodstvo četrtne skupnosti Rogoznica in mestni svetniki s tega območja pa se na njihove klice po pomoči niti niso odzvali. Stroka naj odgovarja za nestrokovne rešitve Anžel in sokrajani se sprašujejo, kje je odgovornost stroke, ki ne išče trajnih rešitev. Zaradi nestrokovnih rešitev se meče denar dobesedno vstran. Zakaj se dajejo soglasja h gradbenim dovoljenjem, če ni poskrbljeno za osnovno infrastrukturo, se sprašujejo. Že 25 let se izdajajo gradbena dovoljenja, 25 let pa se ni vložilo nič v izgradnjo vodovoda na tem območju. Javna skrivnost je bila, da vodovod za 150 hiš ne more pokriti potreb 500 hiš. Naredilo se ni nič, pobral pa se je denar za gradnjo 350 hiš in šel bogve kam. MG Komunala priznava, da bodo potrebna večja vlaganja Vodja oskrbe z vodo v Komunalnem podjetju Ptuj Marjan Vogrinčič je o problematiki z vodo v Kicarju povedal: »Naselje Kicar se oskrbuje iz vodooskrbnega sistema Ptuj. Ta se napaja iz vodnjakov črpališča Skor-ba ter preko transportnih cevovodov skozi naselje Pod-vinci, kjer je prvo prečrpališče vode, do drugega prečr-pališča v Kicarju, kjer oskrbujemo 305 gospodinjstev. Težave z oskrbo z vodo so se pojavile sredi junija, ko smo zaradi sušnega obdobja beležili za 75 odstotkov večjo porabo kot v normalnem obdobju. S tem so se pojavile težave na primarnem vodovodnem cevovodu DN140, na katerem smo imeli 19. in 21. junija okvaro, zaradi katere je prišlo do prekinitve dobave vode v Kicarju. Zaradi razgibanosti terena tega naselja je treba vodovod dobro prezračiti, zato prihaja do motene oskrbe in tlačnih udarov zraka, s tem pa tudi do težav v hišnih inštalacijah. Zaradi velike urbanizacije Ki-carja bodo za boljšo oskrbo prebivalstva s pitno vodo v naslednjih letih potrebna večja vlaganja v vodovodno omrežje na tem območju.« --" -■■■ ■ - ■_;_- ,■■■ - -.-■• -■.--■ ■ Foto: MG Prečrpališče je stalo preveč, da bi si lahko privoščili nove motnje v oskrbi z vodo, pravijo Kicarjani. 6 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 2. julija 2013 Ptuj • Odprli trgovino Darilni bazar Unikatni izdelki - zaposlitvena priložnost V Lackovi ulici 4 na Ptuju je 20. junija odprl vrata Darilni bazar, trgovina, ki je nekaj posebnega že zaradi same ponudbe, saj je ta unikatna. Nastala je v prizadevanjih za razvoj socialnega podjetništva na Ptujskem. Od ideje do realizacije sta minili dve leti. Mestna občina Ptuj je projekt Vitisa pod vodstvom direktorice Darje Do-večar in priključenih invalidskih organizacij, ki s svojo dejavnostjo pokrivajo območje UE Ptuj in Ormož, podprla z brezplačno uporabo poslovnega prostora, ki ga je dodelila Medobčinskemu društvu invalidov Ptuj. Odprtja sta se ob predstavnikih invalidskih društev, institucij in zavodov, ki skrbijo za izboljšanje kakovosti življenja invalidov in njihovo socializacijo, udeležila tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je odprl trgovino Darilni bazar, in Saša Mlakar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti, ki je vsem vključenim v projekt čestitala ob tem izjemnem dogodku. Leta 2011 sta Medobčinsko društvo invalidov Ptuj in MO Ptuj zavod Vitis povabila k sodelovanju v projektu Občina po meri invalidov. „Od leta 2006 je zavod Vitis izbrani koncesionar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije in programov socialne vključenosti. Invalida, uporabnika naših storitev, obravnavamo kot enakovrednega člana v procesu rehabilitacije z namenom, da se mu omogoči pripadnost, soudeleženost in soodgovornost v rehabilitacijskem procesu. S trgovino Darilni bazar uresničujemo cilje projekta, ki smo ga pri- Zdenka Ornik, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj in Svet za invalide MO Ptuj: „To bo spodbuda za razvoj društev, za delo njihovih članov. Sodelujejo vse invalidske organizacije in tudi druga društva. Odprtje trgovine Darilni bazar je hkrati velik prispevek k oživitvi mesta. Dogovorili smo se, da bo realizacija projekta potekala preko zavoda Vitisa predvsem zaradi večjih izkušenj, čeprav smo mi pridobili v brezplačno uporabo prostor." javili tudi na javni razpis za spodbujanje socialnega podjetništva, vendar pa na njem, žal, nismo bili uspešni. pri Že pripravi projekta je MO Ptuj pokazala velik interes za sodelovanje in nas, kljub temu da na javnem razpisu nismo bili uspešni, podprla v izvedbi našega projekta, katerega končni produkt je trgovina Darilni bazar,« je povedala Darja Dovečar. Stičišče za trženje umetniških in drugih izdelkov V trgovini se s svojimi izdelki predstavljajo Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, društvo Sonček Ptuj, društvo Sožitje Ptuj, Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava, društvo Optimisti Ptuj in PS Papilot. Dovečarjeva je še povedala: Darja Dovečar, zavod Vitis: „Ideja za Darilni bazar je nastala, ko smo se prijavljali na razpis za pridobivanje sredstev socialnega podjetništva. Izpeljali smo jo ob veliki podpori MO Ptuj. V trgovini so na voljo unikatni izdelki udeležencev različnih programov iz različnih materialov, najpogosteje recikliranih - resnično edinstveni izdelki." »Zaposlitvene možnosti se zaradi povečanega interesa kažejo v oživljanju in negovanju tradicionalnih obrti ter trženju teh produktov, turistični spominki in darilni artikli pa predstavljajo pomemben dejavnik v turistični prepoznavnosti tega okolja kot blagovne znamke in so obenem turistični ambasador tako regije kot države. Na širšem lokalnem območju je bila do sedaj ta ponudba dokaj razdrobljena, neusklajena in prepuščena iniciativi posameznih akterjev. Namen naše trgovine je v prvi vrsti ponuditi prostor, na katerem se usklajeno in sistematično predstavljajo in tržijo umetniški in drugi izdelki lokalnih, invalidskih, turističnih, podeželskih društev in organizacij, interesnih združenj ter zasebnikov - izdelovalcev izdelkov domače in umetne obrti. Nadalje želimo omogočiti negovanje in nadaljevanje domače in umetne obrti skozi priučeva-nje in usposabljanje ciljne po- Anka Ostrman, društvo Optimisti: „Vesela sem, da se končno dogaja nekaj takega, o čemer se pogovarjamo in dogovarjamo ter iščemo možnosti že nekaj let. Želim, da bi bil projekt uspešen in da bi lahko še kaj naredili skupaj." pulacije, pa tudi razviti lastno linijo izdelkov za turistične, promocijske in protokolarne namene. Skupnost je vedno bolj dojemljiva za potrebe invalidov in drugih ranljivih skupin, projektne aktivnosti pa bodo izpostavile njihove številne moči in potenciale ter jih od pasivnih sprejemnikov storitev in pomoči postavile v vlogo aktivnih ponudnikov storitev in soustvarjalcev ključnih vidikov življenja lokalne skupnosti." V imenu MO Ptuj je socialne partnerje, ki sodelujejo v tem projektu, pozdravil ptujski župan Štefan Čelan: „Po dobrih dveh letih skupnih prizadevanj smo priče zelo pomembnemu dogodku v starem ptujskem mestnem jedru. Preko socialno-ekonom-skega sveta smo si med prvimi v MO Ptuj pričeli prizadevati, da bi državno politiko prepričali v nujnost urejanja zakonskih podlag za socialno podjetništvo. Ponosen sem, da je pri tej zgodbi sodelovalo kar nekaj Ptujčanov, da smo v Sloveniji sedaj dobili zakonsko podlago, da se to lahko prične razvijati. Velikokrat sem bil žalosten, ko smo na številnih prireditvah videli izjemne izdelke, potem pa jih ni bilo mogoče več videti. Zato smo se v Ptuju odločili poiskati možnosti, da bi bilo te čudovite unikate mogoče videti vse dni v letu. Mestni svetniki in svetnice so podprle idejo, da smo opremili ta prostor in ga dali v brezplačno uporabo. Na tej podlagi podpiramo pot deficitarnim dejavnostim širšega okolja v mestno jedro. To ni klasična trgovina, izdelki imajo izklicno ceno, od sposobnosti pogajanja pa je odvisno, koliko boste plačali," je še povedal ptujski župan. MG Pa brez zamere Slovenci kremeniti Razmišljanja z Lune Morda (še bolj verjetno pa ne) ste v zadnji ali predzadnji izdaji TV-okna, priloge časopisa, ki ga pravkar prebirate, zasledili kratek zapis o izjavi pevke Nuše Derende glede tega, da pri nas pogreša več domoljubnih pesmi, ki bi povzdigovale našo državo in poudarjale, da smo ponosni Slovenci. Ker je prostor v omenjeni prilogi omejen bolj kot tukaj, zadeva pa mi kar ne da miru, se pri dotični problematiki pomudimo še na tem mestu. Že od malega sem namreč bil rahlo skeptičen do pretiranega domoljubnega čustvovanja, ta skepsa pa se je z leti odraščanja samo še okrepila. Ne vem, morda je k temu nekaj prispevalo tudi dejstvo, da je ta država iz leta v leto postajala ena taka groteskna banana republika, a tudi če bi nam šlo super fino, bi najbrž močno dvomil v vsa ta ''ljubi svoj narod in državo'' izvajanja. Pač po naravi sem skeptičen do tega, da bi nekaj moral delati ali narediti zgolj zato, ker ti to nekdo predpisuje. Če je to storjeno s pozicije moči, pa še toliko bolj, saj moč sama po sebi niti najmanj ni razumski argument. Prepričaj me z resničnimi in trdnimi razlogi, pa ti bom verjel in morda celo naredil to, kar mi predlagaš. Lahko rečem, da pripadam tisti prekleti kasti ljudi, ki se zmeraj in povsod sprašujejo ''Zakaj? Kako to? Iz katerega razloga?'' Seveda, najbrž porečete, da je to blagoslov raziskujoče in razmišljujoče osebe, a povem vam, da je v teh časih, sredi prevladujočega stanja duha, to prej prekletstvo in breme. S tem v mislih se vrnimo k prej omenjeni izjavi, da potrebujemo več domoljubnih pesmi, ki bi povzdigovale našo državo in izjavljale, da smo ponosni Slovenci. Pozorno preberite to izjavo še enkrat. Sedaj pa se skupaj z mano vprašajte preprosto, a pomembno vprašanje: ZAKAJ? Zakaj bi potrebovali več tovrstnih pesmi? Zakaj povzdigovati to državo? Zakaj naj bi mislili ter poudarjali, da smo ponosni Slovenci? Čemu? Zato, ker smo se rodili na tej krpici Zemlje? Ker so nas spočeli v to skupino ljudi, narod, ki si pravi Slovenci? Kaj je tukaj tako posebnega, da bi na to morali biti ponosni? Smo Slovenci najpametnejši, najlepši, najbolj veseli, najbolj kulturni in tako dalje? Skratka, naj-narod? Izvoljen narod? Kaj je tako lepega na tem, da si Slovenec? Prav res ne vem, zakaj bi moral biti ponosen na to, da živim v tej državi, da pripadam temu narodu, in to za povrh še ob vsaki priliki razbobnati naokoli? Nak, hvala lepa. Vam pa povem, na kaj je človek lahko ponosen: na to, da je pošten, moralen, pravičen, pokončen, blag. In povem vam, česa je človek lahko vesel: lepega in zdravega okolja, dobrih ljudi, s katerimi je obkrožen, družbe, ki mu omogoča kakovostno in človeka vredno ter polno življenje, v katerem lahko uresniči svoje želje, upanja in načrte. In tako dalje. Vse to nima prav nobene zveze z dejstvom, da smo Slovenci in da živimo v tej državi, ki se imenuje Slovenija. Še več, ti dejstvi sta včasih prej razlog za žalost in jezo kot pa za neko neznansko veselje. Če bi se recimo rodili na Luni, pa bi morali živeti na Zemlji in bi vam bilo dano, da si izberete katerokoli državo in narod na svetu, ki bi poslej bila vaša država in vaš narod, a bi takoj, nepreklicno in z vso gotovostjo izbrali Slovenijo in bili Slovenec? Bodite pošteni, ko si odgovarjate na to vprašanje! Poudarjanje in prepričanje, da je domoljubje nekaj, kar je zdravo, nujno potrebno in zaželeno, skratka obvezna družbena norma, je zgolj priročna indoktrinacija, s katero vas začnejo pitati že v otroštvu, služi pa zgolj za doseganje določenih ciljev sistema. Več domoljubnih pesmi, ki bi povzdigovale našo državo in poudarjale, da smo ponosni Slovenci? Hvala lepa, jaz jih ne potrebujem. Gregor Alič Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. torek • 2. julija 2013 Po naših občinah Šta/mfo'TEDNIK 7 Ormož • Delovni obisk ministra Erjavca NE nizanju pokojnin, DA za gospodarstvo Ormoški občinski odbor stranke Desus je v minulem tednu pripravil srečanje predsednika stranke in ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca s člani krajevnih odborov stranke iz OrmoZa, Ivanjkovcev, s Koga, od MiklavZa, iz Velike Nedelje ter pokrajinskega odbora stranke Desus Ptuj - OrmoZ. Obisk v Ormožu je Erjavec pričel na sedežu občine, kjer ga je sprejel župan Alojz Sok. Ministra in predsednika stranke so pri županu spremljali predsednik ter oba podpredsednika občinskega odbora Desus Ormož Ivan Vajda, Mirko Novak in Veronika Vrbnjak. Pogovor je potekal za zaprtimi vrati, vsebino debate pa je prvi mož Desusa po zaključku razgovora strnil z besedami: »Župan nas je seznanil z aktualnimi projekti in tudi s problematiko, s katero se občina srečuje pri svojem delu. Pogovarjali smo se o projektu oskrbe s pitno vodo, problematiki hitre ceste Ptuj-Ormož, načinu financiranja občin in tudi o tem, kaj za občino Ormož pomeni polnopravno članstvo Hrvaške v Evropski uniji. Veseli me, da župan ocenjuje, da vstop Hrvaške v območje Unije za njih prinaša pozitivne učinke.« Kot je v nadaljevanju povedal Erjavec, je bil namen njegovega delovnega obiska v Ormožu predstaviti aktualno politično situacijo ter delo in ukrepe vlade v prvih sto dneh po nastopu mandata. »Vemo, da vladni ukrepi v teh časih, ko se soočamo s hudo gospodarsko in finančno krizo, niso najprijaznejši. Tema razgovorov so bile seveda tudi pokojnine. Stranka Desus je letos uspela preprečiti znižanje pokojnin, prav tako smo ohranili letni dodatek za tiste upokojence, ki imajo pokojnine nižje od 622 evrov. Za leto 2014 se napovedujejo dodatni ukrepi, ki naj bi ponovno vključevali nižanje pokojnin, s čimer pa se svet stranke Desus ne strinja. S člani stranke smo v Ormožu med drugim govorili o sanaciji bančnega sistema, ki je nujna, pa o Viranto-vem predlogu znižanju števila, do česar pa smo v stranki zelo zadržani, saj so majhne občine dobro odigrale svojo vlogo in veliko prispevale k temu, da imamo neko regionalno ravnotežje. Zato te ideje ne podpiramo. Pogovarjali smo se tudi o položaju stranke, ki po javnomnenjskih raziskavah pridobiva podporo in smo trenutno glede na merjenje javnega mnenja četrta najmočnejša stranka v državi,« je pojasnil Erjavec in na vpra- Minister za zunanje zadeve in predsednik stranke Desus Karl Erjavec v družbi župana Alojza Soka in predsednika občinskega odbora Desus Ormož Ivana Vajde. šanje, kako bo stranka Desus poskušala ubraniti vnovičen rez v pokojnine, odgovoril: »Mnenja smo, da je zadosti rezerve za posege še na drugih področjih. Za sanacijo bank, recimo, lahko namenimo milijardo evrov. Zato ne verjamem, da bi z rezom v pokojnine v višini 150 milijonov evrov rešili Slovenijo iz krize. Ukrep zmanjšanja pokojnin bi po našem mnenju med upokojenci povečal revščino. Prava usmeritev je ustvariti nova delovna mesta, zlasti za mlade. Če bodo mladi imeli zaposlitev, bo tudi pokojninska blagajna stabilna. Pri ukrepih, ki zadevajo pravice upokojencev, smo že dosegli končno mejo. Sprostiti je treba slovensko gospodarstvo, da pridejo tuji investitorji, začeti moramo strateške investicije, kot sta gradnja elektrarn na srednji Savi in gradnja tretjega pomola. Sam sem v zadnjem obdobju obiskal kar nekaj držav, ki bi lahko bile strateško zanimive za slovensko gospodarstvo, zato menim, da bo priložnosti teh trgov treba izkoristiti. In to je prava pot iz krize.« Mojca Zemljarič Zavrč • Svetniki pohvalili delo redarske službe Potrdili drugi rebalans in štiri projekte Župan in svetniki občine Zavrč so na zadnji seji pohvalili delo redarske sluZbe, sicer pa so potrdili Ze drugi rebalans letošnjega proračuna in investicijsko dokumentacijo za štiri projekte, s katerimi bodo kandidirali za drZavna in evropska sredstva. Kot je pojasnil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič, so pred začetkom šolskega leta skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Zavrč pripravili načrt za sodelovanje pri zagotavljanju varne šolske poti. Osredotočili so se predvsem na nadzor prehodnosti šolskih poti, preprečevanje nepotrebnih manevrov z vozili v okolici šole, preverjali so uporabo varnostnega pasu in otroških sedežev pri prevozu otrok, pa tudi uporabo rumenih rutic za otroke 1. in 2. razreda. Ugotovili so, da nekateri otroci pri vožnji s kolesom ne uporabljajo varnostne čelade, da del mladostnikov in odraslih ne skrbi za svojo vidnost. Zato so občane opozarjali na nevarnosti in jim razdeljevali kresničke in trakove. Poleg tega so ugotovili, da prihaja do občasnega zbiranja mladostnikov ob OŠ Zavrč, na športnem igrišču in občasno tudi na parkirišču pred pokopališčem. Svetniki so izvajanje ob- Foto: M. Ozmec Završki župan Miran Vuk se je vodji medobčinskega redarstva Robertu Brkiču zahvalil in mu čestital za uspešno delovanje na območju občine Zavrč. činskega programa varnosti ocenili zelo pozitivno, podžu-panja Marta Bosilj, župan Miran Vuk in predsednik Sveta za preventivo Franc Kelc pa so se vodji Brkiču posebej zahvalili. Svetniki so bili zelo konstruktivni in razmeroma hitri tudi pri odločanju. Tako so med drugim brez zapletov potrdili drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Glavni razlog zanj je bilo prejetje sredstev iz državnih rezerv v višini 228.172 evrov, namenjenih za odpravo posledic po lanskih novembrskih poplavah, ki jih bodo porabili za sanacijo poškodb na vodovodu Formin-Zavrč. V letošnjem občinskem proračunu naj bi se zbralo 2.199.586 evrov prihodkov ter 2.535.394 evrov odhodkov. Na predlog župana Mirana Vuka so v obravnavo dodatno uvrstili še štiri idejne projekte (DIIP) in jih tudi potrdili. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik, gre za načrtovano adaptacijo električnega omrežja v Zavrču v vrednosti 44.202 evra, za ureditev vodovodnega cevovoda Formin-Zavrč v višini 244.672 evrov, za izgradnjo opornega zidu v Zavrču v vrednosti 49.460 evrov ter za izgradnjo tribun v športnem parku v Zavrču v višini 87.262 evrov. V začetku julija naj bi podpisali že tudi pogodbo za nadaljevanje sistema kanalizacije za naselje Hrastovec-Sever, ki naj bi veljala 538.854 evrov ter za energetsko sanacijo osnovne šole Zavrč, vredno 146.417 evrov, omenjeni operaciji pa naj bi delno financirala EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob zaključku seje je svetnike Bosiljeva še seznanila s pripravami na praznovanje 17. občinskega praznika. Prireditve naj bi pričeli že 27. julija, osrednja občinska slovesnost pa bo letos 10. avgusta. M. Ozmec Od tod in tam V knjižnici poletni delovni čas w AMil *i'L -ViM ¿P SESTAVIL ^Mt EDI r \ KLASINC BOKSAR (DRAGO) ANTIČNO RAČUNALO KISELKASTI SADNI BONBONI TENISKI LOPAR DRVAR (ZASTAR.) ŽLAHTNA KOVINA (SIMBOL Re) LEGLO, GNEZDO (VET.) ČLOVEK Z VELIKO PETO NAS HARMONIKAR (AVGUST) Smeh ni greh ŽID Cigan se je poročil z Židinjo in imela sta sina. Nekega dne mali sinko vpraša očeta: »Oče, ali sem jaz Cigan, ali Žid?« »Zakaj vprašaš?« »Neki prijatelj mi hoče prodati kolo, pa ne vem, ali naj zbijam ceno ali naj ga ukradem?« PLAČILO ZA DELO »Torej je vse urejeno,« reče šef kadrovske službe, »jutri lahko pričnete z delom. Plačani boste po učinku.« »Žal mi je,« je rekel mladenič in pobral papirje z mize,« z drobižem pa ne bom mogel živeti!« ZDRAVJE IN ZELENJAVA Zdravo, prijatelj! Ti pa ne izgledaš najbolje!?« »Saj sem že bil pri zdravniku. Priporočil mi je več zelenjave.« »In kaj si ukrenil?« »Namesto ene olive dam v martini zdaj po dve.« CELICE »Kje pa je Tone, da ga že tri mesece nisem videl?« »Raziskuje celice.« »Kaj? Ali se je začel ukvarjati z biologijo?« »Ne, v zaporu je!« NAPAKA Ježek jezen in žalosten, s solzami v očeh leze s krtače in toži: «Vsak se lahko zmoti, prav vsak!« SOSEDA Je rekla ena soseda sosedi: »Ti, kmalu boš imela rojstni dan. Veš kaj ti bom kupila?« »Nimam pojma, kaj?« »Zavese.« »Zavese?? Zakaj pa zavese?« »Zato, da ne bom gledala, kako se z možem naga lovita po stanovanju!« ZEBE GA Starejši pacient je potožil doktorju: »Doktor, strašno se počutim. Vedno me zebe v noge, pa čeprav je zunaj še tako vroče! Le kaj naj storim?« »Kar brez skrbi. Priporočam vam, da storite tako, kot sem jaz, ko sem imel podobne težave. Iz lastnih izkušenj vem, da vam bo pomagalo. Torej, doma se je žena usedla na kavč, jaz pa sem ji dal noge v naročje in žena mi jih je masirala. Videli boste, da bodo kmalu tople.« »Hm ...,« je malo razmislil možakar. »Kdaj pa je vaša žena doma?« NASLADA VZDEVEK KOŠARK. JOSIPA DERDE OČE NIKO KURET ZELNIK, KAPUSNJAK ZAPORNIK, JETNIK NAS PEDIATER (DAVID) ZASTRUP-LJEVALEC RADIJ OBUPANA ŽENSKA PRITLIKAVO DREVO PODROČJE MATEMATIKE POŽIREK TEKOČINE PREUZITKAR RIBISKA MREŽA JAJČNIK RAJKO DOLINAR SODNI SLUGA STARI PREDMETI PETER ERŽEN ZANOS DVOJICA MOLZNA ŽIVAL PLASTIK SVITOMIR KOPANJE HRVASKA PEVKA ČAS GONJENJA DIVJADI IGRALEC (UROS) SKODA STARA PLOŠČINSKA MERA NABAVA ZA DENAR ANGLESKO PIVO PODELITEV IMENA GRSKI BOG PASTIRJEV PEVKA PRODNIK KONICA NETOPIR (NAREČNO) FINŽGARJEVA POVEST JANEZ TRDINA IME ZA JAHVEJA OKRASNI GRM NAS SKLADATELJ (RISTO) ŽENSKA Z VELIKIM NOSOM, NOSULJA NAS RAPER (ROK) IZ BESEDE TRJAK DEL STAVBE, KRILO Foto: AŠV UGANKARSKI SLOVARČEK: ADONAJ = ime za Jahveja, BEC = slovenski boksar (Drago), CAF = sodni sluga, DROPS = kiselkasti sadni bonboni, KRS = pritlikavo drevo (star.), KUS = slovenski gledališki igralec (Uroš), MATAPIR = narečno ime za netopirja, NEUBAUER = slovenski pediater (David), STAJANKA = antična zborovska pesem. ■pjefl Te>jJi 'euesou 'lUAes 'ujiusef Teuopv 'eueAO>jOjay 'jjdeieuu '}sj>j 'a|e 'dn>jeu '|oio 'sn» '°!!AS 'Jecl!>1 'do>j '3d 'euuojejs '^eo 'je^zn ">jjs 'oiqe§|e 'e>juednqo 'janeqnaM 'e^uefeis 'ue^A 'ejoua '}a>jai 'sdojp :ouAoiopoA '3>jNVZId>j 31 A3HS3d torek • 2. julija 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se ... ... da je mestni župan prav trdokožen možak. »Če bi meni znapovedali toliko grehov, kot so jih njemu na nedavnem pogovoru o dominikanskem samostanu, bi se pogreznil pet klafter globoko,« nam je nedavno povedal nek kulturnik. Štefan pa nič. Še vedno hodi po površini. ... da za občino poetovi-onsko še kako velja tisti rek o Klari: Naša Klara podnevi šiva, ponoči pa para. Kako si drugače razlagati, da so še povsem nedolžni bencinski pumpi na Puhovi cesti razkopali izvoz, še preden ga je kdo uspel uporabiti. Ker bodo tam naredili še eno krožišče. Kot kaže, je vožnja v krogu še edini način, da turiste v najstarejšem mestu zadržimo pri sebi še kako minuto dlje. ... da nas kriza očitno še ni povsem dotolkla in da še imamo rezerve. Na nedavnem srečelovu nekih vaških iger so namreč desetim srečnežem podarili pijačo v va- ški kleti »do onemoglosti« (da je bilo zraven vinskega tudi kaj svinjskega, se ve). Pa je samo en srečelovec začutil potrebo, da preveri, kaj se skriva v vaških sodih. In onemogel pri četrtem kozarcu. ... da živimo v narobe svetu. Če si nekoč hotel videti kravo, si moral na deželo. Danes morajo podeželski otroci hoditi gledat krave v mesto, kar smo ugotovili na nedavni razstavi ob obletnici ptujske kmečke svetovalnice. ... da nekateri očitno ne ži- vimo na tem svetu. Ko so namreč za neko ptujsko vele-žurko napovedovali nastop svetovno znanih zvezdnikov, smo zazijali kot tele v nova vrata. Ali vam imeni Vanil-laz in The Shapeshifters kaj pomenita? Ne? Potem tudi vi niste s tega sveta... Vidi se ... ... da je dušnemu pastirju pri svetem Marku neke poletne nedelje šla vožnja traktorja boljše od rok kotpripro-šnja in blagoslov za dobro letino. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Vse za šolo! Posebne ugodnosti ob nakupu učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin za imetnike kartice Pika. Več na http://icarus.dzs.si/ ali v novem šolskem katalogu, ki ga najdete na vseh prodajnih mestih DZS. Foto: Anica Nemec Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: na-biralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo, ki je nastala na domačem dvorišču, kjer merita moči mali in veliki,« je ob tokratni fotografiji tedna napisala avtorica Anica Nemec. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 8. 7. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja DZS. Nagrado prejme Sara Mohorko, Spodnji Duplek. Iskrice www.radio-ptuj.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 5 8 9 5 6 2 7 4 1 3 9 2 5 6 7 6 1 3 6 4 8 2 9 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©© € GG Bik VV © €€ GGG Dvojčka V ©©© €€€ GG Rak. VV © € GGG Lev VV ©©© €€ G Devica VVV ©© € GG Tehtnica V ©©© €€ G Škorpijon VV ©©© € GGG Strelec VVV © € G Kozorog VV ©©© €€ GGG Vodnar V ©© €€€ G Ri6i VV © €€€ GG (Vir: www.pregovor.com) »Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.« Georg Simmel »Kjerje veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko.« Michael E. de Montaigne »Ljudje bi se morali več učiti drug od drugega in manj učiti drug drugega.« Peter Ustinov »Več ko znaš, več sreče boš imel.« Burmanski pregovor »Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.« Karl Heinrich Waggerl »Polovično znanje je nevarnejše od neznanja.« Bolivijski pregovor »Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.« Simon Gregorčič Rebus Rešitev iz prejšnje številke: POSTAJENAČELNIK Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 2. do 8. julija 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 2. julija 2013 Podlehnik • Srečanje zakoncev jubilantov Na mnoga skupna leta Prvo nedeljo v juniju so se po že dolgoletni tradiciji v župnijski cerkvi Sv. Trojice zbrali zakonci jubilanti, ki letos praznujejo okrogle jubileje. Vabilu se je odzvalo 13 parov. Para z najdaljšo dobo skupnega življenja sta bila Jože in Veronika Žerak. Za njima je kar 55 let skupnega življenja. Maks in Marija Feguš sta letos praznovala zlato poroko. Njim so sledili tisti s 40, 30, 25, 20 in 10 let skupnega življenja. Jubilantom se je župnik p. Martin Gašparič zahvalil za zgled, ki ga s svojim življenjem, v katerem so znali modro ravnati zakonske »hribe in doline«, dajejo vsem tistim, ki želijo stopiti na pot skupnega življenja. Jubilanti so dobili za darilo rdeč nagelj. Praznično slavje se je po sveti maši nadaljevalo v župnišču, v novih kletnih prostorih, ki so čudovito urejeni. Zadržali in poklepetali so ob zakuski, ki jo je pripravila zakonska skupina. Dan je minil v prijetnem vzdušju ob glasu harmonike in kitare, ki sta ju igrala Tomaž in Timi. Obujali pa so tudi lepe in prijetne spomine. Vsem zakon- cem čestitamo in želimo, da bi še naprej z božjo pomočjo vztrajali v ljubezni in zvestobi. Zdenka Golub S P Televizija Skupnih Internih Programov Napovednik, tudi na www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Koncert MoPZ Jezero 09:35 Polka in Majolka 10:35 Utrip Iz Ormoža 11:35 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Vldeo strani 18:00 Destrnik — Iz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Zaključek vrtca Destrnik 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddala o kulturi 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Motnje spanja - predavanje v Gerečji w 09:20 Košn|a trave v Gerečji vasi 10:0010 let Tamburašev iz Trnič - 2. del 10:45 Glasbena oddala 11:30 Video strani 18:00 Kronika Občine Starše 20:00 Zaključna prireditev OŠ Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Domava - Košnja trave kot nekoč 09:10 Glasbena oddala 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Vldeo strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Odkritje kipa Generala Maistra na Polenšaku 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Uredništvo: tel.:02 754 00 30 Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si Oi)j -1 j!^ O ORMOŠKO POICTJC 2 i NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU datum 1 PRIREDITEV sreda, 3. julij Grajsko dvorišče ob 19. uri: Glasbeno animacijska predstava ČOPKOMETER petek, S. julij Grajsko dvorišče ob 21. uri: Koncert KLAPA KAMPANEL 5 EUR sreda, 10. julij Grajsko dvorišče ob 19. uri: Otroška gledališka predstava Pravljičarna: JANKO IN METKA STA PACKONA petek, 12. julij Grajsko dvorišče ob 21. uri: KOMEDIJA JensRoselt: TROJČEK Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Vojko Belšak in Andrej Murenc Produkcija: Novi Zato. 5 EUR nedelja, 14. julij Grajsko dvorišče ob 21. uri: Koncert OTO PESTNER z bandom 5 EUR sobota, 10. avgust Grajsko dvorišče ob 21. uri: Koncert EDO MAAJKA in KLEMEN KLEMEN Organizacija: Klub Ormoških Študentov 5 EUR MS? 7 EUR (predprodaja) 10 EUR (na dan koncerta) sobota, 24. avgust Velika Nedelja pri gradu ob 19. uri: TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja z gosti 4 EUR (študentje) 7 EUR (odrasli) ORGANIZATOR FESTIVALA: Občina Ormož, Programski odbor festivala Ormoško poletje ¡, 2270 Ormož RADIOPTUJ Prodaja vstopnic poteka na enoti Turistično informacijskega centra v Ormožu (telefon: 051 63 43 11) ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož ali v prostorih Unterhunda v gradu, tamburaški koncert pa v Športni dvorani pri VelikiNedelji. www.ormoz.net/ormoskopoletje torek • 2. julija 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 2. julija 10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: delavnica izdelave jadrnice iz vej, lepenke in vrvic Sreda, 3. julija 10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: delavnica barvanja in lakiranja glinenih ribic in unikatnih okvirjev in iskanje knjižnih zakladov Četrtek, 4. julija 10:00 21:30 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: delavnica lutkovno gledališče, izdelava prstnih lutk Ptuj, Mestno gledališče: predstava Najstarejša obrt Petek, 5. julija 09:00 Ptuj, Terme: Bazeni energije KPŠ Ptuj (do 2. ure zjutraj) 10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: delavnica Dan kuharskih mojstrovin in presenečenj 18:00 Majšperk, športni park: odprtje športnega parka, prostorov Društva upokojencev in Skateparka 20:00 Benedikt, šotor ob športni dvorani: 14. občinski praznik, osrednja prireditev, Županov večer 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, koncert klasične glasbe, Žan Trobas - harmonika, Tomaž Močilnik - klarinet 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: Festival Ormoško poletje 2013, koncert klape Kampanel 21:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Najstarejša obrt Mestni kino Ptuj Četrtek, 4. julij; 19:00 One. Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. julij: 17:00 Razbijač Ralph; 19:00 Ljubimci nad oblaki; 21:00 One. Šfaj&aka, budlika, 89,8 98,2 104,3 ML www. . radio-ptuj. ât -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE LETNIK CENAc OPR. aiROEN XSARA 2.D HDIEXLUSIVE CITROEN XSAKA PICASS01.6 SX FORD FIESTA 14 TREND, SLO FORD FOCUS KARAVAN 1.61BV FORD FUSION COMFORT I.E. 5 VRAT FORD KA 1.3 3VRATA FORD KUBA TITANIUM 2.0 TDCI4 X4 HYUNDAI ¡301.4 5 VRAT, SLO PEUGEOT 206 SW14 HDI, SLO PEUGEOT RCZ COUPE 1.6 RENAULT CLIO 1.2 FIDJI, S VRAT RENAULT NIEGAME 1.5 UCI. 5 VRAT SEATLEON 1.4.5VRAT, SLO VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, SLO VW POLO 1.6 TOI 5 VRAT, SLO 2002 1.990,00 2003 2.790,00 2009 7.899,96 2007 6.989,99 2009 6.696,66 2006 1.156,66 2008 17.996,66 2012 12.799,99 2004 2.759,99 2010 19.599,99 1997 599,99 2004 3.199,99 2003 3.799,99 2004 5.799,99 2011 10.490,00 KUMA, 2. IAST., P0T.RACUN. AVT.KUMA, NASL ZA ROKO BLUETOOTH, ALU PLATIŠČA DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. ALUPLAT., AVT.KUMA,MEGL ALU PLATIŠČA, 4 ZRAČ.BLAZIN. ATERM.PANDRAMSKA STREHA ALU 000, PARKSENZ. ZADAJ KUMA, STREŠNE SANI,MEGL DKENON, PARK SENZORJI RADKKD, T0NIRANASTEK. KUMA, EL PAKET, MEGLENKE KUMAJU!S,1.1AS.,SERV0 VOL. 1.LAST,SER.KNJ.,TEMP0MAT 1.LAST., NASLON ZA ROKO SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. M0DRA-VISI0NK0V. SREBRNA KOV. TEMNO SIVA KOV. RDEČA SREBRNA KOV. TEMNO SIVA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA RDEČA SREBRNA KOV. Z1ATAK0V. SV.M0DRAK0V. MODRA KOV. AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR f 02 2283020, 031 658 679 1 ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 2.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:30 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Info kanal 3:00 Pomurski tednik - pon. 3:25 Info kanal 15:05 Jana o zdravju -Biospekter ■kronika ifo kanal ■ pon. -18. oddaja -pon 7:30 (Totoscena - 22. oddaja -pon. 7:55 Info kanal Ptujska kronika - pon. _ _ Info kanal 9:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Snort(no)-18. oddaja-pon. 20:50Jotoscena - 22. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost - 20. oddaja - pon. 21:30 Učinkovita prenova javne razsvetljave v Mestni občini Ptuj -pon. 21:40 Film Campus - Ples s kurentom -pon. 21:50 Film Campus - Stanovanje št. 4 - pon. 21:55 Glasbeni predali 22:00 Ptujska Kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 3.7. 9:00 9:20 19:45 m Inevnik TV Maribor - pon Cuhinjica - pon. nfo kanal Ptujska kronika - pon. _____Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal 14:05 Jana o zdravju -Biospekter aparati - pon. 14:35 Gostilna pr Francet - 35. oddaja - pon. 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV 17:00 Cista umetnost - 20. oddaja -pon. 17:15 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:40 Glasbeni predah 18:45 Tasmanska dragulja - pon. 19:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:2011. Polimaraton -reportaža - pon. 20:35 Eilm Campus - Kosmata ljubezen - pon. 20:45 Cista umetnost - 20. oddaja - pon. 21:00 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:25 Povabilo na kavo - pon. 22:05 Reci TV Gorišnica 23:05 Info kanal CeJ| 4.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Info kanal 15:30 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no)-18. oddaja -pon. 18:50 Info kanal 19:30 Film Campus - Moderno dekle - pon. 19:40 Film Campus - Babica - pon. 19:55 Film Camjius - Kot doma - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena osmica - premiera 20:50 Cista umetnost 20. oddaja -pon. 21:05 Moto scena - 22. oddaja - pon. 21:30 Gospodje Ptujski - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. 22:50 Info kanal PTUJSKA TELEVrZIJA Mali oglasi STORITVE ik-L» ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo.arnus.si. V DOMINU centru Ptuj - Frizerski studio M: moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €. Tel. 070/420499. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM 2 breji telici 8 in 8,5 meseca, simentalki, mirni. Cena po dogovoru. Tel. 031/575720. PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814._ PRODAM bukova drva z razrezom 25 in 33 ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možna dostava. GSM 041 723 957._ PRODAM mešana drva (bukev, gaber, hrast), cena za 4 m je 185 €, razrez in dostava po dogovoru. GSM 041 936 647._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041/767-760. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195._ PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina. PRODAMO hišo v Grajeni, L 50,120 m2, parcela 5 arov, 44.000 €. Divi-denda, d. o. o., Pomoč pri nepremičninah, 051 848 241._ POSLOVNI prostor v Dominu centru, 22 m2, oddam (trgovina, pisarna). Cena 110 eur + stroški. Tel. 031/259-755._ V NAJEM oddam več parkirišč v parkirni hiši pri pošti in pri rdečem bloku na Ptuju. Milan Hebar, s. p. Tel. 041/325-925. RAZNO OPAŽ, ladijski pod, bruna, kamen škriljevec prodam. Tel. 051/890761. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo. Solze grob so premočile a tebe, dragi mož, ata, tast in dedek, niso prebudile. V SPOMIN Franc Majcen IZ KICARJA 57 1. 1. 1940 - 1. 7. 2012 Nihče ne ve, kako težko je biti sam, vsi te zelo pogrešamo. Tvoji najdražji S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. SPOMIN 27. junija je minilo pet let, ko smo prezgodaj ostali brez dragega ata, dedka, tasta, brata, svaka in strica Franca Mlakarja IZ TRŽCA 43 B Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine ... Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo ter med nami si. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Zdaj tam si, kjer ni bolečin, ne gorja. Le ljubezen ostaja, enako močna ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija Avgusta Mušiča S POBREŽJA 161 B se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali besede soža-lja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Hvala Patronažni službi Ptuj, še posebej sestri Andrejki, za vso oskrbo in pomoč. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. Šeguli za besede slovesa, patrom Benjaminu, p. Tinetu in p. Janezu za opravljen pogrebni obred, skupini Glasniki za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji VSAK ČETRTEK ©B i®. URI PREDLOGI ZA MESEC JULIJ IL0VEM8DCIIH [P®P 1 T®^ 7 SLOVENSKIH FOLIC IN VALČKOV 1. SAŠA LENDERO - Mamma mia 2. NAVIHANKE- Pravljica za dva 3. NUŠA DERENDA - Kakor ptica kakor pesem 4. ANIKA HORVAT - Da bo okolje izgledalo bolje 5. LIDIJA VINŠEK- Mojim sanjam 6. FOLK IDOLI - Rada živim 7. ANITA KRALJ - Cvet prve ljubezni Zmagovalec meseca JUNIJA:BOŠTJAN KONEČNIK - Oto Še eno možnost v JULIJU ima: SAŠA LENDERO Mamma mia 1. MODRIJANI-Povej 2. VESELI DOLENJCI - Ljubezen je čudna stvar 3. GADI - Moja je in moja bo 4. BISERI-Punči ni debate 5. AZALEJA-Don juan 6. MLADIKA - Najino hrepenenje 7. MLADI UPI - Je sonce vroče Zmagovalec meseca JUNIJA: VESELI SVATJE - Srca na dam Še eno možnost v JULIJU imajo: MODRIJANI - Povej --------------------- SLOVENSKIH POP 7 TOP Glasujem za:_ 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za:. Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.o., p p. 13. 228B Hajdina Zagotovo vem, da živi moj Odrešenik, in ko me iz praha prebudi, me dvigne k sebi! Videl bom s svojimi očmi Svetega, Večnega Boga, ki je EDINI NESMRTEN, moj ZVELIČAR. Moje srce hrepeni po Njem! Job 19,25-27 ZAHVALA Ob prehitri izgubi ljubljenega in spoštovanega moža in strica Štefana Bolkoviča IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, posebno še sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za sočustvovanje in tolažilne besede ter vsem, ki ste se udeležili pogreba 18. junija 2013. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga pospremili k začasnemu počitku do vstajenja ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Hvala vsem govornikom, srčni recitatorki, pevcem, duhovnikom, glasbeniku in pogrebcem za izkazano simpatijo, spoštovanje in besede upanja. Posebna hvala osebni zdravnici, zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka S. B. Ptuj za prizadevanje ohranitve njegovega zdravja in življenja. Največja zahvala dobremu Gospodu Bogu za vse trenutke, ki smo jih lahko skupaj z njim srečni preživeli. r Zena Marija in nečaki z družinami Spodnji Velovlek • Poskus trikratnega umora Napovedoval je, da bo to naredil V soboto okoli 22. ure je bila policija obveščena, da je v Spodnjem Velovleku 35 A prišlo do streljanja. Osumljenec je izstrelil 5 nabojev, pri tem pa huje ranil dva človeka. Da bi preprečil najhuje, je sosed skočil nanj, ga razorožil in onesposobil. Kot smo izvedeli, je osumljenec, 67-letni F. P., v noči s sobote na nedeljo napadel soseda, sicer tudi svojega pastorka, 47-letnega F. F. in njegovo 48-letno partnerko A. J., ki sta bila na svojem vrtu skupaj s še enim sosedom. Vpleteni sicer niso živeli skupaj, kot to navajajo številni mediji, pač pa so bili sosedje. Osumljenec, ki je v dalj časa trajajočem sporu s pastorkom zaradi družinskih zadev, je z vrta proti njim s pištolo, ki jo je imel nelegalno v posesti, izstrelil 5 nabojev. Žensko je zadel v vrat, pastorka pa v levi komolec. Prisebna moška sta ranjeno žensko zvlekla v kletne bivalne prostore, kjer so se vsi zavarovali pred osumljenčevimi streli. Osumljenec je prišel za njimi in s pištolo v roki še naprej grozil, da jih bo vse pobil. Njegovo namero mu je preprečil prej omenjeni sosed, ki je pogumno skočil na njega. po dogodku povedal, da preiskava streljanja še poteka, hiša pa je v času trajanje preiskave zapečatena. Po neuradnih informacijah spletnih medijev naj bi bil osumljeni s pastorkom v sporu zaradi matere oziroma žene. Pred dvema letoma je namreč osumljenčevo življenjsko partnerko zadela kap, po zdravljenju v bolnišnici pa se je preselila v dom starostnikov. 67-letni F. P. naj bi si želel, da se žena vrne domov, njen sin pa je temu menda nasprotoval, zaradi česar sta bila v sporu. PK Andrej Murko je hrabro skočil na napadalca, ga onesposobil in preprečil najhujše. zdravniško pomoč odklonil. Osumljenec je prav tako utrpel hudo telesno poškodbo. Vsi razen soseda so na zdravljenju v UKC Maribor. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor in V letu 2013 je policija na območju PU Maribor obravnavala že 3 kazniva dejanja umorov, ki so bili dokončani, 3 kazniva dejanja poskusov umorov in 1 kaznivo dejanje uboja. preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju na zaslišanje. Osumljen bo treh kaznivih dejanj poskusov umora. Za vsako od dejanj je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora. Predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor Miran Šadl je dan Slovenci po umorih in ubojih v evropskem povprečju V zadnjem desetletju, do vključno leta 2012, je policija skupno obravnavala 132 ubojev in 77 umorov (umor je naklepen uboj človek, uboj pa nenaklepen odvzem življenja človeku). Nadalje statistike kažejo še, da je bilo med letoma 2001 in 2006 122 ubojev oz. umorov, med letoma 2007 in 2012 pa jih je bilo 87. Po številu umorov in ubojev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje. Največ oseb, 31, je nasilne smrti umrlo v letih 2000 in 2002, ko se je zgodilo kar 10 umorov in 20 ubojev. Od novembra 2008 se je s spremembo kazenskega zakonika najvišja možna kazen zaradi umora z 20 zvišala na 30 let, uvedena je bila tudi možnost dosmrtnega zapora. Motiv storilca je največkrat denar, za Slovenijo pa je značilno tudi nasilje v družini, ki se občasno konča najbolj tragično. Med morilci svojih družinskih članov je najbolj odmeval primer Ivana Perica, ki je v Rovinju umoril svojo mamo, polbrata in očima. Dejanja nikoli ni priznal, obsodili pa so ga na 30 let zapora. Da dogodek ni naključje, nam je potrdil sosed, ki je bil tudi sam udeležen v incidentu. Kot nam je povedal, je osumljenec že pred časom grozil, da bo to storil. Zaradi sporov je policija že večkrat posredovala na omenjenem naslovu. Policisti naj bi celo vedeli, da ima možakar v lasti pištolo, za katero nima dokumentov, vendar je nikoli niso našli, saj naj bi jo bil skrbno skrival. Vzrok za dogodek naj bi bil prepir, ki se je vnel zaradi avtomobilskih ključev. Osumljenec naj bi jih bil založil, za izginotje pa krivil prav žrtvi napada. Zato je usodni večer izkoristil -ko sta se žrtvi nič hudega sluteč pogovarjali z drugim sosedom, ki jima je pripeljal nazaj izposojeno kolo - za strelski napad. Napadalca je onesposobil sosed, 31-letni Andrej Murko, ki je skušal preprečiti najhujše s tem, da ga je večkrat udaril, saj je hotel žrtvi pokončati do smrti. Pravi, da ga v tistem trenutku sploh ni bilo strah in da je nagonsko odreagiral, da reši soseda in sebe. Policijo in reševalce je nemudoma poklicala Murkova partnerka. Ustreljena ženska je utrpela hudo telesno poškodbo in je v smrtni nevarnosti, hudo je ranjen tudi pastorek, pogumni sosed pa je bil lažje poškodovan, vendar je policisti Policijske postaje Ptuj so opravili ogled kraja kaznivega dejanja, ki ga je vodila dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju, sodelovala pa je tudi dežurna okrožna državna tožilka z Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Policisti so pri pregledu orožja ugotovili, da se je v ležišču naboja orožja nahajal tulec, v nabojniku pa še en naboj, osumljenec pa je imel pri sebi v desnem hlačnem žepu še preklopni nož. Policija bo osumljenca, ko bo njegovo zdravljenje končano, privedla k dežurnemu Hiša, v kateri živi osumljenec. Napoved vremena za Slovenijo jasno, čez dan pa delno jasno t s spremenljivo oblačnostjo. Ako je drugi dan tega meseca lepo, 11/25 Sredi dneva in p°p°ldne bodo štirideset dni bo tako. ^L I S^j k v ■seve ri hpoilovi(:i ^^^ Slovenije krajevne plohe in ne- vihte. Najnižje jutranje tempei rature bodo od 9 do 17, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. Obeti V sredo bo sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. V četrtek bo ob prehodu vrei menske fronte nekaj dežja in neviht. Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Foto: PK Foto: PK Osebna kronika Rojstva: Metka Plohl, Spuhlja 40, Ptuj - deklica Ana; Doroteja Smolar, Kokolajnščak 3, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Tijan; Sanja Hutinski, Bukovci 47, Markovci -deček Taj; Jasmina Štumberger, Bišečki Vrh 1, Trnovska vas - deček Nino; Brigita Vahen, Nezbiše 20a, Pristava pri Mes-tinju - deklica Lea; Adela Arnuš, Dvorjane 102, Spodnji Duplek -deček Anej; Sonja Novak, Ulica Eve Lovše 18, Maribor - deklica Julija; Sonja Kozel, Sp. Hajdina 16, Hajdina - deklica Lana; An-drejka Kolman, Lovska cesta 6, Benedikt - deček Lovro; Tatjana Fetahi, Jezdarska ulica 5, Maribor - deklica Elena, deček Alek-sandar; Urška Legat, V Zafošt 17, Slovenska Bistrica - deček Alek-sej; Simona Kašman, Mežanova ul. 7, Ptuj - deček Nejc; Aleksandra Voršič, Razlagova ul. 25, Maribor - deček; Barbara Benec, Kovača vas 23, Slovenska Bistrica - deklica Umrli so: Terezija Fajferič, roj. Bezjak, Gajzerjeva ulica 5, Ptuj, rojena 1926 - umrla 14. junija 2013; Stanko Mušič, Dolič 38/a, roj. 1935 - umrl 15. junija 2013; Ivan Kurmanšek, Draženci 17, roj. 1926 - umrl 16. junija 2013; Štefan Bolkovič, Ul. Jožefeve Lak-kove 26, Ptuj, rojen 1927 - umrl 16. junija 2013; Marta Vrabl, roj. Kostanjevec, Dornavska cesta 24, Ptuj, roj. 1951 - umrla 17. junija 2013; Janez Kozel, Spodnji Leskovec 18, roj. 1963 - umrl 14. junija 2013; Franjo Petrovič, Tovarniška c. 6, Kidričevo, rojen 1941 - umrl 17. junija 2013; Marija Pongračič, roj. Pevec, Lahonci 101, roj. 1927 - umrla 17. junija 2013, Avguštin Glavač, Gorca 7, roj. 1925 - umrl 19. junija 2013; Leopold Lešnik, Majšperk 71, roj. 1923 - umrl 17. junija 2013; Marija Nerad, Nadole 53, roj. 1915 - umrla 18. junija 2013; Jožefa Marin, roj. Žnidarič, Podgorci 74, roj. 1934 - umrla 21. junija 2013; Anton Petek, Nova vas pri Ptuju 74, Ptuj, roj.1947 - umrl 18. junija 2013; Marija Topolovec roj. Repič, Dornavska cesta 8/b, Ptuj, roj. 1931 - umrla 25. junija 2013; Ema Kolarič roj. Hržič, Wilhel-mova ul. 2, Ptuj, roj. 1932- umrla 21. junija 2013; Stanko Milošič, Dolane 3, roj. 1957 - umrl 22. junija 2013; Avgust Mušič, Pobrežje 161/b, roj. 1941 - umrl 22. junija 2013; Božidar Čivčič, Celovška c. 63, Ljubljana, roj. 1928 - umrl 24. junija 2013; Gregor Dolinšek, Grajenščak 16/a, Ptuj, roj. 1979 - umrl 25. junija 2013; Marija Trplan roj. Poje, Jenkova ul. 5, Ptuj, roj. 1927 - umrla 23. junija 2013; Marija Mohorko, roj. Mo-horko, Arbajterjeva ul. 1, Ptuj, roj. 1923 - umrla 24. junija 2013; Andrej Gaiser, Dravinjski Vrh 60, roj. 1936 - umrl 22. junija 2013; Terezija Princl roj. Purg, Podlože 40, roj. 1929 - umrla 22. junija 2013; Marija Letonja roj. Potočnik, Dolena 48, roj. 1929 -umrla 25. junija 2013. Poroke - Ptuj: 1. Matjaž Kolmančič, Potrčeva c. 44, Ptuj, in Nika Jakab, Potrčeva c. 44, Ptuj; Boris Ponudič, Trnovec 1, in Jasna Plohl, Trnovec 1c; Aleksander Strgar in Petra Serdinšek, Kungota pri Ptuju 64; Vlada Petrovič, Gorišnica 78, in Mirjam Danilovič, Ptuj, Ulica 5. prekomor-ske 7; Daniel Bezjak, Dolane 15, in Taja Senčar, Ptuj, Peršonova ulica 3; Darjan Emeršič, Lancova vas 79, in Sabina Kozel, Tržec 47/a; Milan Vaupotič, Tržec 19/B, in Sabina PLOHL, Tržec 19/B; Ivan Milošič, Mestni Vrh 88 i, Ptuj, in Aleksandra Murat Breznik, Mestni Vrh 88/i, Ptuj; Igor Žohar in Renata Žgeč, Hajndl 4, Velika Nedelja; Gerhard Puklavec in Janja Kolarič, Ulica dr. Hrovata 24, Ormož.