POZDRAVI... 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 11. decembra 2008 • Leto XVIII, št. 50 
Pavel Gantar sprejel Slomak 


SLOVENCI IZ SOSEDNJIH DRŽAV ŽELIJO NA SEJE DRŽAVNEGA ZBORA 

Predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar se je v petek, 28. novembra, pogovarjal s predstavniki krovnih slovenskih organizacij iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske, ki sestavljajo slovensko manjšinsko organizacijo -Slomak. Predsednik Rudi Pavšič iz Trsta je na strnjen način predstavil probleme in naloge, ki so enaki ali zelo podobni med Slovenci v sosednjih državah, in zapisani v takoimenovani Celovški dokument. Zlasti je poudaril pomen uveljavljanja skupnega jezikovnega in kulturnega prostora. Naloga bo lažje uresničljiva, če bodo imeli Slovenci iz sosednjih držav priložnost sodelovati na sejah delovnih teles ali na zasedanjih državnega zbora. Rudi Pavšič je predlagal spremembo imena komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo v tem sklicu vodi poslanec Slovenske demokratske stranke Miro Petek, in sicer tako, da iz nje črtajo »zamejstvo« in nadomestijo z Slovenci v sosednjih državah. Pobudo je dr. Pavel Gantar sprejel in bo predlagal spremembo poslovnika DZ. Rudi Pavšič je vnovič opozoril, da pri sprejemu zakona o Slovencih v sosednjih državah in po svetu niso bili upoštevani predlogi Slomaka, zato 


Jože Hirnök je opozoril, da Madžarska ne uresničuje obveznosti iz leta 1992 podpisanega Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem, zato se že tedaj velik razkorak v položaju obeh manjšin z leti še povečuje. Madžarska se ni resno lotila uresničitve zahteve trinajstih manjšin, da bi imele zagotovljene sedeže v parlamentu, kakor jih imata madžarska in ita»zakon nima prave širine, vanje s sosednjimi območji, lijanska narodnost v Slovebolj se ozira nazaj, kot ko bo sprejemala regional-niji. Med pomembne rezulgleda naprej.« Predsednik no zakonodajo -se odločala tate je Jože Hirnök uvrstil Slomaka je predlagal, naj za pokrajine. izgradnjo Slovenskega kul-Slovenija upošteva sodelo-Predsednik Zveze Slovencev turnega in informativnega 

centra, ki je letos proslavil deseto obletnico uspešnega dela, in odprtje slovenskega generalnega konzulata prav tako pred desetimi leti. Tudi generalni konzulat je zelo pomembna pridobitev za Porabske Slovence. Sicer pa bo dr. Pavel Gantar, ki je zagotovil svojo pomoč in pomoč državnega zbora pri reševanju problemov Slovencev v sosednjih državah, pri čemer je poudaril tudi vlogo novega ministra za ta vprašanja dr. Boštjana Žekša, 9. decembra obiskal Monošter in se podrobneje seznanil s položajem Slovencev v Porabju in na Madžarskem. Marjan Pipp -Narodni svet koroških Slovencev, je predlagal, naj Slovenija sproži ali se opredeli do pobude za notifikacijo, s katero bi postala pravna naslednica in podpisnica Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu zagotavlja pravice koroškim in štajerskim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, vse avstrijske vlade pa se izogibajo obveznosti iz dokumenta, ki je omogočil samostojnost Avstrije, ki je sodelovala na strani Nemčije v II. svetovni vojni. Predsednik DZ je pobudo sprejel in jo bo posredoval sloven-ski vladi. 
Tekst in fotografiji: 
E. Ružič 
2 


Minister, akademik dr. Boštjan Žekš, državni sekretar, docent, dr. Boris Jesih 


SKRB ZA SLOVENCE V SOSEDNJIH 
DRŽAVAH IN PO SVETU - NA VIŠJI RAVNI 


primer koroških Slovencev. Dr. Boris Jesih proučuje politološke razsežnosti manjšinske problematike, posebej med Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, slovensko-avstrijske odnose ter politično participacijo manjšin v slovenskem prostoru. Novi državni sekretar spada med redke slovenske raziskovalce, ki se posebej posvečajo tudi štajerskim Slovencem v Avstriji; manjšini, ki je desetletja ni priznavala Avstrija, in manjšini, za katero se ni kaj dosti, vsaj do leta 1993, zanimala Slovenija. Zakaj, tako Avstrija, čemu tudi nekdanja Jugoslavija in Slovenija, je druga zgodba. 

Novo ministrstvo je, enako kot doslej državni sekretarji in Urad, zadolženo za stike in pomoč Slovencem po svetu, od Severne do Južne Amerike in Avstralije. Dela in obveznosti mu zagotovo ne bo zmanjkalo, dobro pa je, ocenjujejo domala povsod, kjer Slovenci živijo, da je zanje zadolžen minister. Ker, so prepričani, da bo kot član vlade lažje prodrl s predlogi in pobudami, kako razrešiti konkretno problematiko. Če bi imel Urad za Slovence v sosednjih državah in po svetu še obilnejši proračun, pa bi izgledalo skoraj idealno. 
Ernest Ružič 

Slavist dr. Janez Dular je bil v prvi slovenski vladi prvi minister za Slovence v sosednjih državah (zamejstvu) in po 
svetu. Po tem so ministrstvo v te namene ukinili in nadomestili z državnim sekretarjem, ki je bil sočasno tudi vodja Urada za Slovence v sosednjih državah in po svetu - na zadnje Zorko Pelikan. Pri nastajanju in sprejemu prvega zakona, ki dokaj celovito ureja skrb Slovenije za Slovence, ki živijo v sosednjih državah in po svetu, so se leta 2006 vnovič odločili, da bo za rojake pristojen minister brez listnice - in ta je v vladi Boruta Pahorja postal za mnoge nepričakovano, akademik, dr. Boštjan žekš, državni sekretar v ministrstvu pa docent, dr. Boris Jesih, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Prva uradna pot je ministra in državnega sekretarja vodila v Trst, ker Italija ta čas namerava močno zmanjšati denar, namenjen delovanju slovenskih ustanov in društev. Sledili bodo tudi drugi obiski, med Slovenci na Koroškem, v Porabju, Potrni - med štajerskimi Slovenci in v Zagrebu, kjer se je z vodstvom slovenske skupnosti na Hrvaškem pogovarjal ob prvem obisku tudi slovenski predsednik dr. Danilo Türk. Kot rečeno, je bila izbira Boštjana Žekša, prejšnjega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nemalo presenečenje. Dr. Boštjan 
Žekš je vrhunski znanstvenik 
-fizik, med drugim profesor na ljubljanski medicinski fakulteti. Ko se je predstavljal v državnem zboru, je povedal, da bo potrebno pojem sloven-ski enotni kulturni prostor postaviti na realna tla. Ta prej zaradi ostrih državnih meja ni bil izvedljiv, zdaj, ko meja skoraj ni več, pa se nič ne dogaja. Foklorno slovenstvo, je prepričan novi minister, ni dovolj, treba bo okrepiti stike in sodelovanje na vseh drugih področjih. Če ne drugega, bi morali pripraviti seznam uspešnih Slovencev, ki so zunaj Slovenije našli boljše pogoje za svoje delo. Minister je med svoje cilje uvrstil prizadevanje za boljšo medijsko pokritost Slovencev po svetu, učenje slovenskega jezika za vsakogar, razvoj gospodarskega sodelovanja, če naštejemo le nekaj nalog, ki so nadvse aktualne tudi za Slovence v Porabju oziroma na Madžarskem. S tem, koliko in o čem poročajo slovenski tiskani in elektronski mediji, niso upravičeno zadovoljni nikjer v sosednjih državah. Ta ocena velja še bolj za Slovence na Madžarskem, o katerih slišijo prebivalci Slovenije bolj po naključju, kakor na osnovi načrtnega in poglobljenega spremljanja narodnostne problematike v Porabju. Dodatne 
skrbi se nakazujejo na gospodarskem področju, zlasti če se bodo udejanile napovedi, da General motors kmalu zapre svojo tovarno v Monoštru. To bo hud udarec za mesto, okolico in vse prebivalce. Tudi zategadelj bo morala Slovenija slednjič narediti nekaj konkretnejših korakov v gospodarski pomoči Porabju. Državni sekretar dr. Boris Jesih, raziskovalec in urednik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, pozna razmere med Slovenci v sosednjih državah, še zlasti v Avstriji. Tam je izšla tudi njegova zadnja knjiga Med narodom in politiko -Politična participacija narodnih manjšin. Primer koroških Slovencev. Je nosilec projekta, v katerem sodeluje tudi dr. Katarina Munda Hirnök, Politika na področju obravnavanja manjšinskih skupnosti v sosednjih državah z vidika njihove afirmacije in vključitev v evropske družbenoekonomske tokove. Na INV je zaposlen od leta 1980, kjer je znanstveni sodelavec in predsednik upravnega odbora. Na Fakulteti za družbene vede je magistriral in doktoriral z disertacijo Politična participacija manjšin: 

Porabje, 11. decembra 2008 

3 



LICIJINO 
(Sv. Lucija, 13. december) 


»Deca, če nete vrli, pride Licija, pa vam oči vöskopa,« so nas postršüvali, gda smo eške mali bili. Ges sam se Licije bole bojala kak Miklavža pa parkli
na. Znala sam, ka ma talejr pa vilico, pa ka lagvoj deci oči vökopa. Vaj, eške zdaj znam, kak me je skouz straj bilou. Slovenski pregovor pravi: »Lucija krati dan, je znano vsem ljudem«. Tou je istina, zatou ka je biu po starom julijanskom kalendariji tou rejsan najstarejši den v leti. Že zatou je mogouče povezani s telko šegami in navadami, vražami in čalarijami. Sveto Lucijo vsi poznamo kak zavetnico (védelmező) oči in vida. Upodabljajo jo s talejrom v rokaj, na šterom je par oči. Lucija se je rodila okouli leta 286 v Sirakuzaj na Siciliji, gde je bila leta 304 tüdi pokopana. O njoj je spleteni rejsan dosta legend. Ena kesnejši guči o pojbi, šteri jo je ščeu meti, zatou ka se je zalübo v njene lejpe oči. Ona si jih je vöskopala, pa njemi jih je poslala, zatou ka se je že prlej Bougi zaoblübila. No, te njej je pa nebeški angel nouve prineso. Na té den poznamo dosta vraž. Najbole znana je ta, ka 
se na licijino ne sme šivati. Najprlej so vörvali, ka če de ženska na licijino šivala, svetnici znouva oči vöskopa in jo vsaki pout, gda z iglov pikne, tüdi rani. Leko pa sama slejpa grata tö. Kesnej je ta vera šla v pozabo, so pa dugo vörvali, ka štera ženska na licijino šiva, kokošan rit vküp zašije, pa djajc več nedo nesle. Poznali so pa eške edno stvar. Pred vrata hlejva so dejvali srp, ka so comprnice nej mogle k živini priti, pa njim apetit vkraj vzeti, ka bi živina nej ščela več gesti, pa bi fertik bila. Na vzhodnom Štajerskom pa v Prekmurji je bila živa šega, ka so po kučaj Licije odile. Tej obhodi so bili fejst različni. Leko sta odile čarna pa bejla Licija, kak mrtva pa živa, leko dvej bejlivi, leko pa samo ena, štera je mejla v rokaj talejr, na talejri pa par krvavi svinjski oči, vilice pa naužic. V Narodopisi Slovencov iz leta 1944 je zapisano, ka sta na vzhodnom Štajerskom odile dvej Lucije. Ena je bila menša, v rokaj je mejla bejli talejr, na šterom je bilou krvavo okou, vilice pa nož. Vekša je mejla v rokaj velko šibo, mela je pa s sebov tüdi ceker z darilami. Deci je pravla: »Boga molte, deca!« Če so nej ščeli moliti, jih je zamotala v bejli prt, pa se njim prtila, ka njim oči vöskopa. Kak darilo so deca dobili djaboka pa školjce. Gnes den takših licijskih obhodov več nega. Bili pa so, pa deca so trno velki straj trpeli. Ka vse je vplivalo (hatott) na tou, ka se je sveta Lucija začala tak prikazüvati, ne vem. Gvüšno pa je na tou vplivo sv. Miklavž z obdarüvanjom, krščanska legenda o svetnici in eške kakši demonski liki. Nindri sam zasledila, ka so bili na den sv. Lucije znani tüdi koledniški obhodi, se pravi, ka so na tej den odili okouli popejvat, želeli srečo, zdravje, dobro letino pa seveda probali kaj dobiti. Na tej den so želeli, ka bi kokouši dobro nesle, zatou so pravli, ka odijo kokodakat. Iz Šalovec je znani zapis: 
»Kokodak, kokodak! 
Bog da, da bi vaše kokoši 
telko jajc mele, 
kak je vu morji, vu grabi 
kamenja, 
na drvotani skalja, kodak! 
Bog daj, da bi vaše krave 
telko mlejka mele, 
kak je vu morji, vu grabi, 
vu studenci vode!« 

Tej verzuš sam najšla v knjigi »Odimo spejvat«, v šteroj so zbrani koledniški običaji in kolednice med Muro in Rabo. Dosta je takši stari lejpi šeg pa navad, štere so bile nikda žive, gnes jih pa več nega ali so pa od njij ostala eške samo torišča, za štera znajo samo starejši. Na nas mladi je, ka se malo pozanimamo, kak je inda bilou, pa kak se 


Kakšna diskriminacija!? 

Slovensko šaulsko ministrstvo (prejk Zavoda RS za šaulstvo) že par lejt plačüvle slovenskim mlajšom na Vogrskom, ka leko dejo za en keden na smučarijo (síelni) na Roglo v Slovenijo. Tauma se lepše pravi, ka »šaula v naravi«, dapa ménje sé ali ta, fontoško je tau, ka se porabski mlajši tö leko navčijo s skijami voziti. Do toga leta so več ali menje ojdli na Roglo samo tisti mlajši, steri so se v Varaši na osnovni šauli ali v gimnaziji včili. Pa tü so organizatori dobro znali, ka zaupstom (po istini za pejneze iz Slovenije) leko dejo samo tisti mlajši, steri se slovenski včijo (ali na redni vöraj ali na krožki). Če so drugi mlajši tö steli titi, za nji so stariške mogli redno plačati. Pa je tak prav tö. Že eni parkrat so pa školnicke pa ravnateli iz drugi porabski šaul (Gorenji Senik, Števanovci) mrnjavili pa se taužili višji svetovalki za porabsko šolstvo Valeriji Perger, zakoj leko dejo samo tisti mlajši, steri v varaško šaulo ojdijo. Vzrok za tau je bijo enostaven, senički pa števanovski mlajši nejmajo potrejbne opreme (felszerelés), pa na tej šaulaj negajo takšni školnicke telovadbe, steri bi ji leko včili smučati. Ovak so pa istino meli, zakoj bi tau biu privilegij samo varaške šaule. Zatok se je pa letos Valerija Perger tak zgučala z varaškimi organizatori (Gábor Huszár), ka de leko na Roglo šlau februara 2009 tresti slovenski mlajšov iz njine šaule, dvajsti pa s seničke pa števanovske. Varaška šaula pa za vse mlajše zagotovi opremo. Tau je tö sigurno vödala, ka leko dejo samo takšni mlajši, steri se slovenski včijo. Dapa mi bi nej mi bili, če bi nej začnili komplicirati. Na eni od dvej šaul so na lišto dali takšne mlajše tö, steri se ne včijo slovenski, liki nemški. Pa gda se je tau zvedlo, nej tau bilau prvo, ka pardon, smo hibo napravili, liki tau, ka sto je tau vöovado. Celau taši glasi so šli, ka je tau diskriminacija (hátrányos megkülönböztetés) do tisti mlajšov na šauli, steri se ne včijo slovenski. Ali se je ništrnim cejlak zmejšalo? Prvič, zakoj bi pa Slovenija plačüvala ali davala kakoli za tiste mlajše, steri se ne včijo slovenski?! Konec koncev so tau pejnazge slovenski davkoplačevalcov (adófizető), stere dajo za tau, ka naj slovenska rejč gorostane. Če v tej zgodbi leko gučimo o diskriminaciji, te je tau diskriminacija, dapa -hvala Baugi -pozitivna, pa je tau prav tö. Drugič, kak de leko školnik ali ravnatelj pogledno v oči mlajšom ali starišom, gda de je drugo leto nagučavo, naj svoje mlajše dajo k dvojezičnomi (slovensko-madžarskomi) pouki v šauli?! S čim de je motiviro? S tejm, ka do mlajši leko šli zaupstom smučat, gvüšno nej, vej pa ma tak včasin leko nazaj potočijo, ka so tisti tö leko šli, steri se ne včijo slovenski. S takšnim pristopom (hozzáállás) si leko napravimo velko škodo. Pa ka je najbole žalostno, nam go ne napravijo Vaugri, liki mi sami. Škoda… 
Marijana Sukič 
je kaj delalo, svetilo, ka je rom je živo njegov rod, ka de kaj pomenilo. Trno dosta se leko rejsan znau, što pa ka je, je že pozabilo, pa ta pistilo, pa zakoj so gnes ništerne stvaprobajmo ohraniti bar tisto ri takše, kakše so. »torišče«, štero je eške ostalo. (Viri: Narodopisje Sloven-Brez preteklosti in zgodovine, cev 1, ur. Rajko Ložar, Ljubbrez naši prednikov bi nej ljana, 1944.; Odimo spejbilou tüdi nas, pa bogastva vat, Koledniški običaji med gnejšnjoga časa tö nej. Vsakši Muro in Rabo, ur. Lojze Kood nas bi mogo znati, od kejc zar, Ivanka Tompa, Mirko izhaja, kakšno je okolje, v ke-Vrbnjak, Odranci, 2000.) 

Jasmina Papić 
Porabje, 11. decembra 2008 

4 




Radio Murski val je star 50 lejt



Če je človek v sedemdesetiosemdeseti lejtaj odo po porabskij vasnicaj, se je v nedelo popodneva iz dosti iž čüla slovenska muzika. V tom časi so lidgé najbole cajt meli radio poslüšati pa v tom cajti je emo Radio Murska Sobota čestitke (szív küldi…), stere so lidgé trno radi poslüšali. Radio Murski val, steri se je trno dugo zvau Radio Murska Sobota je petdeset lejt star, vej se je pa rodijo na konci novembra 1958. leta. Na tau so se spominali v nabito puni kinodvorani v Murski Soboti sodelavci Murskoga vala 
28. novembra. Potejm, ka sta Kvartet Radia Murski val pa prekmurski otroški zbor Metuljček zapela pozdravno pesem, je navzoče pozdravo direktor Radia Murski val Dejan Fujs. 
»Naše jutro se je začelo leta 1958, prav na tem odru, in še vedno traja. Ob pomoči naših prednikov smo sicer postali zrelejši, preudarnejši in bolj izkušeni, a zmeraj mladi po duši, v dobri kondiciji in nocoj v vaši dobri družbi. Iz skromnih nekaj ur progama na teden se je Murski val razvil v sodoben regionalni radijski program, pri tem pa skozi desetletja uspel ohraniti programsko zasnovo informativnega regionalnega radijskega programa. Pravzaprav smo velikokrat orali ledino: s predvajanjem prvih oddaj za Slovence v Porabju smo začeli že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je pripomoglo k prvim stikom matice s Porabskimi Slovenci. V okviru Radia Murska Sobota (tako se je imenoval do leta 1990) so se že ob ustanovitvi začeli prvi zametki programa za Madžare v Sloveniji. Na skupni frekvenci sta sloven-ski in madžarski program oddajala vse do leta 1990 in opravila neprecenljivo delo za sožitje med večino in manjšino. Na Murskem valu je bila na sporedu prva redna tedenska oddaja o Romih že nekaj let pred slovensko osamosvojitvijo. 
V okolju, kjer radijski program nastaja in ima nadpovprečno poslušanost, je z nenehnim obravnavanjem naštetih in številnih drugih tematskih sklopov pomembno prispeval k temu, da sta v tem okolju kljub nacionalni, kulturni, verski in še kakšni raznolikosti, razumevanje in tolerantnost med ljudmi vzorni vrednoti.« 
Petdeseti jubilej Murskoga vala je pozdravo predsednik nauve slovenske vlade (kormány) Borut Pahor tö, šteri je (na nek način) jim obečo, ka do njim finančno tö pomagali. Program, steroga so sodelavci radia pripravili za tau priliko in so ga poslušalci leko direktno poslüšali doma pri radijskij aparataj, je bio prerez (keresztmetszet) njinoga dela. Malo prekmurskoga (Vlado Poredoš: Tan prek Mure, Kvašeni rejtaši), malo štajerskoga (Štrk: Venček narodni), malo vogrskoga (Robi Horvat: Te vagy a boldogság), malo ciganjskoga (Mala langa), malo za starejše (Adi Smolar 
– Brez dlake na jeziku), malo za mladino (Kleemar)… Kak je v svojom guči pravo direktor Murskoga vala Dejan 
Fujs, Murski val je začno orati ledino v Porabji. Porabske oddaje je v tisti težki šetdeseti, sedemdeseti lejtaj pripravlo zdaj že pokojni Jože Šabjan, za njim je prišo Jože Graj, nika časa Irma Benko. Zdaj je že več kak petnajst lejt priprav-


Poprava 

V novine Porabje, štere so vöprišle 20. novembra, sam napisala članek, šteri se je zvau »70 lejt«. Na žalost sam nej genau citirala, ka so mi pravli Magašna Mici strina o tom, ka so sodacke tö spejvali v sinčarskom mešanom zbori. Genau so mi tak pravli, ka so bili že domanji podje v zbori, samo malo ji je bilau tistoga ipa, gda je Vass József školnik sodake vcüjspravo. Vüpam se, ka sam s tau hibo nej fejst užalila Mici strino aj druge lidi. 
Margita Gašpar 

Lastnik tega bona dobi v restavraciji in hotelu Lipa v Monoštru do 31. decembra 2008 10 % popusta. 



10 let - 10 % 
10 év - 10 % 

la Silva Eöry, stero skurok v vsakši iži v Porabji poznajo. Najprva so se zvale Doma in onkraj meja, zdaj pa že 15 lejt Panonski odmevi. Prejk 
tej oddaj in drugi dnevni informacij Murski val opravla svojo poslanstvo, ka se bar na tistom tali Slovenije, gde njini radio poslüšajo, lidgé več vejo 
o Porabji, o nas, Porabski Slovencaj. 
Marijana Sukič 
5 



»Mi vse tapreštemo, ka Porabje piše, pa vsakšo 
oddajo poslüšamo, ka Radio Monošter dojdava…« 

…so mi prajli Lőrinc Šulič s Slovenske vesi, gda sam prejšnji keden pri njij odo. Istino, ka sam je nej naletja najšo, zato ka sam spitavati mogo, gde se držijo, dapa nej mi je žau, ka sam je gorpoisko. Na najvišeši brejgi stoji njina kuča. Do tejgamau sam ranč nej znau, ka v Slovenski vesi je tak visiki brejg, kama ešče voda ne mora gor pridti. Kak tau mislim? Če tapreštete članek, te znali. 
• Lőrinc, kak ste vi s Senika sé na te brejg v Slovensko ves prišli? 
»Te ram je šestdesetosmoga leta na odajo biu, pa smo ga te mi dojküpli. Tak smo sé v Slovensko ves prišli. Te sta eške obadva pojba sploj maliva bila. Tam na Seniki, gde smo bili, je ram raznok üšo, pa smo nika mogli iskati, če smo steli ali nej. Mi bi ostali doma v vesi, samo tam smo nišo priliko nej meli.« 
• Nej vam je bilau špajsno, gda ste sé prišli? 
»A, nika nej. Ge bi že za niše pejnaze nej üšla nazaj,« pravijo žena Rejza. »Tü je baukše kak na Seniki. Zato smo se vejn tak brž vcujvzeli, ka smo dobroga sauseda meli. Pa tau se dosta šté. Te je eške paulak bila sestrična tö, tak ka lopau smo ta bili tü.« 
• Kelko ste bili stari, gda ste sé prišli? 
»Ge sam šesttresti lejt star biu,« pravijo Lőrinc. »Nej je bilau léko, zato ka sam samo sam delo, žena je pa z mlajšimi doma bila. V rudnik (bánya) sam odo delat v Tatabánya. Vaugelge smo kopali dvejstau petdeset mejtrov globoko. Trideset lejt sam tam delo, od tistac sam üšo v penzijo. Na konci sam že komaj čako penzijo. Rad sam biu, gda sam tau zadaubo, zato ka te sam že doma leko biu. Bilau je tak, ka samo na mejsec gnauk sam leko domau prišo, zato ka te je eške sobota delavni den bila. Mlajši so mali bili, pa gda sam domau prišo, nejso me spoznali. Gda sam notra na dvera staupo, bojali so se od mene. Tau je meni sploj lagvo spadnilo.« »Ge sam tö nej bila tak naletja,« vzema prejk rejč žena, »zato ka so mlajši mali bili, samo edenajset mejsacov razlike je med njima. Sama sam bila, v rami, kauli rami pa na njivi je delo tü vse name čakalo.« 
• Ka delata cejli den, zdaj da sta že obadva doma? 
»Edno malo njivo mava doma pa eden ogračenek, v leti tam kaj delava. V zimi, gda je lagvo vrejmen, te sva pa v künji pa pomalek nalagava. Drv mamo zavolé, zato ka mamo nabrano, za dvej, tri lejta naprej. Pri nas je künja vsigdar topla, zato ka sva tašiva zmrznjena, pa zvekšoga sva vsigdar v künji. Goščice lüpamo, Porabje števa, Radio Monošter poslüšava pa den pomalek taodide. Sploj pa zdaj, gda so dnevi tak kratki. Dosta delati že ne ladava, zato ka ge sam sedemdesetštiri, on pa sedemdesetsedem lejt star, tak ka zdaj že samo smrt trbej čakati.« 
• Vi tö dobite Porabje, zato ka ste prajli, ka je štete? 
»Mi je na cejlo leto vöplačano mamo. Etak je najbaukše, zato ka ovak človek samo pozabi. Že kumar čakava, gda je prinesejo, zato ka sploj radi je štemo. Žena je prva, štera taprešte, če je tak, ka bi ge što, te mi je vö z roke vzema. Dočas ka ona ne zgotauvi, dočas ranč paulak novin ne smejm titi. Ka v novine pišete, tau müva vse taprešteva. Zato pa vse znava, če se kaj dogaja v Porabji. Ranč tak poslüševa slovenski radio tö. Dostakrat nas spitavajo, kak tau, ka müva vse znava. Tašoga reda njim tau povejmo, štejte novine pa poslüšajte radio, pa te te vi tö vse znali.« 
• Na radiji ste najšli tisti program, gde se čüje Radio Monošter? 
»Sprvoga sva ga dostakrat iska
la pa postavlala radio, dočas sva ga leko zgrabila, dapa zdaj že vse napelano mava.« 
• Kak tau mislite? 
»Tak, ka dva radiona mava. Na ednom poslüšava vogrske oddaje, na drugom pa samo Radio Monošter. Tak smo ga nutpostavili, gde se najbola čüja, pa od tistoga mau je tam. Etak te nej trbej iskati. V štrtoj vöri ga samo nutzakapčnemo, v stauci se znak naslonimo, pa poslüšamo oddajo.« 
• Če dobro vejm, te ste viva člana drüštva slovenski penzionistov tö. 
»Že od začetka mau odiva. Je tak, ka mauž néde, ge sam zato vsigdar üšla do tejga mau. Tau je sploj fajn gé. Človek tü ta dé, tam ta dé, malo svejt vidi, malo nad lidi leko dé.« 
• Gda ste ešče na Seniki bili, gde ste se tam držali? 
»Na Janošovom brejgi, daleč vkraj od poštije. Gda je velka blata bila, te smo črejvle menjavali, gda smo na poštijo prišli. Zato ka tak blaten človek nej smo na bus vsesti. Tü je zato dosta baukše, kak je tam bilau.« 
• Zdaj ste že samo sami? 
»Ja, zdaj sva že samo sama. Eden sin se je sé v Slovensko ves oženo, drugi pa v Trauštja živi. Snejina mati je iz Andovec prišla v Trauštje, moraš go poznati. Zoli Nemet go ma za ženo.« 
• Kak bi jo pa nej pozno, vejpa moja sausedica je bila. 
»Müva sva tö dostakrat ojdla tam, pomagala sva krmo sišiti. Tau je bilau osemdesetausmoga pa devetoga. Gda je tašo vrejmen bilau, te so Marica vse dali dolapokositi, mi smo šli pa smo pomagali nutspravlati.« 
• Vaš ram je na najvišešom brejgi v Slovenski vesi, če vö na okno gledate, te cejlo ves vidite. Tau je dobro, nej? 
»Tau je dobro, dapa nas vsakši vöter dosegne. Takšoga reda je zato nej najbaukše vrkar na brgej biti. Z drugoga tala pa zato nej dobro, ka smo tak visiko na brgej, ka nejmamo vodovoda.« 
• Kak tau? 
»Zato, ka smo visiko, rezervar je pa nisiko, za volo tauga tü že nega pritiska. Večkrat so že tü odli, pa so merili, dapa vse zaman. Tau so prajli, ka naj ranč ne čakamo na tau, ka bi z vodovoda dobili vodau.« 
• Od kec pa te mate vodau? 
»Na dvorišči je eden šestnajset mejtrov globki stüdenec, pa s tistoga. Kakkoli velka süča je bila do tejga mau, je eške vsigdar emo vodau. Drugo pa tau, ka sploj dobro vodau ma.« 
• Te se vam vsakši zranjek tak začne, ka deta na stüdenec po vodau? 
»Nej nam trbej goniti, zato ka v stüdenci mamo pumpo, pa tista teži vodau nam v kanto. Nam je tau nej špajsno, zato ka smo se že vcujvzeli. Ne povejm, ka bi nej bilau lakejše, če bi v rami meli vodau, dapa tau zdaj že ostane tak, kak je. Nam je dobro tak,« pravijo Rejza pa skrajej vsedajo k špajerti, vejn zato, ka veter že taleba po oknaj. 


Karči Holec 



Porabje, 11. decembra 2008 

6 

Ko te pesem pozdravi… 


Predadventni večer v cerkvi v Traušči 
»Ker vsak človek ima pesem v duši in svojo dušo sliši v vsaki lepi pesmi in komu je lepa svoje duše pesem, bo tudi ob pesmih drugega ves srečen…« 
(Mihály Babits) 
…in v soboto, 29. novembra, zvečer je spet zadonela pesem v cerkvi v Trauščaj/Rábakethelyu, kot vsako leto pred prvo adventno nedeljo… Traušče so uradno že od 1950. leta del Varaša/Monoštra. Do lanskega leta je nekdanja vas imela svoje župnišče, bila je samostojna župnija, cerkev, katero od leta 1997 obiskujem tudi sama. Prelepo se mi je zdelo, kako se je župnik Ferenc Rimfel potrudil, da bi vernikom olepšal večje praznike cerkvenega leta. Med drugim je bila taka tudi predadventna sobota, ko je župnik blagoslovil adventne vence, ki so jih ta večer prinesli verniki v cerkev. Blagoslovitvi je sledilo petje najmlajših, otroškega cerkvenega zbora. To je bil lep začetek priprav na božične praznike. Pred šestimi leti smo v Trauščaj ustanovili krajevno-lokalno samoupravo. Ker nekdanja vas nima nobenih ustanov, kjer bi lahko organizirali programe, smo se z gospodom župnikom začeli pogovarjati 
o razvijanju kulturne dejavnosti in končno prišli do adventnega časa, ki naj bi ga skupaj začeli v cerkvi. Pred petimi leti se je slišala prva pesem predadventnega koncerta. Letos pa že petič. Ob blagoslovitvi so vsi verniki in ljubitelji zborovskega petja lahko uživali tudi v petju Komornega zbora Zveze Slovencev, katerega zborovodja je gospod Tomaž Kuhar iz Slovenije. Po začetku cerkvenega obreda je najprej stopil pred oltar, kot na oder, Mešani pevski zbor mesta Monošter, katerega člani so ob dirigiranju zborovodkinje Júlie Zleovszky zapeli program, ki je bil sestavljen iz latinskih in madžarskih pesmi. Dobro pripravljen zbor z lepimi glasovi pevk in pevcev je poskrbel za pravo razpoloženje, veseli poslušalci so navdušeno ploskali. 
Po kakšnih dvajsetih minutah sta zbora zamenjala prostor, oder je bil predan komornemu zboru, naše že segrete sedeže so pa zasedli člani mo
noštrskega zbora. Pred večinoma madžarsko publiko še nikdar nismo peli, torej ni nam bilo vseeno, kako nas bodo sprejeli naši poslušalci. Ne bi smela priseči, da sem pazila na dirigentov znak pred našo prvo pesmijo, temveč sem opazovala pričakovanje poslušalcev, med katerimi so sedeli tudi učitelji glasbe, pevci… Končno je zazvenela naša prva pesem Svetlo sonce se je skrilo, vse na nebu po


tihnilo… Cerkev so napolnili poseben mir, tišina in pričakovanje v očeh. Glasba, petje imata en sam jezik, tudi to soboto sem lahko ugotovila, 
da ni pomembno, da poslušalec razume besedilo, saj čustva so skrita v melodiji, v navdušenju pevcev in dirigenta. Pri drugi pesmi sta nam pomagala aplavz, ki smo ga prejeli od v klopeh sedečih in seveda tudi nasmeh našega dirigenta, ki se mi je zdel kot znak zadovoljstva. Na vrsti je bila moja najljubša pesem, ki govori o medsebojni ljubezni sester-rožic, čeprav sestre nikdar nisem imela, na žalost že dvajset let tudi brata nimam. 
V tem letnem obdobju so spomini na že pokojne najbližje še bolj boleči. Pesem je dosegla tudi tiste, ki besedila niso razumeli, ker se mi je zdelo, da se v vse več očeh blešči nekaj. Tudi Serenada je donela lepo 
-vsaj meni. Edino kamera monoštrske lokalne televizije me je malo motila, snemalec je pridno snemal ves program in prihajal vedno bliže zboru. Nisem opazila, da bi naredili napako pri San se šetao, naša največja uspešnica pa je bila pesem Jakanaka. Z veseljem so prisluhnili tudi božični Glejte, glejte, kaj je tam, in z manjšim spodrsljajem smo odpeli tudi pesem Kadar mlado leto do konca. Program smo končali s pesmijo Cvet je vzbrstel prelepi, prirejen srednjeveški napev govori 
o rojstvu Jezusa Kristusa. Po nastopu našega zbora je gospod župnik blagoslovil adventne vence in prižgal prvo svečo na njih. Koncert je zaključil cerkveni otroški zbor monoštrske župnije, katerega petje so spremljali tudi na inštrumentih. Bili so simpatični. Udeleženci, verniki in tudi neverniki, ki jih ni motilo slabo vreme, so res uživali. Advent je čas za pomiritev, pripravo, pričakovanje. Namena organizatorjev cerkvenega koncerta sta bila razveselitev in duševna bogatitev tistih, ki so s svojo navzočnostjo počastili nastopajoče, se odzvali vabilu. Nekega dne sem se pritoževala enemu svojih znancev, da sem precej utrujena, toda na vrata že trkajo prazniki in se bom v tem času zbrala. Tisti moški pa meje vprašal: Ali ti gre to tako enostavno? Se streseš in misliš, da bo jutri nov dan? Mislim, da ja – sem mu odgovorila. Saj moč za delavnike dobivamo ob praznikih. Sediš v cerkvi, poslušaš besede, ki govorijo o medsebojni ljubezni, razumevanju, potrpežljivosti, pričakovanju, spoznanju velike skrivnosti, poslušaš pesmi kot dar pevcev, besedila avtorjev, melodije skladateljev in se ti srce odpre. Čutiš, da so ti ob strani vsi, ki jih včasih niti ne opaziš, čutiš, da si človek, ki te imajo radi, ki so ti blizu, pa tudi drugi niso ravnodušni do tebe. Pesem ti preko ušes doseže dušo, odkriješ, da je svet lep, kot ti ga je stvarnik podaril. Roka se dotakne roke, srce srca, človek človeka. Ali ni vse to pravi počitek? Ali se ne bi iz tega rodilo mlado leto z novim cvetjem? Upam, da so s podobnimi mislimi stopili v hladno noč vsi, ki so bili 29. novembra zvečer gostje koncerta. Iskrena hvala vsem, ki ste za ta večer karkoli naredili. Želim vsem bralcem časopisa Porabje, naj vas spremlja sreča in medsebojna ljubezen ne le v tem adventnem času, temveč tudi prihodnje leto. 

Erika Köleš Kiss 

Porabje, 11. decembra 2008 

7 


NAŠA ZLATA RIBICA 
SLOVENSKA 

Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se go-

LJUDSKA ŠAULA V 
dili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa 

ŠTEVANOVCI (5) 
sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom 

KAKŠI KOŠAR! 

Edni lidge trno radi lovijo ribe. Tau se ribam nikak ne vidi. Kak bi se pa naj njim vidlo, vej se lidam tö ne vidi, če je stoj zej za obed ali pa mori, ka nej? Bilau je že skur leto pa eške itak sprtolejt. Toplo je bilou pa nej preveč vrouče. V potoki je bilou ranč telko vode, kelko trbej. Nej preveč pa nej premalo. Vse je bilou, kak mora biti. Ednoga dneva sta ta do potoka prišla dva pojba. S seuv sta prinesla velki košar. Lačnice sta si gora zasükala pa stoupila nut v vodou. Košar sta djala pod korenje stare vrbe. V njou sta djala tikvino olino pogačo. Pa kamen tö, če bi košar nej ostano na dnej potoka. Po tejm sta se na brgej potoka doj legla pa se zgučavala na toplom sunci. Pogača v vodej se je pomalek topila. V potoki je diš po olaji vse bole šou kouli po vodej. Kouli košare je bilou vse več rib. Ja, trno velki apetit so dobile od tistoga diša. Edne so že bile nut v košari tö. Pomalek so začnole gristi olino pogačo. Pa kak je tou naprajla prva, druga pa eške tretja, so druge tö šle nut v košar. Pojba na brgej sta se zgučavala, če naj košar že vözdigneta iz vodé. Pa sta se zgučala, ka eške nej. Eške malo počakata, samo naj de vse več rib nut v košari. Zlati ribici je diš po olaji tö prišo nut v ribdji nous. Depa una se ne zažene samo tak nazlük kama nut v košar. Pomalek je kcuj priplavala pa gledala, kak so se ribe zaganjale nut v košar. 
-Več nika ne pounite, kak je bilou s kukorco. Ne pounite več, kak je bilou, ka smo skur na nikoj prišle, - njim je gučala, naj skrb majo. Depa kak vövidi, ribe kratko pamet majo. Nika so več nej pounile. Njive velke lačne oči so njim nej nika dale valati. Rejsan, telko rib je že bilou v košari, ka bi voda više nji že skur začnola vreti. Pojba na brgej sta tou brž vpamet vzela. Znouva sta si gor zosükala lačnice pa pomalek šla v vodou. Trno pomali sta šla kcuj k košari. Edne ribe so vpamet vzele od njiva nogé pa so v straji vujšle. Depa polonje nji, ka so v košari bile, so noge nej vidle. Zlata ribica je začnola lejtati es pa ta pa njim gučati, naj vujdejo. Pa so go nej čüle. Kak pa bi go pa čüle, če pa je voda od njihovoga rivanja trno na glas šumatala. Pojba sta bila že trno blüzik košara. Roke so zgrabile za prejlonče. Pomalek sta začnila zdigavati košar. Ja, žmetno sta zdigavala, dosta rib je bilou nut. Zlata ribica je od nevoule nej vejdla, ka naj napravi. Cejla nevoulasta se je zaganjala po potoki gor pa doj. Ednoga pojba je celou vgriznola v nogou. 
Depa una nema zoub pa trno male lampe ma. Sploj je nej vpamet vzeu, ka ga kaj grzé. Košar pa je biu že skur zdignjeni vö iz vode. Nagnouk si je zlata ribica zbrodila. 
-Če je že takša žmejča, naj bou eške vekša! 
Pa je pozvala, naj se vse ribe iz potoka ličijo nut v košar. Ribe so jo gledale, če se njoj je zmejšalo. Pa njim je prajla, ka tou gvüšno nej. Vej se pa zlati ribici ne more pa ne smej zmejšati. Pa njim je eške gnouk prajla, ka naj naredijo. Na, že njim je skur zapovejdala. Pa so jo dun poslüšali. Vse ribe nagnouk so se ličile nut v košar. Pa je takšna žmečava gratala, ka sta pojba iz vode potegnila samo prejlonče. Ja, od žmečave so se prejlonči vö s košara vtrgnili. Pojba sta samo čüdno gledala, ka njima je tou ostanolo v rokaj. Gda sta k sebi prišla, so ribe bile že daleč, daleč vkraj. Brez prejlončov je košar več nej biu za nikoj. Zato sta ga tam v potoki njala. Pa je eške gnesden na tistom mesti. V njem so zdaj že lüknje tö, ka je od tistoga dneva minoulo že dosta lejt. Mlade ribe pa majo košar za šoulo. Vsikša si ga mora doj poglednoti, ka do skrb mele, če ger zaglednejo kakši košar. 
Miki Roš 


Porabje, 11. decembra 2008 

Akoš Dončec je študent v Somboteli, ojdi v prvi letnik, študira slovenščino. Doma je z Verice. Že te, gda je ojdo na gimnazijo v Varaši, ga je trno brigala zgodovina (történelem), stari papirge. Zatok je rad ojdo v arhive pa na raziskovalne tabore tö. V tej seriji (sorozat) je vküppaubro vse, ka se leko vej o tom, kak je nastala števanovska šaula, što so bili tam 
školnicke, ka pa kak so včili… 
Leta 1865 so znauva vküppisali, v kakšnom stanji so šaule. Tej podatki (adatok) drügi kejp kažejo od šaul kak podatki iz l. 1848. Mlajši iz Slovenske vesi so ešče itak v Modince ojdli v šaulo, iz Sakalovec so nej pošilali mlajše v šaulo. 89 mlajšov je nej ojdlo, dapa zdaj je zatok že več odlo (128 mlajšov), kak stere so doma zdržali. Šlezak je že daubo 159 forintov, 45 krajcarov za plačilo, s toga je mlajšom küpo knjige, pisalo in paper. Za eno dejte je v enom leti 40 krajcarov pocero, za vse mlajše pa 23 forintov 60 krajcarov. Mlajši so dobili zaupstom ABC knjižico in knjigo Katolicizem in Biblija (Katolicizmus és Biblia). V števanovskoj šauli se je ešče starejšo lüdstvo tü včilo (59 lidi), steri so nej vedli šteti in pisati. Števanovska fara je bila cejlak katoličanska. Za narodnost lidi piše, ka so Slovenci in se v šauli na slovenskom geziki včijo. Več ne piše o vandalskom, totskom ali vendskom narodi ali geziki. Matjaž Šlezak je bio prvi kantor v Števanovcaj. Emo je ene male orgole (harmonium), stere so ešče zdaj itak v parokiji, s tejmi je špilo pri meši. Šlezak je več nej doživo, gda je cerkev dobila velke orgole, stere so ešče itak na koruši. 1. marca 1890. leta je mrau. V mrliški knjigi fare piše: Matjaž Šlezak, školnik-kantor. 
1867. leta se je zgodila sprava (kiegyezés) med Avstrijo in Vogrsko. Potejm toga so zahtevali od Slovencov, naj od sebe tau držijo, ka so oni Vendi, nej Slovenci. Tau je slüžilo taumi, ka so tak mislili, če do murski in rabski Slovenci 

o sebi v vogrskoj rejči gučali, ka so nej Slovenci, liki Vendi, do bole na Vogrski rosag prisiljeni in etak do se vejn lažej asimilirali. Leta 1865 je János Szerényi bio pop v Števanovcaj. Original-no se je piso Janoš Cvörnjek, naraudo se je v Gornji Lenda
vi. Szerényi je bio Slovenec, dapa se je nej za tau pozno (priznavo), pa je tak brodo, ka morajo Slovenge tü Vaugri gratati, zatok je on svojo ime tü vömeniu. Šlezak je od njega goučo Trstenjaki pa je zatok velo, naj ga ne obišče, jer je Trstenjak osaudo madžarizacijo (magyarosítás). Tau vidimo s tauga tü, kak je piso o župniki v Črenšovcaj. Tam je bio župnik Jakob Sabar, steri je bio Rovat. Naraudo se je v Židani (Horvátzsidány) pri Kőszegi, in Trstenjak od njega etak piše: »Madžar Jakob Sabar ni bil, le naslednik ga je slavil v mažarskem jeziku. Oprosti mu to milosrdni Bog!« 
Na Gorenjom Seniki – gde je Števan Bunderla (Martinjčan ali Trdkovčan) bio školnik 
– se je tü dosta spremenilo. Z Gorenjoga Senika se je že 120 mlajšov včilo v šauli (iz Martinja in Trdkove so mlajši eške itak nej odli na Senik), dapa 311 mlajšov so eške itak nej dali v šaulo. Školniki so plačali 106 forintov, 31 
vogrski političari vcujstanili krajcarov. madžarizirati (magyarosíta-(konec) ni) narodnosti na Vogrskom. Akoš Tak se je narodila teorija »Ven-Dončec di so nej Slovenci.« Vaugri so 

PETEK, 12.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE: LEONARDO DA VINCI, RIS., 9.35 MULČKI, OTR. SER., 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, ODDAJA ZA MLADINSKO KULTURO, 11.20 OSMI DAN, 11.50 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: HAAG, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 KOMISAR REX, NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 RISANKE, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: S SLONOM, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: HUDINJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.10 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.15 TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 ANICA -ANICA IN VELIKE SKRBI, OTR. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 ŠIMPANZJI VRTEC IN MAČJA ŠOLA, DOK. ODD., 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.12.1990, 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
PETEK, 12.12.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.55 UMETNI RAJ, 11.25 HOCHFILZEN: SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (M), 13.00 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 
13.25 
50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.12.1990, 13.50 ČRNO BELI ČASI, 

14.10 
HOCHFILZEN: SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 15.55 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.25 REKA: EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU,KRATKI BAZENI, 18.30 ŠTUDENTSKA, 19.10 HOKEJ NA LEDU, TEKMA LIGE EBEL: ACRONI JESENICE - TILIA OLIMPIJA, 21.30 KO SE ZNOČI, LJUBA MOJA, AM. FILM, 23.20 DEDIŠČINA, ŠVEDSKI FILM, 1.10 DEADWOOD, AM. NAD., 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 


* * * 
SOBOTA, 13.12.2008, I. SPORED TVS 

6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 S SONCEM V OČEH, NAN., SMRKCI, RIS., RIBIČ PEPE: PRIVLAČNI PARIZ, OTR. NAD., 9.20 PETTSON IN FINDUS: MUCKONAVT, ŠVEDSKI FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 
11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 PRVAK, KRATKI DOK. FILM EBU IZ POLJSKE, 14.20 OČARLJIVA MARIE, NEMŠ. FILM, 
15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT 
– ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 20.05 GOSPA MCGINTY JE MRTVA, ANG. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 
22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 
0.10 GANDŽA, AM. NAD., 0.35 KRIV, AM. FILM, 2.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.12.1990, 2.50 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL 
SOBOTA, 13.12.2008, II. SPORED TVS 

6.30 
INFOKANAL, SKOZI ČAS, 7.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.12.1990, 

7.45 
POLEMIKA, 8.55 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 10.25 VAL D’ISERE: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 11.40 SV. POKAL V BIATLONU, (M), 12.30 LA MOLINA: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 


13.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 14.15 SV. POKAL V BIATLONU, ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 15.00 SV. POKAL V SMUČARSKIH TEKIH, 10 KM (Ž), 15.55 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.50 EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, KRATKI BAZENI, 19.45 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU (Ž), 21.00 MISS SVETA 2008, 22.55 BLEŠČICA, 23.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.50 ANGELA, IT. TV FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 
Nindrik-indrik 

NEDELJA, 14.12.2008, I. SPORED TVS 

7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., FRANČKOV ČAROBNI BOŽIČ, RIS., 9.25 UMKO, 10.15 MULČKI, OTR. SER., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 
15.00 NLP, 15.00 5 MINUT SLAVE, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 OGLASNI BLOK Z JIMMYJEM CARROM, HUM.-DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.40 INTERVJU, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 ZADNJI TANGO V PARIZU, IT.-FR. FILM, 1.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.12.1990, 1.50 DNEVNIK, 
2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 
NEDELJA, 14.12.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, SKOZI ČAS, 7.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.12.1990, 7.25 GLOBUS, 7.55 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 8.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 8.55 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 9.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 10.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, (M), 
11.40 SV. POKAL V BIATLONU, (M), 12.30 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 13.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 14.20 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 15.20 SV. POKAL V SMUČARSKIH TEKIH, SPRINT (M IN Ž), 16.50 REKA: EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, 18.25 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU (Ž), FINALE, 20.00 POPOTOVANJA PO SVETU, FR. DOK. SER., 20.50 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 22.45 IMPRESIONISTI, ANG. NAD., 23.45 VRAŽJI FANT, AVSTRAL. NAD., 0.30 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 1.25 SV. POKAL V BIATLONU, ŠTAFETA (Ž), 2.30 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 15.12.2008, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MULČKI, OTR. SER., 9.40 RISANKA, 9.45 UMKO, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: HUDINJA, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 RIBIČ PEPE: PRIVLAČNI PARIZ, OTR. NAD., 16.35 S SONCEM V OČEH: JEZA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. 
Karči pa taksist Karči se redno vozi s svojim motorom na delovno mesto. Etognauk se ma je motor za vraga nej notvužgo, gda je trbelo vnoči domau titi. Ka de pa zdaj, si je brodo, pa je pozvau taksina. Pride taksi, Karči si nut sede pa se pela domau. Ka bi ga žena nej vpamet vzela, ka se on vozi s taksinom, kakši petstau metrov prva, kak bi domau prišo, pravi taksisti, naj stane. Tak-

NAN., 20.40 POLEMIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER, 23.25 KOGOJEVI DNEVI 2008: IRENA GRAFENAUER, 0.35 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, POSNETEK IZ SLOVENSKE FILHARMONIJE, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.12.1990, 
1.05 SVET NARAVE, ANG. SER., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
3.00 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 15.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.00 MISS SVETA 2008, 11.50 TV PRODAJA, 12.20 SOBOTNO POPOLDNE, 14.40 TV PRODAJA, 15.10 SLOVENCI V ITALIJI, 15.40 POSEBNA PONUDBA, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.12.1990, 16.20 OSMI DAN, 17.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.35 PRVI IN DRUGI, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ, NAN., 19.25 Z GLAVO NA ZABAVO 
-BIG FATHER, 20.00 SVET NARAVE, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 ANTITRUST, AM. FILM, 1.05 INFOKANAL
 * * * 

TOREK, 16.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.10 MURO IN LJUBEZEN, OTR. ODD., 9.20 KAKO STA MAČKI KUPILI TELEVIZOR, 9.30 ZGODBA O NEPRIJETNEM OBISKU, LUTK. PREDSTAVA, 9.45 RISANKA, 9.55 PRIVLAČNI PARIZ, OTR. NAD., 10.10 S SONCEM V OČEH: JEZA, 
10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 SVET NARAVE, ANG. SER., 11.55 INTERVJU: ALEKSANDER ZORN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 SKOMARSKA OMLETA, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.05 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.15 BINKO, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 JESENICE -DETROIT, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 HITLER IN OKULTNO, ANG. DOK. ODD., 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.12.1990, 0.15 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL 
TOREK, 16.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 NLP, 12.35 TV PRODAJA, 13.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.35 RESNIČNA RESNIČNOST, 14.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.35 STUDIO CITY, 15.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.12.1990, 
15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 MOZARTOVE KROGLICE, KAN. DOK. FILM, 20.00 RAZKRIVANJE IZGUBLJENEGA ČASA, DOK. FELJTON, 20.25 LIGA PRVAKOV V ODBOJKI, BEAUVAIS -ACH VOLLEY BLED, 
22.30 TALMUD, DOK. FILM, 23.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 
0.25 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 2.05 INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 17.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 
9.55 SKOMARSKA OMLETA, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.30 ŠIMPANZJI VRTEC IN MAČJA ŠOLA, DOK. ODD., 12.00 JESENICE -DETROIT, DOKUMENTAREC MESECA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.35 CELJE JOSIPA PELIKANA, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.40 NILS HOLGERSON, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 
18.00 
ŽREBANJE LOTA, 18.15 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 

19.00 
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 VAMPIR Z GORJANCEV, TV FILM, 21.40 VSAKDAN NI VSAK DAN, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.12.1990, 0.45 TURBULENCA, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL 


SREDA, 17.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 Z GLASBO IN S PLESOM, 11.30 OPERNE ARIJE: MARKO FINK, 11.50 IMPROMPTU, 12.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 13.00 HRI-BAR, 14.05 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 
14.35 
50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.12.1990, 15.00 ČRNO BELI ČASI, 

15.15 
KOKTAJL, 16.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 KMETJE, POLJ. NAD., 


20.00 
TURBULENCA, 20.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 

21.45 
PREBOJ, DOK. FELJTON, 22.10 ČRIMEKUNDAN ALI BREZMADEŽNI 


-TIBETANSKI MISTERIJ, TV PRIREDBA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 1.00 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: DESETA, POLJ. NAD., 2.00 INFOKANAL 
* * * 

ČETRTEK, 18.12.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NILS HOLGERSON, RIS., 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 10.50 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 FRANC ARKO: ANICA -ANICA IN VELIKE SKRBI, OTR. NAN., 
13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 VALERIJINE BESEDE, KRATKI DOK. EBU FILM IZ ŠPANIJE, 
16.20 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: DVOREC MURSKA SOBOTA, DOK. SER., 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., 
18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.45 EPIFANIJA ZEMLJE IN DUHA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 MATILDA, IT. TV FILM, 1.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.12.1990, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL 
ČETRTEK, 18.12.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.25 HOCHFILZEN: SV. POKAL V BIATLONU, 
12.35 POPOTOVANJA PO SVETU, FR. DOK. SERIJA, 13.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.12.1990, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 OPERNE ARIJE: REBEKA RADOVAN, 19.20 IMPROMPTU, 20.00 JASNO IN GLASNO, 20.45 NORTHANGER ABBEY, ANG. FILM, 22.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.05 MANHATTAN, AM. FILM, 
0.40 ZABAVNI INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 

Gledališka držina 

Nindrik-indrik na 

festivali v Trnovljaj 

Trnovlje so mali varaš, ka se že skur velkoga brata drži, to je varaš Celje. Čeglij je v Celji velko gledališče, majo v Trnovljaj trno živo svojo gledališče, ka ma dugo pa trno bogato zgodovino. Leko povejmo, ka cejlo Trnovlje živi za svoj kulturni doum pa za tisto, ka se v njem godi. Zvün toga, ka vsikšo leto dostakrat nut pokažejo svoje gledališče, organizejrajo festival tö. Festival se zové Novačanova gledališka srečanja, na njem pa leko vidimo predstave od Slovencov, ka živejo zvün Slovenije tö. Pa tak je 28. novembra na deske v njihovom kulturnom doumi stoupila Gledališka držina Nindrik indrik. Tri ženske, Klara Fodor, Marijana Fodor pa Biserka Bajzek so nutpokazale dvej kratkivi predstavi. Obej v Porabji pa na Goričkom lidge že trno dobro poznajo. Prva se zove Dvej ženski v gledali, druga pa Čisto pa zamazano. 

Znouva se je vidlo, ka se že dugo vej. Tou pa je, ka našo lejpo porabsko rejč lidge v Sloveniji zvekšoga razmejo. Najbole pa v vüje dé ranč te, gda se guči v gledališči, se razmej, gda se gledališče dela v njegovom pravom pomeni rejči. Istina, ka zavolo nouvoga snega dvorana nej bila puna, kak ma šegau biti. Depa polonje dvorane se je vküper z ženskami iz gledališke držine trno dobro čütilo. To se je najbole vidlo po zadnjoj predstavi, po steroj so tri porabske gledališke igralke mogle trikrat nazaj na oder, takši aplauz je biu. Naša Klara Fodor je dobila priznanje za najboukšo igralko tistoga večera, za vse ženske pa je največ valalo tou, ka so vejdle pa znale v bridki smej pa v smej pun veseldja tö spraviti domanjo publiko. O tejm, kak dobro večerdjo je držina dobila v domanjoj krčmej pa ranč nika vö ne ovadimo. Bilou je trno žmano pa telko vsega, ka njim tri dni nej trbelo nika zesti. 
Miki Roš 

sist ma pravi, ka je vožnja koštala 12 euronov. Karči njemi da 6 euronov pa ščé vöstaupiti iz taksina. »Ste nauri ali ka vam je?« ga pita taksist. »Vej sam vam pa pravo, ka 12.« »Ja, polonje sam vam plačo, pau je pa vaše,« pravi Karči. »Ne dojde, ka ste se leko z menov pelali, zdaj te se leko ešče nazaj tö pelali.« 
V. Gašpar