cins
porocevo
ŠT. 5
ec
Občinski poročevalec, javilo Socialistične /vr/c delovnega ljudstva občine Domžale l/haja dvakrat nw čnn. vsa gospiajinjstva v občini ga dobivajo hrr/placno (.lasilo ureja urednitiki iMlbnr v s«Mavi Karel Kn .m MatjaJ Krnjaii. Maks Jeran. Franc lekavec. Darku (.ognjavcc Marjan Bolhar. Matjar llcpnik. Ivana Seilert in Jot* Skok. (.lavni urednik   Karel KuSar tri 7;|.(jrO odgovorni urednik  Matjal brojan, tri
7:M>:;tv tehnični inednik Franc Ravnikar, tel 12\W2 l.lasilo i/lia|a v nakladi 12 (XKI i/vodnv in ga tiska Delavska um vetra Dntn/.ili K ok opise sprejema lalgovorm un-dnik. Ljubljanska y4 Dom Jak-. naro i'eiie oglase sprejema Delavska inilver/a DianJnk- kolodvorska ft Kokopisov ne vračamo fotografije pa le Izjemoma Uasilo |e na podlagi sklepa Številka 4>l 1 /72 , dne JI. II I«74 Sekielanata /. mlormaci. |e. l/vrsnega sveta SK Slovenije oproščeno plačila leinelinega ilavka o<l prometa ptoi/vodov
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
-J
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE      DOMŽALE, 18. april 1980, Leto XIX
Usmerjeno izobraževanje
Področje vzgoje in izobraževanja doživlja temeljito preobrazbo — gre za t.i. usmerjeno izobraževanje. Na tem torišču nas čaka vse obilo dela, vsi imamo svoje zadolžitve: tako delavci v vzgojno-varstvenih ustanovah, združeno delo, starši. To delo bo seveda moč kakovostno opraviti ob optimalnem prizadevanju družbenopolitičnih organizacij in drugih, ki so za to delo posebej zadolženi.
Na zborih občinske skupščine v marcu je bilo sklenjeno, da občane informiramo o vseh pomembnih podatkih. Medtem, ko trenutno poteka razprava o usmeritvah v šolskem letu 1980/81 po posameznih krajih, bomo v prihodnjih dneh tudi že zvedeli za konkretno razvrstitev vzgojno-izobraževalnih programov po vzgojno-izobraže-valnih organizacijah, zvedeli bomo podatke o številu vpisnih mest, tako da bodo starši in učenci lahko seznanjeni z možnostmi vpisa za šolsko leto 1980/81.
Občinski poročevalec bo te informacije prinašal tudi še naprej.
Priprave za uvedbo usmerjenega izobraževanja, ki tečejo v občini Domžale že od leta 1975, prihajajo v svojo sklepno fazo. V februarju in marcu sta izšla dva pomembna dokumenta. V prilogi Poročevalca Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate dne 28. februarja je objavljen Predlog zakona o usmerjenem izobraževanju. Izobraževalna skupnost pa je dne 7. marca v Delu objavila Informacijo o uvajanju usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1980/81.
Obravnavali smo gradivo
Navedeno gradivo so doslej obravnavali že Izvršni svet. Svet za vzgojo in izobraževanje pri Občinski konferenci SZDL, delovna telesa in delegacija OIS za Izobraževalno skupnost Slovenije, delegati vseh zborov Skupščine občine Domžale in Občinska konferenca ZKS. Ob predlogu zakona o usmerjenem izobraževanju so delegati poudarili zlasti spremembe, ki so nastale od osnutka ter vsebino preobrazbe vzgoje in izobraževanja na tej stopnji. Ker je do jeseni, ko moramo ustvariti vse pogoje za uvedbo usmerjenega izobraževanja, na voljo še zelo malo časa, je povsem razumljivo, da so bile razprave usmerjene v pregled doslej opravljenega dela na tem področju in izvrševanje nalog, ki so še pred izvajalci in uporabniki.
Odgovorjeno na vprašanja, dileme
V informaciji o izvajanju usmerjenega izobraževanja v prihodnjem šolskem letu so v osnutku opredeljene usmeritve in vzgojno-izobraž.evalni programi srednjega usmerjenega izobraževanja. Pri posameznih programih so prikazane smeri izobraževanja z značilnimi poklici. S tem smo dobili odgovore na vrsto vprašanj, ki so jih občani, delovni ljudje in še zlasti starši postavljali v dosedanjih razpravah. Hkrati je znano število vpisnih mest v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1980/81 za posamezne usmeritve, ki pa so v informaciji, objavljeni v Delu. razvrščene še po medobčinskih območjih, torej za Domžale v okviru ljubljanske regije.
Tesno z združenim delom
Pri razmestitvi usmeritev ni vpisnih mest po posameznih območjih, so Posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije upoštevale zlasti sedanjo razvitost strok ter načelo, da bo pri postavitvi nove mreže potrebno zagotoviti čim tesnejše sodelovanje z organizacijami združenega dela uporabnikov s poudarkom na izvajanju praktičnega pouka, proizvodnjega dela in delovne prakse.
O osnutku pripravljenih predlogov potekajo temeljite razprave o usklajevanju  s  sosednjimi obči-
ZAKAJ ZVEZA GRE V PARIZ?
KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE NE
Decembra lanskega leta sta Poljska združena delavska partija in Komunistična partija Francije dali pobudo za sklic konference komunističnih in delavskih partij evropskih držav, ki bi bila posvečena razorožitvi in popuščanju napetosti. Na to konferenco, ki bo 28. in 29. aprila v Parizu, je bila povabljena tudi Z K J. Predsedstvo C K ZKJ je vsestransko preučilo predlog in glede na čas konference odločilo, da naša delegacija ne bo sodelovala na tej konferenci. Med številnimi vzroki za takšno odločitev izstopajo predvsem naslednji:
— ZKJ smatra, da bi morali o vprašanju miru v Evropi razpravljati v širšem krogu in za sedanje stanje napetosti med blokoma poiskati vse vzroke, ker stvari ni mogoče obravnavati samo enostransko;
— da organizacija konference v sedanjem zaostrenem mednarodnem položaju lahko povzroči oddaljevanje komunističnih partij od drugih demokratičnih sil, ki se ravno tako borijo za mir;
— da različna stališča komunističnih in delavskih partij do vojaških in drugih zapletov v svetu lahko samo poglobijo razkorak med temi partijami.
Ker se ZKJ in Jugoslavija aktivno angažirate v boju za
razorožitev in popuščanje napetosti — to je uresničevanja temeljnih načel in ciljev politike neuvrščenosti in stališč sprejetih na konferencah v Helsinkih, Berlinu in na posebnem zasedanju skupščine OZN — tudi v celoti podpirata sklic konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki bo še letos v Madridu.
Čeprav ZKJ ni edina, ki se ne bo udeležila konference v Parizu — saj tam ne bo tudi KP Italije, KP Španije, romunske KP — pa se že pojavljajo napadi na našo odločitev. Nekateri nam očitajo,da nismo za sodelovanje, vendar je resnica popolnoma drugačna: ZKJ in Jugoslavija sta za vsako srečanje, na katerem bodo o problemu razorožitve razpravljale vse napredne sile in kjer bo mogoče z vseh zornih kotov osvetliti vsa vprašanja in kjer bodo sprejeti sklepi resnični odraz tako komunističnih in delavskih partij, kakor tudi vseh demokratičnih sil, ki si želijo mir v Evropi in v svetu. Naša odločitev ne pomeni odmikanje od mednarodnih problemov, ampak dosledno zagovarjanje politike miroljubne koeksistence, ki edina lahko rešuje zapletene mednarodne odnose na vseh področjih.
Kušar
nami, v ljubljanskem medobčinskem območju, posebnih izobraževalnih skupnostih, Izobraževalni skupnosti Slovenije in drugje. Osnova za dogovarjanje so sklepi družbenopolitičnih organizacij in vseh zborov Skupščine občine Domžale ter Občinske izobraževalne skupnosti Domžale po projektu razvoja usmerjenega izobraževanja povezano s širšimi družbenimi interesi. Razprava o tem, katere usmeritve bodo v posameznih občinah, naj bi bila sklenjena 26. marca, vendar so rok podaljšali; končno usklajevanje vseh predlogov bo opravljeno na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije predvidoma v aprilu 1980.
Usklajevanje bo še potrebno
Po javni razpravi bo potrebno konkretno vskladiti katere vzgoj-
noizobraževalne organizacije bodo izvajale posamezne vzgojnoizobr-aževalne programe, pri čemer mora upoštevati tudi kandidate, ki so že zaposleni.
Učenci, delavci in občani, ki se bodo v prihodnjem šolskem letu vpisali v prvi letnik usmerjenega izobraževanja, že lahko ugotovijo za kateri vzgojnoizobraževalni program se morajo odločiti, da si bodo pridobili ustrezno izobrazbo za dela in naloge v določeni stroki oziroma poklicu. V preglednici so navedeni tudi značilni poklici v posameznih smereh izobraževanja. Po osnovni šoli predvidevamo skrajšane programe srednjega izobraževanja in programe srednjega izobraževanja. Skrajšani programi   srednjega izobraževanja
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
trajajo največ dve leti, programi srednjega izobraževanja pa bodo trajali najmanj dve leti in največ štiri leta. Zelo pomembno pri reformirani srednji šoli bo usposabljanje z delom, ki bo omogačalo pridobiti učencem praktična znanja, za kar bo potrebno v združenem delu ustvariti ustrezne pogoje. Takšna praktična znanja so predvidena v drugem letu, po možnosti pa že tudi v prvem.
V usmerjenem izobraževanju bodo tudi nadaljevalni programi srednjega izobraževanja. V te programe se bodo lahko vključili kandidati, ki bodo končali ustrezno srednjo šolo z določenimi delovnimi izkušnjami. Nadaljevalni programi bodo nadomestili sedanje delovodske in poslovodske šole.
VEČINA PROGRAMOV - več smeri
Iz gradiva je tudi razvidno, da ima večina programov več smeri, kar omogoča izobraževanje za več sorodnih poklicev in za različno zahtevne poklice. To pa daje udeležencem izobraževanja možnosti, da se bodo lahko še med šolanjem na srednji stopnji odločali za poklice glede na svoje sposobnosti, uspehe in potrebe združenega dela. seveda v okviru vzgojnoizobraževalnega programa, ki so ga izbrali. S tem usmerjanje v poklice ne preneha v osnovni šoli, temveč bo zlasti intenzivno še v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja. V isti usmeritvi bodo tudi programi usmerjenega izobraževanja zasnovani tako, da bo prestopanje lažje, kot je bilo v sistemu sedanjih srednjih šol.
Usmerjeno izobraževanje daje več možnosti
Iz vsega navedenega sledi, da daje novo usmerjeno izobraževanje več možnosti za pridobitev znanja v smereh izobraževanja, kar je pot do značilnih poklicev ter hitrejše vključevanje v združeno delo. Vsaka razprava o podaljšani osemletki ali desetletki, je torej povsem nesmiselna in zgrešena.
V gradivu so nakazane tudi možnosti za nadaljevanje izobraževanja na višji ali visoki šoli. Zelo pomembno je, da se vsak udeleženec izobraževanja že v srednji šoli vpiše v program, ki ustreza njegovim sposobnostim, željam in potrebam združenega dela na vseh stopnjah šolanja. Čeprav bo prehod v drug vzgojnoizobraževalni program možen, bo zahteval dodatno izobraževanje z razliko, ki bo med prvotnim izbranim in novim programom.
NAPREJ - Z NADALJEVALNIM IZPITOM
Pogoj za vpis v višjo ali visoko šolo bo uspešno opravljen nadaljevalni izpit, s katerim bodo kandidati dokazali, da imajo potrebno znanje in delovne izkušnje za določen vzgojnoizobraževalni program na višji ali visoki šoli. Nadaljevalni izpit bodo kandidati opravljali na srednji šoli, ki bo izvajala ustrezen program izobraževanja. Pri tem velja poudariti, da v usmerjenem izobraževanju gimnazije ne bodo
več splošne pripravljelnice za vse usmeritve visokošolskega študija, temveč bodo le vzgojnoizobraže-valne organizacije z usmeritvami, ki so opredeljene v gradivu.
Učenci, ki se bodo odločili za te usmeritve, bodo nadaljevali izobraževanje na višji in visoki šoli praviloma v isti usmeritvi.
Katere usmeritve?
Za uvedbo usmerjenega izobraževanja v domžalski občini je zelo pomembna odločitev, v katere usmeritve se bodo učenci vpisali in kakšno bo število vpisnih mest v šolskem letu 1980/81. Na osnovi predvidenega družbenoekonomskega razvoja občine Domžale, podatkov o načrtovanju kadrov, poklicnih opredelitev mladih, sedanjega razvoja srednjega šolstva v občini, kadrovskih' in prostorskih pogojev, so družbenopolitične organizacije, zbori občinske skupščine in skupščine izobraževalne skupnosti Domžale, na večih sejah sprejemale projekt razvoja usmerjenega izobraževanja v občini Domžale, v katerem so predvidene naslednje usmeritve: ekonomska, kovinarsko — strojniška, usnjarsko
— galanterijska, agroživilska. V primeru dislociranih oddelkov pa kemijska in tekstilna.
Po dogovoru s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi je Center srednjih šol Domžale v svojem programu za šolsko leto 1980/81 predvidel naslednje število novih oddelkov:
- 10 oddelkov kovinarsko - predelovalni usmeritve
- 10 oddelkov ekonomske usmeritve
— 4 oddelke usnjarske in usnjarsko — predelovalne usmeritve.
V gradivu, ki so ga prejeli delegati Izobraževalne skupnosti Slovenije, je opredeljeno, da bodo Domžale lahko vpisale v ekonomsko usmeritev 175 novih učencev, za kovinarsko usmeritev v obsegu razpisa v šolskem letu 1979/80 in za usnjarstvo 300 novincev. Delegatka združenega dela je na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije poudarila, da sta prednostni usmeritvi v občini Domžale ekonomska in kovinarsko — strojna. To stališče je delegacija Izobraževalne skupnosti Slovenije pri Občinski izobraževalni skupnosti Domžale oblikovalna osnovi vseh dosedanjih sklepov in dogovorov v občini Domžale.
TEMELJNI: ekonomska in kovinarska usmeritev
Ko je izšlo gradivo v „Delu" in „Ljubljanskem dnevniku", so vsi dejavniki v občini organizirali temeljito javno razpravo. Ob izhodišču naj bo v vsaki družbenopolitični skupnosti čim manj osnovnih usmeritev, so vsi zbori občinske skupščine na osnovi predhodne razprave sprejeli tudi sklep, da sta prioritetni usmeritvi usmerjenega izobraževanja v občini Domžale ekonomska in kovinarska. Delegati so menili, da je potrebno vztrajati na sprejetem projetku usmerjenega izobraževanja v občini, torej na celotni ekonomski usmeritvi. V primeru delitve usmeritve med občinama Domžale in Kamnik pa
zahtevati, da poslovno-finančni program s petimi novimi oddelki ostane v občini Domžale. Delegati so tudi ugotovili, da za usnjarsko in agroživilsko usmeritev v občini Domžale ni večjih potreb po kadrih, vendar ti usmeritvi sprejemamo z gledišča širše družbene solidarnosti.
V razpravah pa so delovni ljudje in občani kot tudi delegati na zborih skupščine zavrnili osnutek mreže šol usmerjenega izobraževanja v ljubljanski regiji, ki ga je brez predhodnega dogovora objavila v ,,Ljubljanskem dnevniku" Skupščina mesta Ljubljane. V tem osnutku so Domžale pri ekonomski usmeritvi izpuščene, s čemer se v vseh sredinah, kjer je tekla razprava o razvrstitvi usmeritev na območju domžalske občine, niso strinjali.
Usmerjeno izobraževanje obravnavano tudi na O K ZKS
O nalogah pri izvajanju določil predloga zakona o usmerjenem izobraževanju in o prehodu na usmerjeno izobraževanje je razpravljala in sklepala tudi Občinska konferenca ZKS Domžale. Njeni člani so se s prednostnimi usmeritvami, ki so jih sprejeli zbori občinske skupščine, soglasno strinjali.
Po javni razpravi, ki bo v kratkem, je potrebno opraviti dokončno uskladitev za usmeritve v domžalski občini, glede na njen družbe-
noekonomski razvoj in širše družbene interese. Za predvidene usmeritve projekta usmerjenega izobraževanja v občini Domžale so že pripravljeni prostori s 1400 mesti v eni izmeni ter ustrezni kadri. V razpravah in na zasedanjih delovnih teles družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta ter zborov skupščine občine Domžale, so udeleženci ponovno opozorili na hitrejše izvajanje nalog ob prehodih na usmerjeno izobraževanje. Izvajalci morajo posvetiti posebno pozornost organizaciji pouka, posebnemu izobraževanju kadrov, ureditvi prostorov ter samoupravni organiziranosti. Organizacije združenega dela pa morajo zlasti preveriti načrtovanje kadrov, ustvariti pogoje za delovno prakso, usmerjati vpis tudi za izobraževanje ob delu in iz dela, usklajevati štipendijsko politiko in v razvojnihnačrtih opredeliti del prihodka, ki ga bodo lahko namenjale za področje vzgoje in izobraževanja.
Šolsko leto 1980/81 - pričetek
Usmerjeno izobraževanje se prične postopoma uvajati v šolskem letu 1980/81 in bo zajelo vse učence, ki se bodo vpisali v tem šolskem letu in tiste, ki bodo imeli pravico ponavljati sedanji prvi razred. Učenci, ki že obiskujejo srednje šole, bodo nadaljevali vzgojnoizobraževalni program še po starem.
JAC
Ob mednarodnem dnevu invalidov je Društvo invalidov Domžale 22. marca 1980 ob 9. uri dopoldne v hali Komunalnega centra pripravilo svečano prireditev, ki jo organizira vsako leto.
Društvo je bilo do leta 1975 skupno s Kamnikom, po tem letu pa se je na pobudo DI osamosvojilo na Društvo invalidov Domžale. Ta sedaj vsako leto praznuje svoj praznik 23. marca - .Mednarodni dan invalidov .
Letošnjo prireditev je otvoril predsednik Veit Janko s pozdravnim govorom vsem navzočim gostom. Med drugim je pozdravil tovarišico Mariko Ivkovičevo - predsednico Občinske konference SZDL Domžale, podpredsednika SZDL tovariša Emila Tomca in tajnico Zveze društva invalidov Slovenije — tovarišico Martino Markičevo.
Referat o pomenu dneva invalidov je podal tovariš Emil Tome. V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci osnovne šole Olge Avbelj. iz Homca, ženski pevski zbor TOKO Domžale ter folklorna skupina SKUD iz Radomelj.
Ob zaključku kulturnega programa je predsednik DI prebral pozdravno pismo tovarišu Titu, nato so podelili darilne bone socialno šibkim občanom.
Po končanem kulturnem programu je bilo družabno srečanje, katerega se je udeležilo preko 300 invalidov.
Vsem sodelujočim programa se Društvo invalidov prav lepo zahvaljuje in vabi na ponovno srečanje čez leto dni.
Predstavljamo Krajevno skupnost Simona Jenka Domžale
V Domžalah bo kmalu leto dni, odkar so oblikovali tri nove krajevne skupnosti in sicer Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka. Eno leto je kratko obdobje, vendar že lahko govorimo o premikih glede samoupravne organiziranosti in pripravljenosti občanov za odločanje o krajevnih zadevah. V Občinskem poročevalcu bomo predstavili vse tri domžalske krajevne skupnosti ob razgovorih z vodilnimi "aktivisti" skupnosti. Tokrat bo potekal pogovor s Stanetom Griljem, predsednikom krajevne konference Socialistične zveze KS Simona Jenka. Le—ta je prva med tremi skupnostmi že julija lani oblikovala svoje najpomembnejše organe in ustvarila pogoje za razvejano krajevno samoupravo.
Eno leto je torej od oblikovanja treh krajevnih skupnosti. Kako pa se že kažejo premiki v približevanju krajevne samouprave neposredno občanu?
Problemi, ki se zdaj pojavljajo v krajevni skupnosti mnogo bolj silijo v ospredje. Naj konkretiziram s primeri kot je ureditev pločnikov na Savski cesti, razširitev mosta na Krakovski cesti. Kako hodijo učenci iz Stude v osnovno šolo Venclja Perka je tudi specifičen primer za našo krajevno skupnost, ne pa na primer za KS Slavka Slandra.
Drugi premik je v aktiviranju širšega kroga občanov. Doslej je na primer v Domžalah pomenila udeležba 200 ali 100 občanov na zborih veliko. Zdaj, ko imamo v KS tri volilne enote in 3 zbore občanov, pa se posameznih zborov udeleži od 30-50 občanov, torej je udeležba takšna kot je bila poprej za celotne Domžale.
V vsej dosedanji dejavnosti je velik delež družbenopolitičnega dela nosila KK Socialistične zveze. Kako je ta svojo organiziranost in delovanje prilagodila novi krajevni organiziranosti?
Najprej se je Socialistična zveza ustanovila v krajevni skupnosti izoblikovala svoj izvršni odbor, ki se je kasneje preimenoval v predsedstvo. Socialistična zveza je pripravila in izvedla konstituiranje Skupščine in svetov KS. Svojo organiziranost so prilagodile novim razmeram tudi organizacije Zveze komunistov, Združenja zveze borcev NOV, v KS pa je bila ustanovljena tudi osnovna organizacija ZSMS. V naši skupnosti naj bi člani KK SZDL, skupščine, ZK, borci, člani vodstvenih organov mladinske organizacije sestavljali jedro bodočega terenskega odbora Socialistične zveze.
Kako pa idejo o terenskih odborih izvajati v praksi?
Ta terenski odbor naj bi se vključeval v ožjem prostoru, kadar bi bilo potrebno. To organiziranost bomo dokončno speljali v letošnjem letu. Sicer pa je organiziranost po terenskih odborih že zdaj najbolj prisotna v organih SLO in družbene samozaščite, naprimer v enotah civilne in narodne zaščite.
Ob ustanovitvi novih skupnosti je bilo oblikovanih veliko organov. Kateri so ti in katere bo treba še izvoliti?
Z volitvami v začetku tega meseca jc bila izvoljena temeljna delegacija KS ter delegati za vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Tako ima KS zdaj svojo skupščino, svet. komisije za plan, poravnalni svet, delegate in še druge organe, zdaj pa je osnovna naloga, da se ti organi aktivirajo. V okviru KS bo treba oblikovati še več komisij, naprimer za vzgojo in izobraževanje, socialno skrbstvo, zaščito kulturnih spomenikov, pogrebe in druge.
Kaj pa sekcije Socialistične zveze?
Opažamo, da se večkrat pojavlja "podvajanje zadev", v delegacijah, komisijah. Tu bi morali povezati ljudi, ne pa da zadeve tečejo po več tirih. Za sekcije bi bilo dobro, čc bi jih ustanavljali občasno. Zdaj bi bilo mogoče dobro, da bi Socialistična zveza sklicala vse tiste, ki se ukvarjajo ali pa jih zanima usmerjeno izobraževanje, na razgovor o tej problematiki. Vendar če nastopamo samo na terenu, je to premalo. Socialistična zveza bi morala tudi v delovno organizacijo, v sindikat, sicer vsak čisto po svoje razpravlja o teh stvareh.
Za izvolitev in izpopolnitev številnih organov KS so bile potrebne obsežne kadrovske priprave Socialistične zveze. Nedvomno je bilo treba vklučevati, da tako rečemo "nove ljudi", tiste seveda, ki so doslej stali ob strani družbenopolitičnega delovanja v nekdanji KS?
V novi KS se je tekom leta oblikoval precej močan politični aktiv, ki šteje od 50 - 60 ljudi. Od teh je bilo preje aktivnih kakšnih 10, ostali pa so novi. Te občane smo večinoma spoznali na zborih, ko so se nekateri še posebej zanimali za razrešitev posamičnih problemov zato smo občane tudi vključili v delo kot je na primer komisija pri svetu KS za rešitev problema trafopostajc v Mačkovem, v kateri so predvsem krajani, ki so najbolj zainteresirani za rešitev zadeve.
Kako pa približati krajevno samoupravo neposredno v posamezne dele oziroma teritorialne enote obstoječe KS?
Doslej se je kazala "angažiranost" na terenih v volilnih enotah. Problemi sc kažejo na ožjem prostoru, zato je treba tam vključevati občane, naprimer asfaltiranje ulice
Slane Grilj
Simona Jenka, saj bodo občani ob ulici sodelovali v tej akciji, ali pa primer pločnikov od Krakovske do Savske ceste. V Studi ni primerne trgovine, zato se krajevni dejavniki dogovarjamo, z Emono, ki bi lahko dobila v Studi lokacijo za trgovino. Ta naj bi služila potrebam kmetijskih proizvajalcev, za odkup kmetijskih proizvodov, v njej pa naj bi bila tudi splošna trgovina. Pobude Errrbni so bile dane tudi na osnovi tega. ker je ta delovna organizacija naslednik Kmetijske zadruge Studa, s prispevki tukajšnjih kmetovalcev pa je bila tudi zgrajena zbiralnica mleka.
V KS Simona Jenka je navzoča tudi hišna samouprava, ki je seveda še v povojih, in ki naj se tudi neposredno vključuje v urejanje krajevnih zadev?
Hišni sveti so v blokih naselja Simona Jenka in ob Krakovskem naselju. Sveti so naprimer lani sodelovali ob referendumu, ko so bili predsedniki hišnih svetov še posebej seznanjeni s pomenom prostorskega preoblikovanja KS Domžale in samoprispevkom za širitev šolske mreže. Jeseni lani pa so sveti razpravljali o spora/umih, ki govorijo o postopnem prehodu na ekonomsko stanarino. Zdaj se hišni sveti ukvarjajo predvsem s praktično problematiko kot je ogrevanje prostorov, občasna popravila, skrb za čistočo, morali pa bi jim dati še večji pomen, nove zadolžitve, tako da bi bili nekakšni organi Socialistične zveze. Veliko nalog je v okviru SLO in družbene samozažčite. Hišni svet bi lahko poskrbel za materiale za sanitetno in drugo pomoč, na primer nosila, za gasilne aparate, skratka za vrsto zadev, ki sodijo v ta okvir.
Že pri oblikovanju treh novih KS v Domžalah je bilo jasno, da bo treba vrsto skupnih zadev združevati. V vaši skupnosti je več objektov, ki so skupnega pomena kot so športno rekreacijski objekti in površine, pokopališče z mrliško vežico, prostori Godbenega doma, morebitni šolski center in drugo. Kako torej povezovati skupne naloge in jih tudi finančno ovrednotiti v skupnem programu vseh treh KS?
Čim so objekti skupnega pomena, jih je treba skupaj upravljati. Za usklajevanje tega pa je treba, da se med KS sklene samoupravni sporazum, ki bi točno določil, katera dela oziroma naloge so skupnega   pomena   in zagotovil
finančno sodelovanje treh KS po številu prebivalcev. Oblikovali naj bi tudi koordinacijski odbor, ki bo usklajeval izvedbo posameznih nalog, v odboru pa bodo predstavniki vseh KS. Naša skupnost se tudi dogovarja z Avto-moto društvom Domžale, da najamemo nekdanjo učilnico društva za sestanke delegacij in drugih organov in za prostor, v katerem naj bi naprimer 3 krat na teden imeli "dežurstvo", ki bi ga opravljal ali neprofesionalni tajnik ali kdo drug.
V zvezi z zadnjim vprašanjem je pereča tudi problematika skupnih strokovnih služb. Kaj torej pričakuje od njih vaša KS. Ob tem je skoraj gotovo, da bodo tudi nove skupnosti potrebovale tajnike, skratka primerno administrativno strokovno pomoč, saj je na dlani, da se je obseg celotne dejavnosti in akcij povečal?
Vse tri skupnosti bodo imele skupno strokovno službo, ki naj bi vodila finančno poslovanje, izdajanje posameznih potrdil in vrsto drugih strokovnih zadev. V naši skupnosti, kot že rečeno, razmišljamo o tem, da bi imeli pogodbeno plačanega tajnika, ki bi lahko sprejemal želje in pripombe občanov in jih posredoval organom. Treba bo voditi tudi zapisnike, skratka administracije za družbenopolitične organizacije. Strokovnih služb nekdanje krajevne skupnosti ne mislimo povečati, morali pa bi najti takšne rešitve, da bi lahko obstoječa služba normalno delala za vse tri KS. Za SLO in družbeno samozaščito pa menimo, da bi bilo zaradi obsega akcij morda koristno, da bi se tudi s temi vprašanji ukvarjaj nekdo, ki bi za svoje delo prejemal nagrado.
In še zadnje vprašanje. Katere naloge pa so zdaj pred Socialistično zvezo, skratka KS?
V tem trenutku je najbolj pomemben srednjeročni plan razvoja krajevne skupnosti. Osnovni problem je osnovna šola v KS. Že danes je treba začeti s pripravami, ker se bo sedanji samoprispevek iztekel v tem planskem obdobju. Šola naj bi stala v spodnjem delu KS, v bližini plavalnega bazena. V tem okolju naj bi zgradili torej Center usmerjenega izobraževanja, vzgojnovarstveni zavod in kot zadnjo osnovno šolo Simona Jenka.
Pred nami ostaja tudi vrsta komunalnih zadev kot je asfaltiranje cest, javna razsvetljava, ureditev pločnikov ob cestah. Ostane pa tudi dilema, kaj bo z obstoječim Godbenim domom. Ali bo rešitev nov kulturni dom in koliko je smotrno, da sedanji dom prenovimo za potrebe domžalskih KS in širšega prostora.
Pogovor vodil: Jože Skok
f~ POPRAVEK
V Občinskem poročevalcu št. 3 je bil objavljen članek s spominske svečanosti na Okleni. V članku je bil napačno objavljen datum tragedije. Točen datum tragedije je 24. februar 1944 in ne januar kot je bilo pomotoma objavljeno. V_ Uredništvo,
iz naših temeljni
toiMj«im%aci|
Delovna organizacija za vzor:
Ko smo se menili o tem, katero delovno organizacijo bi kazalo — glede na lansko gospodarjenje — predstaviti v našem glasilu, smo si bili enotni: Slovenijales Radomlje. Ob tem, ko je v teh dneh izšel občinski Bilten, ki prinaša gospodarske dosežke preteklega leta.se je upravičenost prikaza dosežkov te delovne organizacije vnovič potrdila. Ne le, da gre za delovno organizacijo, ki je s krivuljo izvoza (ta se strmo dviga) dosegla v nekaj letih velika devizna sredstva, gre tudi za to — da ob takem pozitivnem poslovanju, ki bi marsikoga uspaval, v Slovenijalesu niso pozabili na stabilizacijo, kot način obnašanja. Tudi njihov konkretni stabilizacijski program zagotavlja, da bodo gospodarski rezultati tudi v prihodnje posnemanja vredni ... V pogovoru je sodeloval direktor Slovenija-lesa Božidar Habič.
Ta radomeljski Slovenijales so še pred nekaj leti pestile težave kot vsa podjetja lesne industrije v Jugoslaviji. Ker pa so se odločili, da se bodo usmerili zlasti v izvoz, so izvozni pogoji narekovali bistveno ostrejše pogoje gospodarjenja in negovanja tistih lastnosti v njem, ki jim pravimo dobri običaji poslovnosti.
V Radomljah izdelujejo masivno pohištvo. Gre za sedežne garniture, stole, mize. Vse to izdelujejo posamično, seveda pa skupaj s Slovenijalesovo trgovsko mrežo kompletirajo tudi proizvodne programe drugih — denimo Stillesa. Pravijo, da je nastopil čas, ko kupca spet zanima masivno pohištvo, ko ni več pravega zanimanja za furnirano. Vsaj na tujem, kamor gre tričetrt proizvodnje, je tako.
Najhuje 1970 - 1974
Spominjajo se tega obdobja, ko jim je bilo najhuje. Pa vendar so tudi med leti 1970 - 1974 težili, da bi čimbolj povečali izvoz. Rezultat teh prizadevanj so dolgoročne povezave s kupci v tujini. „Enkraten dohodek ni pomemben", pripovedujejo ,,pomembna je dolgoročna orientacija na posameznem tržišču in pa solidna poslovnost. To poslovnost kupec zna ceniti in - če je treba - tudi razume težave, če se pojavijo. Sicer pa se je na tujih tržiščih treba vsakodnevno potrjevati s kakovostjo izdelkov."
73 odstotkov izdelkov na tuje
Slovenijales izvaža zgolj na zahodno tržišče in sicer gre kar 73 odstotkov proizvodnje na tuje. Med temi izdelki gre 30 odstotkov v Združene države Amerike, Kanado in Avstrijo, 45 odstotkov izdelkov prejmejo Skandinavci, 25 odstotkov pa gre v ostale evropske države: Belgijo, ZR Nemčijo, Holandijo, Anglijo.
Ob vseh teh podatkih so nam v Slovenijalesu posredovali tudi tega, da so zaposleni (vseh je 430) ustva-
rili na posameznega delavca kar 18600 dolarjev v izvozu.
O pretežni usmerjenosti te delovne organizacije v izvoz govori podatek, da izvoz za to podjetje predstavlja kar 73 odstotkov dohodka, v slovenski industriji znaša ta odstotek 13 odstotkov, v jugoslovanskem pa le 8 odstotkov.
Z deviznimi pravicami, ki jih Slovenijales z izvozom ustvarja delno zadostijo svojim potrebam (uvoz repromaterialov), te devizne pravice odstopajo tudi še interesnim partnerjem in pa onim, ki devizni prihodek potrebujejo dolgoročno. Taka delovna organizacija je denimo Helios; v povezavi z njimi bodo v Slovenijalesu v celoti zadostili potrebam po različnih lakih.
Spremljajo zahteve tržišč
Zadoščati zahtevam tujih tržišč tako glede kakovosti kot izbire, seveda ni lahko delo: Mednarodni sejmi, zlasti ona v Kopenhagnu in Stockholmu diktirata modne zahteve jugoslovanske pohištvene industrije. Temu ,,diktatu" se seveda mora prilagajati tudi proizvodnji program radomeljskih pohištve-nikov. Povedali so nam zanimivost o okusu kupcev: Američani zahtevajo bukev - kolonialni stil, Nemci, Holandci, Angleži zahtevajo pretežno hrastove izdelke, Skandinavci obožujejo borov les v naravni barvi. ..
Seveda so tudi problemi!
Da ne bi kdo ob teh vzpodbudnih podatkih pomislil, da gre v tej delovni organizaciji brez težav, je treba povedati, da tudi težav ne manjka!
Zlasti so prisotna vprašanja porasta cen, plasmajev, povečujo-čih se obveznosti do družbe, surovin repromaterialov pa tudi notranjih odnosov.
Seveda zlasti ta vprašanja večjih stroškov, višjih cen surovin in repromaterialov negativno vplivajo na akumulacijo, konkurenčnost in
reproduktivno sposobnost delovne organizacije. Te težave delno pre-moščajo z odstopanjem deviznih pravic, mnogo pa si obetajo tudi od oprostitve carin v deželah EGS, kjer bodo zaradi novih razmer carinski stroški manjši za 6 — 8 odstotkov.
V raziskavah razvoja ne mirujejo
V prihodnje želijo del svoje proizvodnje prestrukturirati z vlaganjem v računalništvo in sovlaga-njem v stropne obloge.
DO Slovenijales Radomlje je ena od soustanoviteljic poslovne skupnosti za izgradnjo računalnikov Delta. Povezani z živim in minulim delom vlagajo v poslovni sklad za izgradnjo računalništva. To pa je tudi ob stropnih oblogah ena od perspektiv za prihodnje.
Konkreten stabilizacijski program
Stabilizacijske programe so ..pisali" vsako leto, ko so sestavljali vsakoletni program poslovnih ravnanj. Vsako leto posebej so se vprašali kaj je bilo v preteklosti slabo - ter so temu primerno tudi ukrepali.
V sedanjem stabilizacijskem programu so se najprej poglobili v poslovno politiko. Pregledali so proizvodnjo, prodajo, izvozno dejavnost, vsa pomembna področja ter bodo tako z načrtovanjem ustreznih ukrepov na teh področjih lahko slabo popravili.
Med temi smernicami so podčrtali tele:
1. ) Odgovorneje bodo pristopili k uresničevanju tistih nalog, kjer je dolgoročnejši poslovni interes in kjer so možne višje oblike poslovno tehničnega sodelovanja.
2. ) Ustvariti nameravajo tako programsko politiko in usmerjenost, ki bosta upoštevali specifiko posameznih tržišč.
3. ) Posodobili bodo tehnologijo v proizvodnji in dosegli ustreznejšo organiziranost.
Kaj pa ukrepi?
V celi vrsti stabilizacijskih ukrepov, ki vsakega posameznega delavca konkretno zavezujejo želimo opozoriti na tele:
Izkoristek delovnega časa naj bo večji za dva odstotka, stroje naj bi ustavljali le pet minut pred koncem dela in ne 20 minut kot je bilo doslej, prihranili bodo pri materialih (t.j. lepilih, lesu, lužilih, lakih, brusnih papirjih), skrbeli za optimalne zaloge, predvsem pa želijo prihranke ustvariti na področju energetike. Ne le, da že sedaj v času odmora ugašajo vse luči in stroje, v prihodnje se želijo popolnoma preusmeriti na trda goriva in izločiti v tovarni mazut kot energetsko alternativo.
Matjaž BROJAN
Potrebna informacija:
O SOCI NE ODLOČAJO LE TOLMINCI
Najbrž ste že večkrat zasledili v rubrikah, kijih gradijo bralci (Teleks), da se v zadnjem času odvija v slovenskem prostoru velika polemična razprava v zvezi z HE Kobarid. Mnoga sredstva javnega obveščanja o tem ne želijo pisati, četudi bi bilo potrebno, da vsa Slovenija dobi o tem informacijo in da je o nekaterih kočljivih vprašanjih treba seznaniti vso slovensko javnost. Trenutno je problem vprašanje ali naj o Soči odločajo le Tolminci in tisti, ki so odgovorni za energetski razvoj. Pri informiranju javnosti so se zlasti odlikovali mladi preko Iniciativnega odbora pri UK ZSMS Ljubljana, pa četudi nekateri menijo tako kot tovariš, kije pisal v Teleksu, češ da mladi do 20. leta o tem ne morejo odločati.
Mislim, da objektivna informacija o Soči, ne bo škodovala tudi občanom Domžal, saj se pridružujem mnenju vseh, ki menijo, da je pogreša javnost celotno informacijo o Soči in da naj o tem določa celotna Slovenija.
V SRS se obeta večji energetski primanjkljaj - že zdaj smo preveč odvisni od uvoza energije. To je izhod zlasti gradnja vodne energije in tu je že narejen načrt za HE Kobarid, (medtem, ko še ni narejenih nobenih drugih načrtov in bi bila HE Kobarid rešitev do gradnje drugih HE), ki naj bi pomagala v času največjih obremenitev. Tu pa ne smemo mimo dveh podatkov: da bo ta elektrarna v letu 2000 prispevala 0,63 "k potrbne energije za SRS in da bo vodna gladina nihala tedensko za približno 7 m (torej turizem ne bo imel več možnosti). Predvidena gradnja bi uničila tudi vrsto kulturnih, etnoloških in naravnih in tudi zgodovinskih posebnosti (5 naravnih spomenikov II. in III. reda), neuporabna bi postala obdelovalna zemlja ob umetnem jezeru, velike bi bile spremembe mikroklime.
Energetsko gledano je gradnja HE Kobarid le začasna rešitev in najbrž bi sc za 0,63 % energije ne izplačalo žrtvo-
vati reke. Treba sc bo vprašati, ali jc korist vredna uničenja Soče. Mislim, da sc da 0,63 % celo prihraniti z. določenim varčevanjem in da ni le reka Soča naša zadnja možnost za rešitev energetskega problema.
Tu bi bilo vredno razmišljati o energetskem planiranju, varčevanju z energijo, v predelavo odpadnih snovi in razvijanju in iskanju novih virov energije in izpopolnjevanju starih.
HE Kobarid najbrž tudi Posočju ne bo prinesla nobenega ekonomskega napredka domačini nimajo potrebnih kadrov za obratovanje HE Kobarid, torej problem zaposlovanja nc bo rešen; zavrt pa bo turizem zaradi velikega nihanja.
Sc misel za konec: o gradnji elektrarne naj enakopravno odločajo vsi strokovnjaki (geologi, etnologi, ekologi, oblikovalci okolja, biologi, ekonomisti in sociologi zlasti pa občani, potem ko bodo na osnovi vseh ocen dobro in objektivno obveščeni lahko presodili, kaj jc za nas najbolj koristno. O Soči bo tekla javna razprava, zato moramo biti o tem obveščeni.
Cveta Zalokar
krajevnijjCA
yy- y-y y- /////////^
S S
100 let gasilstva v domžalski občini:
Gasilstvo — pomemben dejavnik naše varnosti
Že nekaj časa je minilo od občnega zbora gasilskega društva Domžale, ki letos praznuje stoto obletnico obstoja. Gre za društvo, ki je najstarejše ne le v domžalski občini, temveč tudi v celotnem nekdanjem kamniškem okraju. Četudi danes ugotavljajo, da je do gasilskega posredovanja prihajalo že pred letom 1880 (I. 1848 so imeli v Mengšu že dve brizgalnici), pa je vendarle res, da je do organizirane dejavnosti prišlo v okviru društva najprej v Domžalah.
Kot pododbor je v okviru gasilskega društva začela delovati tudi domžalska godba. Domžalska občina je torej ena prvih slovenskih območij, kjer je bilo gasilstvo tudi formalno organizirano.
rs r s J- S S -/ *
Gasilci ob 100. letnici s ponosom pokažejo obeležje na znački
Danes združuje občinska gasilska zveza 27 prostovoljnih gasilskih društev in 5 industrijskih društev. Vsa ta društva so seveda vključena v delo zveze, ter so za svoje delo sodobno opremljena. Tudi sicer je ta težnja po sodobni opremi — tudi ob samih začetkih gasilstva v domžalski občini - vseskozi prisotna. Zagotavlja namreč hitro posredovanje in uspeh v akciji. Gasilci so sorazmerno zgodaj nabavili ročne črpalke, poskrbeli so za dobro opremljeno orodi-šče, zgradili gasilski dom, kupili parno črpalko, težili za sodobnimi vozili oziroma avtomobili. Le tako so sicer ob največjih naporih lahko tudi s svojo organiziranostjo in opremljenostjo spremljali hiter obrtniški in industrijski razvoj.
V domžalsko občinsko gasilsko zvezo je vključenih 27 prostovoljnih gasilskih društev in 5 industrijskih društev, skupno pa deluje v njej okrog 2000 članov.
Lani so v naši občini ustanovili tudi požarno interesno skupnost, ki seje že takoj enakopravno vključila med ostale samoupravne interesne skupnosti. Požarna interesna skunost si je zastavila samostojen program dela, razvoja, predvidela oziroma planirala sredstva, ki bodo poslej dotekala na zakonski osnovi. . .
Vse to že omogoča, še bolj pa bo to zagotavljalo odslej - uspešno požarno-varstveno aktivnost, ki bo tembolj uspešna, če bomo uspevali nenehoma posodabljati tehnično bazo ... To posodobitev narekujejo sodobne tehnologije, ki jih uvajamo v domžalsko industrijo.
Predvsem velja omeniti tekstilno in kemično industrijo, saj ti dve — zaradi specifične požarno bolj nevarne industrije zahtevata večjo pazljivost in skrb.
Ob tej preventivni požarni skrbi za industrijo pa ne gre pozabiti stanovanjske gradnje . . Nova blokovna gradnja in gradnja individualnih zasebnih hiš prav tako narekujeta ustrezno požarno-varstveno skrb.
Že zaradi dosedanje dobre organiziranosti in zadovoljive opremljenosti pa v naši občini prihaja do manjšega števila požarov ob tem pa tudi le do manjše škode.
Kramljanje s krajan ko: FRANČIŠKA LUTARŠEK
Pred dnevi sem obiskal Frančiško LUTARSEK, rojeno 1907. leta na Vrhpolju in tu bivajoča št. 12, upokojenka po možu Pavlu, katera mi je ob kramljanju pripovedovala:
,,Z možem Pavletom sem bila poročena 37 let. V zakonu so se nama rodili trije sinovi in dve hčerki. Mož Pavle je leti 1937 kupil nekaj zemlje na Vrhpolju. S skupnimi močmi sta postopoma postavila leseno hišico. Ko so otroci končali šolo, so odšli vsak po svoje in se zaposlili. Sin Pavle in hčerka Minka sta že več let na delu v Nemčiji. Vsako leto pa prihajata na obisk s svojo družino. FrančiSka pravi, da v zakonu ni bila zadovoljna z možem, ker je bil pijanec, jo pretepal, skratka surov do nje. Večkrat je morala bežati z otroki k sosedom, da je bila varna pred nasilnežem. Zato pravi, da ji ni nič težko sedaj, koje Že 8 let sama. Pri sosedih ima vsako leto v najemu njive, da si na njih posadi potrebno povrtnino, krompir, koruzo in še fronto krmo za prašiče. Saj jih vsako leto vzredi po tri težke prašiče za zakol. Od teh mora dva prodati, enega pa za dom. Pravi da ji delo na njivah koristi da se stalno giblje, skoraj vse poljske pridelke pa preko leta znosi v košu, pravi da je voz taxi. Se vedno se počuti dobrega zdravja, čeprav ima že 73 let. Zemljo rada obdeluje in tudi sosedom gre rada pomagati. S tem pa prisluži zemljo -njive, drva, steljo in razne prevoze. Pokojnina po možu je skromna, zato mora rediti več prašičev, da te proda z
T—- - -Ta ■*'.                 «k< II			
			
			
			
			
			
Ur '	ki		
zakol, in s tem poveča dohodke.
Francka je vedno dobre volje, med krajani je priljubljena, pa tudi pomaga vsakemu, če je potreben pomoči. Rada prepeva, ima dober spomin in dobro vidi, saj še brez očal čita Občinski poročevalec, Kmečki glas in Nedeljski dnevnik. Vse časopise prebere od začetka do konca.
Lutarškovo Francko poznam že več let in vidim, da je resnično skromna ženska, rada pomaga z nasveti, obiskuje starejše bolnike, skoraj pri vsakem umrlem pa bedi v nočnem času, in s tem tolaži domače.
Pravi, da je najboljši recept za stare ljudi, da se gibljejo, fizično delajo, dosti hodijo in da so dobre volje. S tem si tudi podaljšajo življenjsko dobo."
Tako tudi jaz osebno želim Francki zdravja, sreče in da bi še dolgo let pomagala krajanom po svojih močeh.
J. Novak
Bralec, besedo imaš:
Kako se vključiti v delo krajevne skupnosti?
Ob prebiranju Občinskega poročevalca z dne 8.3.1980 sem se odločil, da napišem ta sestavek, za katerega upam, da ne bo romal v koš.
Ze simbolični naslov delno pove, kakšne težave nas tarejo v novem naselju Trzin-Mlake. Ne toliko naslovno vprašanje, kot sploh vključevanje v delo v naši krajevni skupnosti oz. vsaj informiranju krajanov o vseh oblikah organiziranega delovanja v krajevni skupnosti Trzin. Vključevanje v delo krajevne skupnosti pa za mene pomeni pravico In dolžnost sodelovati po svojih močeh pri vseh oblikah dela in odločanja v naši krajevni skupnosti. Kako pa se aktivno vključiti, pa ni le problem novega naselja v Trzinu, pač pa novih naselij nasploh.
Ena od možnosti je seveda, da vsak stopi v prostore KS ter „se ponudi" kot prostovoljec. Ob tem naj omenim da sem v enem letu, kolikor časa stanujem v Trzinu, bil v prostorih KS Trzin 5 do 6 krat (vedno v času uradnih ur) in sicer z namenom vprašati, kako je z vrtcem, s telefonom . . . , samo enkrat pa sem se uspel o teh vprašanjih pogovoriti z nekim tovarišem, ki se je predstavil samo, kot da on ni predsednik krajevne skupnosti.
Ker se mi tak način vključevanja v delo KS ne zdi najbolj uspešen, bi morali pritegniti novo naseljene občane v delo KS na kakšen boljši, preverjen način; morda v obliki vprašalnikov, na osnovi katerih bi vse, ki bi bili na tak ali drugačen način pripravljeni sodelovati,
povabili na skupen sestanek, kjer bi se dogovorili o nadaljnjih oblikah dela oz. sodelovanja pri delu v krajevni skupnosti.
Ker so bile volitve v razne organe oz. delegacije SIS v letu 1978, je normalno, da večina občanov novega naselja niti ne ve, kdo so njihovi delegati, kajti večina novih hiš je bila vseljena šele v zadnjih 2-3 letih.
Iz te ugotovitve pa je lahko zaključiti, da za večino niti še ni bilo prave priložnosti organizirano se vključiti v delo naše KS. Kot krajan KS Trzin se moram na žalost spotakniti ob „Potrebe krajevnih skupnosti občine Domžale". Če je to res, da je tak predlog sprejela skupščina naše krajevne skupnosti, moram reči, da je nevzdržno in predvsem neodgovorno od skupščine KS Trzin oz. od njenih funkcionarjev, da sprejmejo tako nepopoln plan, kot je bil objavljen v Občinskem poročevalcu. Poleg finančnega ovrednotenja so prav tako pomembni tudi termini po letih in pa viri sredstev, o katerih pa verjetno ne more odločati samo eden „profesionalce" (kot je to omenjeno v opombah), pač pa je to verjetno stvar vseh krajanov
(tudi krajanov novega naselja). Da pa ne bom samo grajal, bi tudi pohvalil in se zahvalil naši KS (verjetno kulturni sekciji) za dve uspešni predstavi za otroke v času Novega leta. Cc bi nas tako prizadevno vabili tudi na zbore KS (? ), bi bil verjetno odziv večji in tudi ne bi prihajalo do takšnih stvari, za katere sc mi konec koncev zdi, da je precej kriva tudi neinformiranosl nas, stanovalcev novega naselja. Edine informacije dobivamo ravno preko Občinskega poročevalca ter morda občasno v obliki nekaj plakatov.
Za zaključek naj še omenim, da bo slej ko prej potrebno začeti razmišljati o delitvi sedanje krajevne skupnosti Trzin na vsaj dve novi krajevni skupnosti, kajti prepričan sem, da bi novo naselje Trzin-Mlake kot samostojna krajevna skupnost lažje in učinkoviteje reševala svoje lastne probleme, hkrati pa ne bi s svojimi problemi obremenjevali krajanov starega dela Trzina. To velja tudi obratno.
Lep pozdrav!
Zupane Radovan Trzin, Reboljeva 7
Čigav si, tiček? Kdo te je pustil kot neboditetreba družbi na grbi?
Sam ne odideš, to je gotovo. Odpeljati te bo treba. Kdo? Kdaj? Ne vemo . . .
Kdo se naj v tem bazenu pred Veleblagovnico kopa, ko pa je vedno brez vode? Svetujemo: Nalijte vodo, da se bodo lahko ohladili tisti, ki jim v Veleblagovnici (zaradi cen) postane vroče
Križišče oo "Toku ' bodo preuredili. Kdaj? - občani ne vemo, dotlej pa se ne bo vedelo zaradi čudnega prometnega režima v tem križišču - kdo pije in kdo plača. Pardon vemo, kdo (gor) plača! Tisti, ki se v tem križišču zaletijo . . .
Joj, kam bi del? . . .se je vprašal Aškerc. Tja daj, kjer je prostor - k ribiškemu domu. Na sliki: cevi, ki jih bodo zakopali ob gradbenih delih na kanalizaciji v aprilu in maju
Na travniku betonskem -benicn in nafto „pupcajo",
Standard nam je visoko (gor) zlezel. Polno parkirišče tudi ob dneh, ki niso Mcrkurjevi dnevi, zgovorno pripoveduje o tem
„Na terenu" je bila ob pomoči pripadnikov JLA odprta poljska bolnišnica. Ob hitrem prevozu so vsem „ponesrečencem" takoj nudili ustrezno zdravniško pomoč.
gamsov" iz Kamnika nam je za. Občni  zbor gasilskega dru-
konec zavrtel resnično lep film ^ya. "En taborniški dan", posnet v
B0hin'U Lojze RUČMAN
DEJAVNI V VSEH AKCIJAH
BRALCI PIŠEJO:
ZOPET TABORNIKI V MENGŠU
Po več neuspelih poiskusih ponoven začetek
Vse kaže, da bo v Mengšu ponovno zaživela taborniška organizacija. Na pobudo tabornikov iz Domžal, pa tudi učencev samih je bil 11. marca v mengeški osemletki ustanovni sestanek. Odziv učencev je bil kar precejšen, saj se jih je zbralo preko šestdeset. Z zanimanjem so sprejeli prve informacije o programu, načinu dela, skratka o dejavnosti tabornikov.
Prvi koraki bodo prav gotovo storjeni v tesni povezanosti z odredom "Skalnih taborov " Domžale, saj nanovo ustanovljena enota nima opreme, niti sredstev, pa tudi kadrovsko je precej šibka. Taborniki iz Domžal so jim v tem smislu obljubili vso možno pomoč.
Zavedajoč se dejstva, da je to sedaj že šesto> formiranje taborniške organizacije v Mengšu, smo si kot prvobitno nalogo v svojem programu zadali vzgojo kadrov, predvsem vodnikov. V ta namen bi skupaj z "Domžalčani" organizirali vodniški tečaj, katerega bi v nadaljevanju obogatili z udeležbo vodnikov v gozdni šoli v Bohinju.
Z aktivnostjo bi pričeli takoj, predvsem v obliki intenzivnega dela, učenja v naravi. Kar najbolj množično si želimo udeležiti letnega tabora v Bohinju. Precej je govora tudi o sodelovanju z ostalimi taborniškimi organizacijami — enotami v občini, kot tudi izven nje. Kot skromen začetek medobčinskega sodelovanja je bil že sam zaključek tega sestanka. Tabornik Dolinšek   iz   odreda "Bistriških
1. Najlepše želje ste napisali na Novo leto 1980, k tem željam se pridružujemo tudi mi — vaši občani.
O tem, kakšne so pa naše želje, se bomo kar sami oglašali in tako sproti odpravljali napake. Sedaj, ko je leto otroka že minilo, se sprašujemo ali smo res dovolj naredili za otroke: smo zelo veliko, toda delajmo tako in mislimo še naprej.
Zakaj bi naši otroci iz okolice Moravč morali peš hoditi v šolo? Ali ne bi bilo potrebno, da bi se tudi otroci, ki imajo 2 km in več daleč od šole vozili z avtobusom. Saj vsi enako prispevamo za šole. Marsikateri šofer bi bil brez skrbi, tako pa nikdar ne ve kdaj bo nesreča, ko otrok prečka cesto.
2. Potem če pogledamo napredno kmetijstvo ali živinorejo. Na primer: Ko pokličeš osemenjevalca, navadno pride, včasih tudi ne. Kje so pa sobote ali nedelje? Saj krava ni električna, da bi čakala več dni na osemenjevalca. Ali res ni Moravska dolina toliko sposobna, da bi vsaj ena kmetija imela plemen jaka za sobote ali nedelje. Zato ni čudno, če govorimo o uvozu tega in tega in še bomo če bo Treba.
V imenu vseh kmetijcev pa bi se zahvalila dr. Keršnarju. Saj mu ni prepozna 22.00 ura in ne prezgodaj 1.00 ura ponoči pa tudi če mora kakšen korak peš do hleva. Kako pa glede toče? Veliko ste napisali, pa še nič dali, edino napisali ste, da je popust pri žlindri, ko je bilo skladišče že prazno. Mogoče pa je ostala za svojce . . .?
3. Potem tudi za stare ljudi se malo zanimate — edino za Novo leto dobijo darilo. Najlepša hvala tistemu, ki se je tako lepo spomnil na darove. Da tudi naši mladi ne bodo pozabili, da bodo tudi oni enkrat ostareli.
Jaz sem dve leti plačevala za starostno pokojnino, da bi potem mama dobila vsaj malo dodatka. To pa mi je občina vrnila, češ da mama (tašča) ni opravičena do pokojnine. Če bi pa danes plačala do 72. leta za nazaj, potem bi mama dobila pokojnino od dne, ko bi naredila prošnjo.
Saj zato ne bo nihče lačen, toda vsak ima rad nekaj svojega.
Jožefa Urbanija
Na občnem zboru Gasilskega društva Vrhpolje pri Moravčah, ki je bil v začetku meseca februarja, so pregledali dosedanje delo in sprejeli delovni program za letošnje leto. Iz poročil je razvidno, da so člani društva uspešno reševali številne probleme, ki so se pojavljali na tem področju. S hitrimi akcijami in ostalim prizadevanjem jim je uspelo, da so lanski program v celoti realizirali.
Člani društva so postali tudi aktivni v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti.
Društvo danes šteje 77 članov, od tega 12 zaslužnih in kar 65 aktivnih članov. Pred leti so nabavili novo motorno brizgalno in gasilski avto, v lanskem letu obnovili dom, stolp in organizirali ter slavili lep jubilej, 50-letnico obstoja društva. V zadnjem obdob-
ju pa se vključujejo tudi v akcije v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sodelovali so na občinskem tekmovanju gasilskih enot in v okviru akcije NNNP v krajevni skupnosti. V letošnji delovni plan so si gasilci zadali:
postavitev lope za gasilsko orodje, zamenjava v domu — leseni pod, nabava cevi, pridobitev pionirjev v članstvo, gradnja vodovodnega bazena za požarno varnost, če bodo sredstva s strani SKIS in KS, boljše se bodo zavzemali pri usposabljanju članov za delo z gasilskim orodjem in drugo. Torej nalog so si zadali kar precej, samo je potrebno voljo in finančno pomoč, kar je v upanju, da bo to uspelo. Za predsednika so izvolili Ivana LEBARJA ml. iz Vrhpolja, za poveljnika pa tov. Antona LEBARJA ter tajnika Franca PIRCA, ki to funkcijo opravlja v redu že drugo mandatno dobo.
Jože Novak
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje javne kanalizacije v Jarčevi ulici št. 3 - 6, 8, 9, 11, 15, 16, 20 in 22, celotni Fajfarjcvi, vključno s prizidkom pri hišni št. 10, 11, 12, celotni Dragarjcvi ulici, Miševi ulici št. 10, 12, 22 - 27 in hiša na parceli št. 1877 ter v Perkovi ulici hišna št. 33 na Rodici, ki je bil dne 2.3.1980.
Volilna komisija krajevne skupnosti Jarše - Rodica jc na svoji seji dne 6.3.1980 ugotovila izid referenduma, ki je bil izveden za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje javne kanalizacije v Jarčevi ulici št. 3-6, 8, 9, 11, 15, 16, 20 in 22, celotni Fajfarjcvi, vključno s prizidkom pri hišni št. 10, 11,12, celotni Dragarjcvi ulici. Miševi ulici št. 10, 12, 22 - 27 in hiša na parceli št. 1877 ter Perkovi ulici hišna št. 33 na Rodici, kije bil dne 2.3.1980.
1. Zbor delegatov krajevne skupnosti Jarše - Rodica je s sklepom 8.2.1980 /Uradni vestnik občine Domžale št. 2 z dne 15.2.1980/ razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje javne kanalizacije v Jarčevi ulici št. 3 - 6, 8, 9, 11, 15, 16, 20 in 22, celotni Fajfarjcvi, vključno s prizidkom pri hišni št. 10, 11, 12, celotni Dragarjcvi ulici, Miševi ulici št. 10, 12, 22 - 27 in hiša na parceli št. 1877 ter Perkovi ulici hišna številka 33 na Rodici, kije bil dne 2.3.1980.
2. Volilni odbor, ki gaje imenovala volilna komisija krajevne skupnosti na svoji seji dne 22.2.1980 je izvedel referendum 2.3.1980 na glasovnem mestu v Osnovni šoli Josip Broz Tito.
Volišče je bilo odprto od 7. do 18. ure. Volilna komisija ni prejela nobenih pripomb glede poteka referenduma.
3. Na podlagi poročila volilnega odbora volilna komisija ugotavlja, daje na referendumu glasovalo od skupnega števila 171 glasovnih upravičencev 168 upravičencev ali 98,24 %, od tega jc za uvedbo samoprispevka glasovalo 146 upravičencev ali 85,38 %. Proti jc glasovalo 16 upravičencev ali 9,35, neveljavnih glasovnic pa jc bilo 6 ali 3,50 %.
4. Na podlagi takšnega izida glasovanja na referendumu 2.3.1980 volilna komisija krajevne skupnosti ugotavlja, da jc referendum uspel, ker jc večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka za navedeno območje.
5. Zbor delegatov krajevne skupnosti Jarše - Rodica ima na podlagi Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in Statuta KS "Jarše-Rodica ter na podlagi ugotovljenega izida referenduma podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za to območje.
V Jaršah, dne 6.3.1980
Predsednik volilne komisije Franci GERBEC, 1. r.
Na podlagi 177. člena, 3. odst. začasnega poslovnika Skupščine občine Domžale objavljam naslednji
URADNI POPRAVEK
Uradnega vestnika občine Domžale, št. 4 z dne 3 aprila 1980.
V navedenem Uradnem vestniku občine Domžale jc pomotoma in napačno objavljen odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Domžale. Ta odlok je bil na zasedanjih zborov skupščine občine Domžale dne 14.3.1980 sprejet kot osnutek in dan v javno razpravo.
Številka: 422-7/80-11 Datum: 4.4.1980
SEKRETAR skupščine občine Domžale Franc TEKAVEC, 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
Na podlagi 82. člena Poslovnika o delu Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale
URADNI POPRAVEK
Pravilnika o pogojih za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
1. Šesta alinea 8. člena se pravilno glasi:
da skupni dohodek prosilca in članov družine
presega na člana družine 40 % poprečnega OD na zaposlenega v SRS; 2. Zaporedna številka 1. točke 1.1. 28. člena se pra-
vilno glasi: 1. STANOVANJSKE RAZMERE 1.1.    Ima premajhno stanovanje
do 4 m2 na osebo 12
od 4 m2 -  6 m2 na osebo 10
od 6 m2 -  9 m2 na osebo 9
od  8 m2 - 10 m2 na osebo 8
od 10 m2 - 12 m2 na osebo 7
odl2m2-14m2na osebo 6
od 14 m2 - 16 m2 na osebo 5
nad 16 m2 na osebo 4
3. Zaporedna številka 8 v 28. členu se pravilno glasi: 8. NAMENSKO PRIVARČEVANA VSOTA Namensko   privarčevana   vsota,   pridobljena z rednim varčevanjem, se točkuje samo za mlade družine
od 10.000    20.000 din 2
od 20.001    35.000 din 4
od 35.001 - 50.000 din 6
nad 50.001 - din 8
4. Zaporedna številka 9 v 28. členu se pravilno glasi:
9. OCENA SOCIALNIH RAZMER
Socialno skrbstvo in ocena komisije ob ogledu od 1
do 4.
Stev.: 4/80-910 Datum: 27.3.1980
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale Tajnik: Vekoslav PORTE, l.r.
Kako smo „komot". Le nekaj metrov stran jc parkirišče, mi bi pa kar najraje z avtom v trgovino, po sadje, po meso, špecerijo.
&cr je bila nekoč vrtnarija in so cvetele vrtnice, zdaj cvetijo gradbeniški posli »PB - 2
tt^°mžalskcm Toku so imeli ranjence. Pa ne „ta prave". Kljub temu pa so resno v°rili pripravljenost za primer vojne ali elementarnih nesreč, ko bi bilo treba Cs Pokazati kako smo na tem področju uspešni.
Najnovejše dirkališče, pota za različne dirkače? Ne! Le novo urejena Rojska cesta, ki jc prava smrtna past za otroke - šolarje, ki jim dirkači vseh sort strežejo po življenju. Pridite kdaj sem, ljudje v modrem!
V preteklem mesecu smo v Domžalah organizirali predavanje na temo: Alkoholizem. Predavatelj dr. Janez Rugclj.
V Domžalah jc bilo evropotezno prvenstvo v šahu. Moštvo se jc na njem dobro odrezalo.
Na podlagi 9. člena Pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 5/80), Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale razpisuje
8. JAVNI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO
Namen
Namen posojila je pospešitev gradnje stanovanj in s tem pospešeno odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja ter pravilna razdelitev združenih sredstev za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje.
Pravica
Pravico udeležbe na tem natečaju imajo:
— organizacije, ki združujejo sredstva za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo pri LB Banki Domžale;
— delavci v teh organizacijah;
— delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih;
— pooblaščene organizacije za komunalno urejanje stavbnih zemljišč.
Višina in vrsta posojila ter posebni pogoji
Skupni znesek razpisanih posojil je 37.615.000 din. Posojila iz tekočega priliva do konca leta bodo na razpolago za koriščenje v skladu z dotokom sredstev, razpoložljiva sredstva pa po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi posojila. Prioriteto koriščenja posojjl določi Izvršni odbor. Razpisani znesek je namenjen;
1. 12,000.000 din delovnim organizacijam z nakup ali gradnjo najemnih stanovanj oz. za rekonstrukcije in adaptacije. Delovne organizacije morajo k prošnji za posojilo dostaviti srednjeročni program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev in kupoprodajno pogodbo oz. tehnično dokumentacijo.
Posamezna delovna organizacija lahko dobi posojilo do višine 200 % sredstev, združenih v preteklem letu oz. najmanj za eno stanovanjsko enoto, če izpolnjuje pogoje pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Domžale (v nadaljnjem besedilu: pravilnik). Lastna udeležba znaša najmanj 20 % od zneska zaprošenega posojila.
2. 8,200.000 din za nakup stanovanj etažne lastnine. Delavec dobi posojilo za nakup stanovanja etažne lastnine do višine 60% standardnega stanovanja, če izpolnjuje pogoje pravilnika.
Prosilci za posojiliz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo:
— prošnjo za posojilo - obrazec se dobi pri Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti. Ljubljanska 34, Domžale;
— potrdilo o številu družinskih članov;
— potrdilo o poprečnih mesečnih dohodkih zadnjih 6 mesecev za družinske člane, ki pridobivajo dohodek;
— dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih;
— pogodbo o namenskem varčevanju ali vezavi sredstev za stanovanjsko gradnjo;
— pogodbo o nakupu stanovanja;
— soglasje delovne organizacije za najetje posojila;
— potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi.
Lastna udeležba znaša najmanj 20 % od vrednosti standardnega stanovanja.
3. 7,500.000 din za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš
od pooblaščenih organizacij oz. za adaptacije in rekonstrukcije. Delavec dobi pogojilo iz tega naslova do višine 20 % vrednosti standardnega stanovanja, oz. 20 % predračunske vrednosti za adaptacijo, če izpolnjuje pogoje pravilnika.
Prosilci za posojilo iz tega naslova, morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo:
— prošnjo za posojilo — obrazec se dobi pri Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale;
— kopijo ali fotokopijo gradbenega dovoljenja oz. kupoprodajno pogodbo;
— potrdilo o poprečnem osebnem dohodku zadnjih 6 mesecev za družinske člane, ki pridobivajo dohodek;
— zemljiško knjižni izpisek - v izjemnih primerih, kjer se zemljiško knjižni izpisek ne glesi na ime prosilca, je treba priložiti še izjavo lastnika o dovolitvi vknjižbe posojila na njegovo nepremičnino;
— potrdilo o številu družinskih članov;
— pogodbo o namenskem varčevanju ali vezavi sredstev za stanovanjsko gradnjo;
— soglasje delovne organizacije za najetje posojila;
— potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi.
Lastna udeležba znaša najmanj 70 % vrednosti standardnega stano-
vanja ali v obliki zgrajenega objekta do III. gradbene faze.
4. 2,915.000 din za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih za nakup stanovanj v etažni lastnini ter za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš oz. za adaptacije in rekonstrukcije.
Višina dodeljenega posojila in zahtevana dokumentacija sta enaki kot pod točko 2. oz. 3. tega natečaja.
5. 7,000.000 din za pridobitev in komunalno urejanje stavbnih zemljišč v okviru usmerjene stanovanjske gradnje. Posojilo iz gornjega naslova lahko najamejo organizacije, ki so registrirane za to dejavnost. Prošnji je potrebno priložiti program namenske porabe posojila. Odplačilna doba znaša tri leta.
Splošni pogoji
Obrestna mera za vsa posojila je 4 % za prvih 10 let, nakar se poveča še za 2 %.
Odplačilna doba za posojila iz točke 1. natečaja se izračuna po 18. členu pravilnika.
Odplačilna doba za posojila iz točke 2., 3. in 4. natečaja, je odvisna od poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana posojilojemalca v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom SRS v preteklem letu, vendar ne more biti daljša od 25 let. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti anuitet že najetih stanovanjskih posojil.
Rok in kraj
Vloge za posojila je potrebno dostaviti v roku 30 dni od objave natečaja na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 34. Domžale.
Izvršni odbor bo o izidu natečaja obvestil udeležence po zaključku natečaja.
Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu.
V teku tega leta bo objavljen javni natečaj za dodelitev posojil za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš v okviru stanovanjskih zadrug.
Izvršni odbor Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale obvešča vse zainteresirane, da je pravilnik o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Domžale, objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale št. 5, to je v tej številki Poročevalca.
r      —— s
J MOŽNOSTI NAKUPA STANOVANJ \
s s
s      Izvršni odbor Skupščine Samoupravne stanovanjske i
s skupnosti občine Domžale obvešča vse občane, delavce s
s in delovne organizacije iz področja občine Domžale, da s
;> lahko svoje potrebe po stanovanjih v letih 1981 in 1982 >
\ pokrijejo z nakupom stanovanj v Stanovanjsko poslov- ::
> nem objektu SPB—1 v Domžalah. ?
\      Evidenčne prijave sprejema do 30.4.1980 Samouprav- <
s na stanovanjska skupnost občine Domžale, Domžale, •:
s Ljubljanska 34. s
s Samoupravna stanovanjska skupnost s
s občine Domžale <>
Izvršni odbor Skupščine ::
OBVESTILO
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil:
v ponedeljek, 5.5.1980 od 7. do 18. ure v Blagovici - pri krajevnem uradu;
v torek, 6.5.1980 od 7. do 18. ure v Lukovici — pri krajevnem uradu;
v sredo, 7.5.1980 od 7. do 18. ure v Moravčah — pri skladišču Emona — kooperacija;
v četrtek, 8.5.1980 od 7. do 18. ure v Radomljah - pri Kulturnem domu;
v petek, 9.5.1980 od 7. do 18. ure in
v soboto, 10.5.1980 od 7. do 15. ure v Mengšu — Emona mehanizacija.
S seboj prinesite prometno dovoljenje za vozilo, ali za novo in neregistrirano vozilo dokumente o lastništvu in osebno izkaznico lastnika. Po tehničnem pregledu opravite evidentiranje vozila z dokumentacijo pri upravnem organu SO Domžale pristojnem za registracijo vozil. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
skupščine občine Domžale
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦< ♦
♦ Vložen trud mentorjev — pokazal rezultate ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Letos so se udeleženci občinskega tekmovanja ,,Kaj veš o prometu? " zbrali na Osnovni šoli Josip Broz Tito. Iz 9 šol sta se tekmovanja udeležili po 2 ekipi, in sicer ena ekipa 5. in 6. razredov in druga 7. in 8. razredov. Na tekmovanju so morali izvesti za dosežena mesta tri discipline, in sicer testiranje, spretnostno vožnjo na poligonu z ovirami in ocenjvalno vožnjo po progi, na kateri je bilo 7 ocenjevalnih mest.
Na tekmovanju so se zbrali najboljši predstavniki iz vseh šol v občini in to tisti, ki so se najbolj uvrstili na množičnih tekmovanjih, ki so potekala na območju celotne občine.
►♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Ob tej priliki moramo poudariti, daje vprašanje prometne vzgoje od najmlajših pa do najstarejših stalna skrb številnih dejavnikov v naši občini, ker se zavedamo, da le s stalno vzgojo lahko preprečujemo prometne nesreče na naših cestah. Velike naloge na tem področju imajo: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine, vodstva šol in mentorji oz. učitelji prometne vzgoje na šolah, avtomoto društva, delavci postaje milice, kakor tudi komisije, ki delajo v okviru odborov oziroma komitejev za SLO in DS v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Danes se moramo zavedati, da je vprašanje prometne problematike, predvsem pa varnosti na naših cestah, sestavni del družbene samozaščite, v kateri pa smo dolžni sodelovati prav vsi. Živimo v občini, ki ima veliko km cest, kjer predstavljajo glavne ceste stalno nevarnost za vse udeležence v prometu, in ravno zaradi tega vsako leto ugotavljamo veliko število prometnih nesreč, tudi z najhujšimi posledicami. Zaradi tega še toliko večjo pozornost posvečamo tehnični opremi šol z učnimi pripomočki in stalnimi predavanji, s katerimi želimo spomniti tudi starše, da so tudi oni dolžni čimveč narediti za to, da bi se njihovi otroci na cesti ravnali tako, da bodo srečno prispeli v šolo in se zdravi vrnili domov.
V naši družbi pravimo, da je človek naše največje bogastvo, to pa pomeni, da mora biti širša naša stalna skrb posvečena mladini, delovnemu človeku in občanu, kajti vsi smo dolžni skrbeti za našo varnost in humane odnose v naši samoupravni družbi.
Že lansko leto smo pisali, da se tekmovanj ne udeležujejo starši otrok, ki tekmujejo, pa se je žal letos to ponovilo, kar daje neprijeten vtis organizatorjem tekmovanja in mentorjem prometne vzgoje na šolali. Zaradi takega odnosa, do svojih najmlajših, ki so vsakodnevno v nevarnosti na poti v šolo in domov izgleda, da so zanje odgovorni samo organizatorji in mentorji, kar pa ni res. Veliko delo je opravljeno vsako leto po vprašanju prometne vzgoje na naših šolah. To delo je prikazano na občinskem tekmovanju „Kaj veš o prometu? " vsako leto in zato je prav neprijet-
Matevža" Mengeš
4. mesto OŠ ,,Janko Kersnik"
Brdo
5. mesto OŠ   ,,Radomeljske
čete" Radomlje
6. mesto OŠ , Jurij Vega" Mo-
ravče
7. mesto POŠ  ..Olge Avbelj"
Homec
8. mesto OŠ „Šlandrove briga-
de" Domžale
9. mesto OŠ „Vcnclja Perka"
Domžale
Za prizadevanje in vloženi trud sta prejeli prvi dve ekipi pokal, zlato medaljo in diplomo, drugi in tretji ekipi sta pa bili podeljeni srebrna oziroma bronasta medalja in diploma.
Od posameznikov pa so prejeli priznanja:
7. in 8. razred:
1. mesto Irena Potočnik zla-
to medaljo in diplomo, Domžale,
2. mesto Valter Orehek - sre-
brno medaljo in diplomo. Dob,
3. mesto Milan Pirman - bro-
nasto   medaljo in diplomo. Dob. Diplome so prejeli: Miran Hrovat - Brdo, Jurica Klemen - Domžale in Herman Šlibar - Moravče.
Ob tej priliki pa čutimo veliko dolžnost, da se za celotno delo pri vzgoji naših otrok in za njihov trud zahvalimo vsem mentorjem prometne vzgoje na šolah, vzorni organizaciji in gostiteljem OŠ Josip Broz Tito Domžale, prizadevnim delavcem AMD Moravče, Domžale.
no, da vidimo na zaključnih tekmovanjih samo organizatorje, mentorje prometne vzgoje, člane AMD in nekatere ravnatelje osnovnih šol. Udeležbe staršev bi bili• vsi zelo veseli, saj bi pokazali svojo skrb in dali priznanje mentorjem, videli bi kako se spoprijemajo s prometno vzgojo, kako učijo njihove otroke, da pridejo varno v šolo in domov.
Zopet bomo zapisali, da upamo, da bo prihodnje leto udeležba staršev na tekmovanju večja.
Prav pa je. da za vloženi trud tekmovalcev objavimo rezultate tega tekmovanja. Izmed vseh 72 tekmovalcev so bila zasedena v obeh jakostnih skupinah naslednja mesta:
Ekipno — 5. in 6. razred
1. mesto OŠ „Martin Koželj" Dob
2. mesto OŠ „Šlandrove brigade" Domžale
3. mesto OŠ ..Radomeljske čete" Radomlje
4. mesto OŠ „Vcnclja Perka" Domžale
5. mesto POŠ  „Olge Avbelj" Homec
6. mesto OŠ ..Matije Blejca-Matevža" Mengeš
7. mesto OŠ   ,,Jurij Vega" Moravče
8. mesto OŠ „Janko Kersnik" Brdo
9. mesto OŠ „Josip Broz Tito" Domžale
Ekipno — 7. in 8. razred
1. mesto OŠ „Martin Koželj" Dob
2. mesto OŠ „Josip Broz Tito" Domžale
3. mesto OŠ ..Matije Blejca-
5. in 6. razred:
1. mesto Kvas Marko - Dob.
zlato medaljo in diplomo,
2. mesto Cevka   Matjaž -
Domžale, srebrno medaljo in diplomo,
3. mesto Pele Marjan - Ra-
domlje, bronasto medaljo in diplomo. Diplome so prejeli še: Stane Ravnikar in Igor Sirec - Dob, Sabina Pfeifer. Matjaž Filo, Boris Cencelj - Domžale.
Mengeš, Lukovica in delavcem PM Domžale, ki so doprinesli velik delež za uspeh doseženih rezultatov na tekmovanju.
Posebej pa se moramo zahvaliti pokrovitelju tekmovanja delovnima organizacijama Tekstil TOZD FILC Mengeš in TRAK Mengeš in tovarišu Hermanu Brezniku za pozdravne besede.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Domžale
r
Gradnja tretjega samoprispevka:
V neposrednem centru naše domžalske občine že dobiva podobo največji objekt tretjega samoprispevka - osnovna šola Venclja Perka. V tej največji šoli naše občine, ki bo bistveno izboljšala stisko s šolskimi prostori v občini, bov 32 učilnicah prostora za 1000 otrok.
Objekt, ki bo pod streho že ob prvem maju. bo stal brez infrastrukturnih stroškov in zunanje ureditve 90 milijonov dinarjev, ter bo zagotavljal razredni pouk za nižjo stopnjo, kabinetni pouk za višje razrede, dani pa bodo vsi pogoji za celodnevno šolo in različne obšolske dejavnosti. Tu je tudi telovadnica velikih razsežnosti, ki bo prav tako največja v naši občini . . .
To je le nekaj podatkov, ki so jih na ogledu gradbišča 19. marca 1980 posredovali predstavnikom naše občinske delegatske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in drugim predstavila izvajalec del ljubljanske Obnove in investitor Občinska izobraževalna skupnost.
Četudi so bili operativni plani nekoliko predrugačeni in četudi obstajajo nekatere težave (na prvem mestu je zasebna stavba, ki po besedah izvajalca delo na gradbišču zelo ovira), pa vendarle s tem ne bo prestavljen rok. v katerem bo objekt izdelan.
To pa bo po vseh zagotovilih 1. september, ko se bo v šoli pouk predvidoma pričel, te danes pa se vse Iri osnovne šole v našem mestu na ta dan pripravljajo, saj bo pomenil razbremenitev posameznih šolskih okolišev, ki jih bomo zaradi novih razmer v šolskem prostoru naše občine seveda predrugačili.
Matjaž Brojan
OBLETNICA SMRTI J02ETA PIRŠA (LUKE)
» *
Letos aprila poteka eno leto, odkar je umrl Jože Pirš (Luka).
Radomljam in vsi, ki smo ga poznali, se tega meseca posebno spominjamo in pomembne svečanosti na pokopališču v Radomljah, ko je bil položen k večnemu počitku pokojni Luka.
V svoji dolgotrajni bolezni je pretrpel nečloveške muke v svoji bolezni, ob tem pa še štiri leta borbe v partizanih. V ta boj je vstopil že 27.7.1941. leta.
Prva skrb mu je bila reševanje in zdravljenje ranjencev; postal je pravi skrbni bolničar in zdravnik.
Prve ranjence je zdravil kmalu po vstaji pri Marinčku v Čemše-niku, nadalje v Nožicah pri Kavku in Bažiču, ter na Kolovcu pri Jernejevcu in v Tuhinjski okolici.
V letu 1942 je prišel Luku v pomoč poklicni zdravnik Milan Cunder (Miha) iz Črnuč.
S svojo prizadevnostjo sta rešila mnogim 'težko ranjenim borcem njihova življenja.
Ker pa je v neprestanih borbah naraščalo število ranjencev, se je Luka odločil za gradnjo večje bolnice v Kolovškem gozdu.
Bolnica je začela delovati januarja 1944 in je bila istega leta izdana; okupatorji in raztrganci so jo napadli maja, razminirali in v bolnišničnih prostorih — razvalinah je umrlo precejšnje število ranjenih partizanov.
Zopet so se morali ranjenci zdraviti v privatnih hišah, kot tudi na Rovali pri Kočarju in še marsikje.
Kot bolničar in borec je do konca vojne nadaljeval delo v 4. operativni coni.
Po končani vojni leta 1945 se je takoj vključil v politično delo, prevzel je delo kot predsednik ZB Radomlje do svoje smrti.
Na njegovo pobudo so ob pomoči krajevne skupnosti in ZB uredili partizansko grobišče s spomenikom, katerega je izdelal sam Luka. Nadalje so uredili 13 obeležij; pri vseh je aktivno sodeloval.
Ljubil je tudi mladino in predaval v šolah in na raznih pohodih o partizanskem življenju in borbah z okupatorjem.
Bil je tudi dober govornik na različnih proslavah in raznih pogrebih.
Njegova dejanja in besede ne smejo biti pozabljene.
Franc Stegnar
TONETU BLEJCU V SPOMIN
Lc nekaj številk nazaj smo predstavili v rubriki „Dober dan, domžalski občan" znanega družbenopolitičnega delavca Toneta Blcjca. Njegova največja želja je bila, da bi se v kratkem preselil s sinom v novo hišo in mirno užival jesen življenja, hkrati pa je obljubil, da bo še naprej aktivno sodeloval v KS in DPO.
Spominjamo se ga z različnih sestankov in zborov krajanov, ko je s pomirljivo in tehtno besedo povedal vedno prav tisto, kar je mislila večina sokrajanov. Njegova beseda je vedno naletela na pozitiven odmev, na glasno odobravanje.
V mislih ga še vidimo, kako je v televizijski oddaji pred nekaj tedni govoril o razvoju Mengša, o delovanju različnih organizacij in društev. Njegova misel je bila z velikim optimizmom uprta v prihodnost. Marsikdo v njegovih letih spreže vse funkcije, ne ulčvarja se več z vprašanji o skupnem življenju, Tone Blejc pa je načrtoval, kot bi bil star štirideset, petdeset let.
Družbenopolitične organizacije Mengša so se pripravljale, da bi ga presenetile ob 70—letnici. Hotele so se mu skromno oddolžiti ob njegovem osebnem jubileju. Vedeli smo, da bo vesel še tako majhne pozornosti. Glavno je, da ste se me spomnili, bi rekel, sa je njegov značaj vedno izžareva! veliko skromnost.
Ko smo ga izbrali za rubriko „Dober dan, domžalski občan", se je začudil, zakaj prav on. Zdelo se mu je, da so še pomembnejši ljudje v domžalski občini, čeprav so njegovi tovariši vedeli, da ni pomembnejšega človeka, ki je toliko naredil za Mengeš in domžalsko občino.
Kot strel v gluhi tišini nas je presenetila vest, da Toneta Blcjca ni več. Saj to je vendar nemogoče! smo si govorili med sabo. Še včeraj sem ga videl pred hišo, še včeraj je bil na tem in tem sestanku, še včeraj meje nasmejano pozdravil . . . Da, vse to je bilo včeraj, pred nekaj dnevi, smrt pa je v hipu presekala njegovo življenjsko pot.
Kdor ga jc poznal, sočustvuje z družino, hkrati pa se močno zaveda, da Tone Blejc ni popolnoma odšel od nas. Na vsakem koraku se srečujemo z njegovim delom, z njegovo zdravo mislijo, z njegovim iskrenim pogledom na težave, z vsem, kar nas obdaja. Tone Blejc bo ostal še dolgo dolgo z nami. Njegovo delo jc vsajeno v marsikateri košček našega vsakdanjika, čeprav se morda tega ta hip niti ne zavedamo. Njegova misel bo živela še naprej in nam dajala delovne vzpodbude.
Družbenopolitične organizacije Mengša in Domžal so se od Toneta Blcjca poslovile na žalni seji, s kratkimi življenjskimi obrisi pa so hotele predstaviti njegov lik tudi ob odprtem grobu. Besede o njegovih delih tako rekoč nimajo tiste vsebine, kot bi jih morale imeti. Vsekakor pa so vsaj skromno približale njegovo delo za vse nas.
Predsednik SOb Domžale Jernej Lenič je poudaril, da je bil Tone Blejc izredno delaven, človek, ki jc poln   snovanja   in neumornega
iskanja, hkrati pa je bil izredno politično in človeško širok ter pošten. Prav zaradi teh lastnosti so mu tovariši zaupali zahtevne naloge kot n.pr. nalogo sekretarja Okrajnega odbora OF Kamnik tudi v najbolj oddaljenih vaseh Tuhinjske in Moravske doline, Črnega grabna ter ravninskega predela od Domžal do Kamnika. Nič ni bilo zato čudnega, daje eno mandatno obdobje opravljal tudi zahtevno funkcijo republiškega poslanca in funkcijo predsednika občine Mengeš. Bil jc tudi občinski odbornik, predsednik in član številnih odborov in komisij, aktiven in prizadeven delavec v ZK in SZDL. Dolg in zahteven delavnik jc za Tonetom Blejeem, saj se je nesebično razdajal vsa desetletja. Ni ločeval nedelje in praznikov, neutrudno se jc udejstvo-val povsod in ob vsakem času. Med občani občine Domžale bo ostalo delo Toneta Blcjca za vedno, prav tako pa bo ostal v srcih spomin na dobrega tovariša.
Predsednik OK SZDL Kamnik in član odbora Vodne skupnosti Cerklje - Vodice - Mengeš Nande Vode je močno poudaril veliko vlogo Toneta Blcjca pri gradnji vodovoda. Težavno nalogo gradnje vodovoda jc Tone Blejc sprejel kljub vsem nasprotovanjem in težavam ter jo tudi skrajno resno in vztrajno izpeljal. Včasih se niti ne zavedamo, kako pomembn jc čista, zdrava voda za naše zdravje, okolje in napredek. Vodovod je bil obsežno in zahtevno delo za vso našo družbo. Brez Toneta Blcjca bi ta napredek dosegli veliko kasneje. Boril se je nesebično in neutrudno, pri tem ni vprašal, ali dela zase ali za vse; v mislih je imel vedno skupni napredek.
Direktor DO Mengeš Slavko Pišck se je od Toneta Blcjca poslovil v imenu samoupravnih organov Traka. Na kratko jc opisal življenjsko pot Toneta Blejca v DO Trak, kjer so mu od 1952 do upokojitve organi ljudske oblasti zaupali mesto direktorja. Njegovo uspešno delo jc pokazalo, da si je več let zaslužil zaupanje družbe. Že kot predvojni agilni član naprednih sindikatov je imel Tone Blejc izreden posluh za potrebe in položaj vseh delavcev, zato jc DO Trak pod njegovim vodstvom zrasla v zdrav kolektiv, poln medsebojnega zaupanja in zglednih delovnih odnosov. Več kot desetletno uspešno vodenje Traka jc pustilo globoke korenine, sadove pa lahko uživajo in jih bodo še dolgo uživali vsi delavci. Tone Blejc se je tudi v pokoju počutil kot pravi „trakovec". Se vedno ga je močno zanimalo delo in vsak napredek te delovne organizacije. Njegov plemenit lik bo trajno zapisan med vsemi „trakovci", hkrati pa vzpodbuda in obveza za nadaljnje delo.
V imenu DPO Mengša in KS Mengeš se jc poslovil od Toneta Blejca sekretar KO ZZB in podpredsednik KK SZDL Roman Maligoj. Orisal je nekatere podrobnosti iz življenja in dela Toneta Blcjca, od hudih razmer v mladosti polno iskanja dela in svojih pravic do številnih funkcij in zadolžitev v povojni socialistični skupnosti. Roman Maligoj jc poudaril, da sc jc v Tonetu Blejcu skrivala sila, ki jc zahtevala, da se z vsem bitjem posveti delu za razvoj in razcvet domačih krajev. S pretehtano besedo, s težo argumentov, s pravim pogledom na realni svet je  vedno  hotel  reševati vse
tekoče težave. Bolela ga jc vsaka krivica, znal se jc postaviti za pravico, za človeka. Bil je prijeten sogovornik, rad sc jc pomenil s prijatelji, rad za kratek čas posedcl z njimi in pokramljal. Po delovni in človeSki plati je bil vzor vsem nam.
Učenca osnovne šole narodnega heroja Matije Blejca - Matevža Mengeš, Zrim Urška in Urankar Rafko sta se poslovila od zaslužnega krajana Toneta Blcjca s pesmijo Srečka Kosovela „Jaz vidim tvojo pot" in z Zupančičevo „Klic noči'.
Toneta Blcjca ne bo več na sestanek, ne bo ga na ulicah Mengša, nc bo ga več med prijatelji. Zelo ga bomo vsi pogrešali. V uteho pa nam ostaja njegovo delo, ki nas zavezuje naprej, njegov pokončni lik, ki nas vzpodbuja k nadaljnjemu napredku, njegova beseda in nasmeh, ki sta bila vedno iskrena in prijazna. Mengeš je izgubil komunista, borca, delavca, ki jc veliko doprinesel k razvoju kraja. Radi se ga bomo spominjali. Naredil jc toliko za vse nas, za vso skupnost, da ga bomo srečevali na vsakem koraku.
Ivan Sivec
MARIJA JUDEŽ
Na Dobskcm pokopališču smo se pred kratkim poslovili od naše sovaščanke Marije Judež, ki je dočakala visoko starost 92 let. Na svoji življenjski poti, ki se je začela v Zalogu na Gorenjskem, v revni kmečki družini, je morala veliko pretrpeti. Po grenki mladosti si je ustvarila družino na Viru, v kateri se je rodilo šest otrok.
Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla, njeni hčerki Mici in Milka sta sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem na terenu in pozneje kot borki, vendar je bila Milka kmalu ujeta in odpeljana v taborišče.
Življenje pokojne Marije je bilo skromno in tiho in tako je tudi odšla od nas. Na njeni zadnji poti so se od nje poslovili številni njeni prijatelji in znanci, v imenu krajanov pa seje poslovil predstavnik družbenopolitičnih organizacij in ji zaželel mirni počitek v zadnjem domu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
FRANČIŠKE KRALJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se organizaciji ZB NOV in Mihaeli Lesjak za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi Oktetu bratov Pirnat za lepo zapete pesmi. Enako se zahvaljujemo duhovniku za poslovilni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Stanka z družino
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi naše drage žene, mame. stare mame, sestre, tete in svakinje
FRANČIŠKE MEJAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala Domžalski godbi, pevcem Društva upokojencev, pevkam tovarne Toko in za poslovilne besede.
Hvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očka
ANTONA  2 U N A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala pa velja obema govornikoma iz Papirnice Količevo, pevskemu zboru, Gasilskemu društvu Mengeš in pa župniku za opravljeni poslovilni obred.
Iskrena zalivala tudi medicinskemu osebju ZD Mengeš, ambulanti Papirnice na Količevcm ter Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Žalujoči: žena Rezka, hčerki Zinka in Zvonka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ata. starega ata in pradeda
FRANCA NAHTIGALA
iz Loke pri Mengšu
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem gasilskim društvom, govorniku, pevcem, sodelavcem VVZ dr. Igorja, Trak in Melodija Mengeš, Slovcnijalcs Radomlje ter gospodu
župniku.
Vsi njegovi.
OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE DOMŽALE Domžale, Vir, Šaranovičeva 21
ima namen organizirati
RAZSTAVO OBRTI V DOMŽALAH
Zato prosi vse občane, ki imajo doma še stara mojstrska spričevala ali mojsterske izdelke — unikate, da o tem obvestijo Združenje, ki bo vodilo o njih evidenco.
ZA SODELOVANJE OBČANOV V TEJ AKCIJI SE ZAHVALJUJEMO!
Prijave lahko sporočite pismeno ali osebno na sedežu združenja.
ORODJARNA CAJHEN
vrši usluge na graverskem in rezkalnem stroju ter karusel stružnici 0 1.000 mm in dolgostružnem avtomatu 0 20 mm. Zaposlim delavca veščega dela na teh obdelovalnih strojih.
Domžale, Poljska pot 17, tel. 061/721-160.
Avtovlečno službo vršim na vseh relacijah N ON-STOP
NOVAK Pavel Tovarniška 27 Prcscrje, p. Radomlje Tel (061) 721-784
OBVESTILO
Komunalno podjetje Domžale obvešča, da bomo vršili kosovni odvoz odpadkov 21., 22. in 23.4.1980 in to v naslednjih krajevnih skupnostih:
21.4.1980 - Slavka Šlandra Domžale, Simona Jenka Domžale, Venclja Perka Domžale, Trzin in Dragomelj—Pšata
22.4.1980 - Jarše-Rodica, Radomlje, Homec—Nožice, Preserje, Rova, Mengeš in Vir
23.4.1980 - Dob, Prevoje, Lukovica, Krašnja, Moravče, Krtina in Ihan.
Prosimo, da kosovne odpadke na dan pobiranja postavite ob cesti in to od 6,00 ure zjutraj.
Križanka za 8. marec
KNJlZNL NAGRADE RAZDELJENE:
Žrebanje nagradnih križank za 8. marec (vsehjevUredništvo prišlo 59)jc bilo opravljeno dne 10. 4. 1980. CUvi\ komisije, ki jo je vodil odgovorni urednik Občinskega poročevalca Matjaž Brojan:
- Stane Jurica,
- Tončka Jankovič.
- Milan Narat.
so izžrebali naslednje dobitnike knjižnih nagrad, ki jih bodo nagrajenci dobili v naslednjih dneh
1. Dana Pavlin. Ljubljanska 85. Dom/ali
2. Matej Bernot, Prešernova 55. Domžale.
3. Marija Kralj. Rojska 27. Domžale.
4. Peterka Marjana. Studljanska 8. Domžale.
5. Kranjc Toni. Vir. Hubadova 6, Domžale.
PREKLIC
Preklicujem obrekovanje Alojza Dolinarja, iz Gore 2 o prijavi lesa kot last Frančiške Brinovec.
Francka Brinovec
Stroj za izdelovanje betonskih blokov:
Rezultat iskanj domačega obrtnika
Stroj za izdelovanje betonskih blokov - izdelek ključavničarske delavnice Juhant.
Nekdanjo Juhantovo kovačijo danes ključavničarstvo Juhant pozna domala vsak starejši Domžalčan. Od začetkov, ko so iz delavnice prihajali izrazito izdelki kovaške industrije. Po dolgotrajnem delu in uresničevanju načrtov projektanta Pranja TOMAC-a so pred dnevi dokončali stroj, ki ga delovno imenujejo BTJ 1250/50 — stroj za proizvodnjo betonskih elementov.
Stroj sam po sebi ne bi bil toliko zanimiv, če ne bi na našem tržišču nadomestil podobnih strojev, ki smo jih doslej za ceno 100 tisoč mark uvažali iz Nemčije, Avstrije, Italije. Gre torej tudi za to, da bo pripomogel k deviznemu varčevanju.
Ne le, da doma zgrajen, iz zgolj domačega materiala stane skoraj tretjino manj (nekako 700.000 dinarjev), zapolnil bo tudi vrzel, ki jo na tržišču gradbenega materiala občutimo.
V osmih urah obratovanja stroj uspe izdelati od 8000 — 10000 betonskih blokov različnih velikosti in oblik. Zaradi vseh navedenih podatkov je povpraševanje po njem tolikšno, da Juhantovi — (če ne bodo bistveno razširili proizvodnje) zlepa ne bodo zadostili povpraševanju.
Prvi izdelek, ki ga lahko vidite na fotografiji, gre v Kanižarico, kjer so ob rudniški dejavnosti odprli tudi industrijo gradbenega materiala.
Ta uspeh pa ni le uspeh Juhantovih, ki jim gre za omenjeni delovni prispevek vse priznanje. Pomeni tudi dosežek domžalskega malega gospodarstva, ki smo mu vse doslej vrata k uspešnemu gospodarjenju le priprli. Upamo, da bo uspeh ključavničarstva Juhant tudi vzpodbuda za ostale zasebnike, hkrati pa bo z njim razumevanja za one, katerih prispevek družbi je pomemben in vsebinsko tehten - vsaj v prihodnje več. Matjaž Brojan
RAZPIS-VABILO
SMUČARSKI KLUB IHAN prireja v počastitev 40-LETNICE KONFERENCE KPS pri, JUDEŽU" VI. tradicionalno tekmovanje „POHOD IHAN 80" pod pokroviteljstvom Telesnokulturne skupnosti Domžale.
Prireditelj: Smučarski klub Ihan
Kraj in datum: Ihan 26. april 1980 na športnem prostoru
v Ihanu ob 9. uri
Tekmovalne kategorije: Dolžina proge je 10 km za vse udeležence tekmovalnega in množičnega pohoda: MOŠKI do 35 let /letnik 45 in mlajši/ MOŠKI nad 35 let /letnik 1944 in starejši/
ŽENSKE do 35 let /letnik 1945 in mlajše/
ŽENSKE nad 35 let /letnik 1944 in starejše/
UDELEŽENCI MNOŽIČNEGA POHODA LAHKO NASTOPAJO NE GLEDE NA STAROST.
Start: Start je skupen, vendar ločen. Start mno-
žičnega pohoda je takoj za tekmovalnim pohodom
Prijave: Prijave z letnico rojstva in imenom ter
nazivom organizacije sprejema SK Ihan. 61230 Domžale. Izjemoma bomo prijave prejemali še na dan tekmovanja, vključno do 8. ure
Startnina: Startnina za tekmovalce je 20,00 din, ki se
vplača pri prevzemu startne številke s kavcijo
ZA MNOŽIČNI POHOD NI STARTNINE Rezultati: Rezultati bodo objavljeni ob 11.30 uri na
prireditvenem prostoru Zmagovalci posameznih kategorij prejmejo v trajno last pokale. Prvi trije pa še kolajne.
Organizacija, ki bo imela na tekmovalnem delu pohoda največjo udeležbo, prejme pokal Krajevne konference SZDL Ihan, ravno tako prejme pokal organizacija -šola, DPO, TOŽD, ki bo imela največjo udeležbo na množičnem pohodu. Pokal podeli KS Ihan
Opomba: Vsak udeleženec tekmovalnega ali množi-
čnega pohoda tekmuje na lastno odgovornost in stroške, ali stroške organizacije Prireditelj bo podelil posebne spominske značke vsem, ki bodo tekmovali ali opravili pohod v določenem času, t.j. 2 ure 30 minut
TEKMOVANJE BO V VSAKEM VREMENU
Nagrade in priznanja:
Dopolnilo k razpisu:
Množični in tekmovalni del pohoda „IHAN 80" bo potekal po isti trasi kot pretekla leta s startom in ciljem na športnem parku v Ihanu, kjer bo tudi cilj. Proga bo potekala s športnega parka mimo šole, kmetij ,,Žabje" in „Goropeče", mimo spominskih obeležij NOB, zgodovinskega kraja „JUDEŽ", kjer je bila pred 40. leti konferenca KPS, na kateri je bil navzoč tudi tovariš TITO. Nato bo proga potekala še mimo spomenika Oklo, kjer je leta 1944 padlo 72 borcev Kamniško-zasavskega odreda, naprej preko Dobovelj, Brda, na Tabor, mimo spomenika NOB v Ihanu in se končala v športnem parku.
Vsak udeleženec tekmovalnega, kakor množičnega pohoda bo prejel poseben kartonček, na katerega bo vpisal svoje ime, klub, društvo, TOZD ali katerokoli organizacijo. Kartonček bo moral imeti obvezno potrjen od kontrol na progi, oddal pa ga bo na cilju komisiji, ki mu bo izročila spominsko značko.
Na ta tradicionalni pohod vabimo vse občane, člane delovnih organizacij, posebno še šolsko mladino, da se naužijejo svežega, čistega zraka in lepe narave in obnovijo spomine na čase NOB na tem območju.
Organizacijski odbor Smučarski klub Ihan
OSMI DRŽAVNI PRVAK IZ IHANA
Mladi smučarji z množico kolajn
45 let, kolikor že obstaja smučarski klub v Ihanu, je pustilo sledove tako v kraju samem, kot širši okolici. Ni ga, ki ne bi slišal za ihanske Jaufarje", saj je že skoraj vsak tretji Ihanec preizkusil svoje akrobatske spretnosti na smučeh. Navsezadnje ni nič čudnega, da v ihanskih hribih malokatera smreka še stoji navpično.
Letošnja sezona je bila za mlade smučarje še posebno uspešna. Že na uvodnih tekmah je bilo slutiti dobre rezultate v nadaljevanju sezone.
Na slovenskem prvenstvu pionirjev so med vsemi osvojili največ medalj. Zmagali so kar v obeh štafetah, pri pionirjih (Klopčič, Lekan, Povirk) in pri pionirkah (Pogačnik, Kokalj, Nahtigal). Med posamezniki se je Klopčič uvrstil na drugo mesto, medtem, ko sta Pogačnikova in Kokaljeva zasedli drugo oz. tretje mesto. Mateja Pogačnik je kasneje tudi na pokalu republik zasedla drugo mesto.
Komaj štirinajst dni za tem je bilo državno prvenstvo za člane in mladince v Palah pri Sarajevu. Tam je izjemen uspeh dosegel dijak srednje tehnične šole v Ljubljani, sicer stalni mladinski reprezentant Peter Gregorič, ki je zmagal med mlajšimi mladinci in tako dodal klubski zbirki sedmih zlatih kolajn z državnih prvenstev še eno. V štafeti 3x5 km mu je še z dvema pionirjema za las ušla bronasta kolajna. Izkazala pa se je tudi pionirka Zvonka Kokalj, ki si je med mlajšimi mladinkami priborila bronasto odličje.
Ne bi bilo prav, če ne bi omenili Branka Oreška, kije nabiatlonskih tekmovanjih večkrat segel po medalji. Na rednih tekmovanjih v smučarskem teku ga ni bilo, ker je pri vojakih.
Še in še bi se dalo naštevati diplome, pokale, kolajne z raznih memorialnih tekmovanj, s katerimi polnijo vitrine ihanske osnovne šole.
Malokdo ve, da je uspešno tekmovanje v smučarskem teku krepko pogojeno z več tisoči kilometrov, ki jih mora tekmovalec preteči po suhem. Še več je tistih,
ki ne vedo, da so se morali ti mladi športniki po dvakrat na teden voziti s kombijem (ki ga klub k sreči ima), štirinajst dni pred važnejšimi tekmovanji pa celo vsak dan na treninge v Gorje ali Rateče. Na ta račun je bilo slišati več očitkov, vendar neutemeljenih. Kako naj bi plavalec vadil na suhem; voda mu je potrebna kot smučarju čisto navaden bel sneg in če tega ni doma, mora pač drugam.
Med počitnicami je bila organizirana smučarska šola, ki je tudi tokrat uspela.
Poleg petdesetih aktivnih tekmovalce in funkcionarjev, ki tesneje sodelujejo, ima klub še veliko drugih privržencev, ki ga ne puste na cedilu, koje treba organizirati meddruštveno tekmovanje, kot je bilo januarja v Gorjah.
Nekoliko več težav je pri zbiranju denarnih sredstev, pri čemer jim še največ pomaga domžalski Termit. Ž druge strani pa je pohvalno dolgoletno sodelovanje /. OŠ Šlandrovc brigade in delno tudi moravsko OŠ. Skoraj vsi mladi smučarji so tudi dobri učenci.
Z rekreacijo v društvu bi bilo lahko veliko bolje, a kaj koje tudi tu prisoten materialni dejavnik, povrhu vsega pa še s snegom nera-dodarna narava.
Največ zaslug za uspešno uveljavljanje društva v izvenobčinskih merilih ima prav gotovo tajnik Franc Rak, kakor tudi trener Ivo Gudlin, saj so v potoku prelitega znoja prenekatere njegove kaplje.
Precej slabše stanje je v skakalnem športu, za kar pa ne gre kriviti le snežne razmere. V današnjem tempu življenja lahko trdimo, da vsaka stvar, ki se ne izboljšuje -nazaduje. Tako je pogoj za celoletno treniranje plastična skakalnica, kakršne pa v letih stabilizacije še dolgo ne bo.
V mesecu aprilu bo v Ihanu spomladanski kros, na katerem naj bi se zbralo kar največ občanov.
Želeti je, da bi z ihanskim smučanjem nadaljeval tudi mlajši rod, kajti tradicija je že eden pogojev za to.
J. Gregorič