LESNINA-LJUBLJANA CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO, LJUBLJANA, TITOVA 97 nudi sodobno in kvalitetno pohištvo vseh vrst: SPALNICE DELOVNE KABINETE KUHINJE GOSTINSKO POHIŠTVO KOMBINIRANE SOBE LESENO GALANTERIJO ŠOLSKO POHIŠTVO lesninaB Za opremo vseh notranjih prostorov se obračajte na renomirano podjetje LESNINA LJUBLJANA, ki Vam je vedno na razpolago s pojasnili in nasveti. LIST ZA T PL ES ISO KULTURO •POLET Ljubljana, ponedeljek, 26. julija 1965 — Cena 50 din Številka 30 Leto XX. 555 XX. KOLESARSKI! DIRKA »PO JUGOSLAVIJI« JUGOSLOVAN V OFENZIVI Jugoslovani enakovredni najboljšim amaterjem Evrope — Po IV. etapi v rumeni majici Andrej Roltežar — Kolesarji iz SZ še niso pridobili potrebne prednosti — Med najboljšimi tudi član slovenske ekipe šantavec Posnetek s kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« BANJA LUKA, 25. jul. — Vsi tisti, ki so na startu XXI., tradicionalne kolesarske dirke Po Jugoslaviji napovedovali hudo borbo od začetka do konca, se gotovo niso zmotili. Letošnja največja kolesarska prireditev je nedvomno ena najbolj kvalitetnih, kar smo jih imeli v naši državi. Zbrali so se nekateri najboljši amaterji iz vse Evrope, med njimi bodoča olimpijska moštva, nacionalne reprezentance, predvsem pa najboljši amaterji Evrope — kolesarji iz Sovjetske zveze. O tem ni več nobenega dvoma, saj nam vsakodnevne etape potrjujejo naše ugotovitve. BILIČ — PRVA RUMENA MAJICA Qd Ljubljane do Portoroža, kjer je bil cilj I. etape, je bilo dovolj dramatičnih tre- nutkov, ki bi jih lahko le s težavo osvetlili v celoti. Kolesarji SZ, Madžari, Danci ih Belgijci, so pokazali svoje velike odlike, Jugoslovani pa so občutili prve nevšečnosti, ki bodo lahko na končnem cilju v Skopju usodne. Valenčič in Škerlj sta imela nesrečo, ker sta pred ciljem padla, Boltežar pa je preživljal hujšo krizo. K sreči je Bilič rešil ono, kar se je rešiti dalo in s svojim prvim mesto na cilju I. etape vlil našemu izbranemu moštvu in vsem ljubiteljem tega športa, če že ne veliko, pa vsaj del- Nadaljevanje na 12. strani \ ŠKERLJ JOKAL i VPORIOROŽU XXI. ATLETSKO PRVENSTVO SFRJ Prvenstvo Jugoslavije v atletiki pred praznini stadionom Puličeva najbolj uspešna tekmovalka prvenstva - Z rezultatom 173 cm letos 4. do 5. v Evropi in 8. do 10. na svetu - Nov rekord Pečetove - Nenavaden protest trenerja Ace Petroviča - Na cilju so odločali sodniki mesto štoperic Pred maloštevilnimi gledalci se je v petek pričelo na ^adionu JLA V Beogradu ^£1. povojno državno prvenstvo v atletiki. Organizatorji j50 sprejeli v goste nad 300 tekmovalcev in tekmovalk, ki se z 32 klubov iz vseh re-Phblik po normah plasirali za tekmovanje za naslove najboljših v državi. V 3 dneh prvenstva v Beogradu se bo tudi odločilo, ko pojde na Univerziado v Budimpešto in kdoo bo zastopal Jugoslavijo na polfinalu Cupa Evrope za moške ^ 21. in 22. avgusta v Zagrebu in za žene 22. avgu- sta v Bukarešti. Najboljša disciplina prvega dne prvenstva je bil skok v višino. Puličeva je preskočila 173 cm in se s tem rezultatom uvrstila na 4. do 5. mesto v Evropi in na 8. do 10. mesto na svetu. Ker je v odlični formi, kar je pokaza- la že preteklo nedeljo v Celju, je poskušala doseči tudi nov državni rekord, vendar ji to žal ni uspelo. Mlada Ljubljančanka Pečetova je v isti disciplini z rezultatom 160 cm dosegla nov slovenski rekord. Poleg Mrinjekove, ki je tudi na prvenstvu preskočila 150 cm in je bila doslej druga Jugoslovanka, ki je dosegla to višino, sta 160 cm preskočil na letošnjem prvenstvu še Frikova in Fo-kova in Fočičeva naš up za napredek te pri nas izrazito slabe discipline. Zmaga Rubežiča na 800 m ni nepričakovana. Za sicer odličnega Važiča je ta proga postala prekratka, čeprav je te- Nekaj ur pred startom mednarodne dirke Po Jugoslaviji je član jugoslovanske reprezentance Franci Škerlj dobro razpoložen odgovarjal na vprašanja novinarjev in nekaterih članov tehničnega vodstva. Povedal je, da se dobro počuti in da z veliko voljo in samozavestjo začenja težko pot P0 cestah Jugoslavije. O tem smo se kaj kmalu prepričali. V hudi pripeki je pogumno pritiskal na pedala in z lahkoto premagoval vzpetine, predvsem pa hudo pripeko. Bil je ves čas v vodilni skupini in verjetno ni niti za trenutek podvomil v svoje sposobnosti in v dobro uvrstitev na koncu prve etape v Portorožu. Toda delal je račun brez krčmarja. Kolesarji so pospešili tempo in od Kopra naprej proti Portorožu so najboljši že računali na poslednje metre vožnje in seveda tudi na končno uvrstitev na cilju. Cesta je bila mokra in spolzka. Nenadoma je prišlo do popolne zmede. Najboljši so iskali dobre položaje, kajti v sprintp zmaga tisti, ki se znajde v ugodnejši poziciji, na takšnem robu ceste, ki ne dovoli presenečenj. Škerlj je bil favorit. Bil je svež in vsi tisti, ki smo spremljali njegovo vožnjo, smo bili prepričani v njegov uspeh. Toda v odločilnem trenutku je Škerlja zapustila sreča. Mastna in splozka cesta je povzročila težke padce najboljših in ni prizanesla niti borbenemu Jugoslovanu. Škerlj se je znašel na tleh, ves potolčen in le za las je ušel gotovi smrti. Avtomobili, ki so drveli s polno hitrostjo za kolesarji, so spravili našega reprezentanta v mučen položaj. Škelj se je pri padcu toliko nagnil na stran, da je za nekaj centimetrov napravil pot spremjeval-cem v avtomobilu. Obležal je na tleh, pri tem pa polomil kolo, ki je bilo za nadaljnjo vožnjo neuporabno. Kaj sedaj? Skupina je zdrvela mimo njega, tudi tisti, ki so obležali na cesti, so se znova znašli na kolesih, Škerlj pa je moral obsedeti ob robu ceste. Ni bilo spremstva, ni bilo novega kolesa in naš b6rec je v desetinki sekunde okusil vso tragiko etapnega vozača. Več kot pet minut je čakal na novo kolo in z jokom nadaljeval pot do cilja. V Portorožu je jokal glasno! Spraševal se je, kako je mogoče, da je vodstvo reprezentance pozabilo nanj in da ni v pravem trenutku našlo novega kolesa, ki bi mu kljub padcu, kljub nesreči, pomagalo k lepemu uspehu na. cilju prve etape. Izgubil je dragocene minute in se zavedal, da jih verjetno ne bo na tej dirki več nadoknadil. Trener Za-noŠkar, ki je takoj občutil vso tragiko enega izmed favoritiv in obup svojega varovanca, ga je bodril in mu skušal znova vliti poguma. Brez besed se je Franci Škerlj umaknil s prizorišča in samemu s“bi zatrdil, da se ne bo predal, ra čeprav l': ga znova skušala presenetiti športna sreča . .. kel vso dolžino proge, zlasti Nadaljevanje na 12. strani 'taKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmm' n-—ic — ■■m n i n n —»i« i»wwn i—rnw-Miiniiiiini[i n ll^llll■l^l^ln n n m—imii iiiii i - -T-ri-- --- V petek, dne 13. avgusta prva številka »MALEGA POLETA1 OLMPUA OD PETKA V RAVNAH NA KOROŠKEM UPANJE NA DVANAJSTO MESTO... Na tekmi s Trešnjevko smo videli, vsaj v prvem delu, odličen nogomet -Šest tednov mavčne obloge za desno roko Zagorca - Kaj meni predsednik tehnične komisije Olimpije Bogdan Zupan? Priprave nogometašev ljubljanske Olimpije so te dni prišle v tretjo fazo. Od petka zjutraj so namreč novi prvoligaši na pripravah na Ravnah na Koroškem, kjer bodo z nekaterimi prijateljskimi tekmami skušali dobiti najustreznejše moštvo z močmi,' ki so trenutno na razpolago. S TREŠNJEVKO PRVI POLČAS ODLIČNO Pred odhodom na Ravne na Koroškem so imeli nogometaši v Ljubljani v gosteh prvoligaša Trešnjevko iz Zagreba. Tako Zagrebčani kot Ljubljančani so nastopili v najmočnejših sestavah in skoraj 4000 gledalcev je posebno v prvem delu lahko videlo odličen nogomet. Rezultat 4:1 (3:1) je seveda povsem zaslužen v korist Ljubljančanov, ki so posebno v prvem delu pokazali odličen nogomet. Škulj ni bil preveč zanesljiv, Vse vrste od obrambe pa dcK. branilca KulenovK in Joviče- Dl/E KLOPI ZA REZERVNE IGRALCE? Začelo se je tam nekje ob koncu spomladanske sezone, ko je trener Maribora Vladimir Šimunič odšel v Slavonski Brod in izdelal okrog 50 strani obsegajoč načrt priprav za »vijoličasto« jesen. Pro gram obsega največ, kar je moč vanj vnesti in s čimer lahko iz posamez' nika (nogometaša) iztes-neš maksimum. Zdaj so tu prvi rezultati: iz Maribora je enostavno »pobegnil« mladi napadalec beograjskega Partizana Sopič, ki je po šimunovičevih besedah veliko obetal in ki je po tednu resne vadbe ugotovil, da je režim zanj preoster in preobremenjujoč. »To je trening za težkoatlete,« je baje dejal prijateljem ob odhodu in se vrnil v v mirnejše beograjsko ozračje. — Danes sem izgubil 2 kilograma, je ondan ugotavljal branilec Maribora (naj mu bo ime prizaneseno), »treniramo ostreje kot Inter ob Hereri,« pa je menil tretji. Zadnji ne bodo odšli, o tem ni bojazni, vseeno pa se navijači vijoličastih zaskrbljeno muzajo okrog stadiona v Ljudskem vrtu in morda nekateri tu in tam celo v Murski Soboti. Trener šimunič p® je optimist in pravi, da mora bita trening pester in raznovrsten, da bodo prišli tudi dnevi aktivnega počitka (v Štatenbergu) in da zanj ni bojazni. »Kdor ne bo dovolj resen, bo sedel na klopi za rezerve.« Nekdo se morda boji, da bosta potrebni dve klopj... P. J. napada so odlično delovale in to srečanje nas je spominjalo na tekmo lani pred pričetkom jesenskega dela z Beogradom, ko so bili vsi polni hvale o igri nogometašev Olimpije, Trener Elsner je na tekmi s Trešnjevko preizkusil vse nogometaše, ki so trenutno na razpolago. Nastopili niso le vratar Žabjek, ki si je nategnil trebušne mišice, kar je že njegova stara poškodba, obrambni igralec Sombolac, ki je za nekaj dni odpotoval v Beograd, kjer je moral urediti nekaj osebnih zadev, srednji krilec šoškič, ki je suspendiran in je prav te dni Disciplinski odbor kluba izrekel kazen ter srednji napadalec Zagorc, ki si je na tekmi s Slovanom zlomil roko. Po izjavi klubskega zdravnika dr. šefa bo nosil 6 tednov mavčno oblogo, nato pa bo treba najmanj 14 dni re-konvalescence, da bo Zagorc sposoben za nastope na prvenstvenih tekmah. V prvem delu je Olimpija nastopila takale: Škulj, Kule-novič, Jovičevič, -Kapidjič, Kokot, Ceh, Frančeškin, Srbu, Veselica, Arslanagič, Com. Ce govorimo o posameznikih potem lahko rečemo, da vič solidna, Kapidjič odličen in prav dober Kokot. Ceh pa je dokazal, da se je vsaj na igrišču že odlično vključil v novo sredino in da pomeni za Olimpijo močno okrepitev. Napadalci so sicer zapravili še več izredno lepih priložnosti, vendar je tudi rezultat, ki so ga dosegli, povsem za dovoljiv. V drugem delu je trener Elsner vključil še OLIMPIJA Djorleva, Škufco in Nikoliča in sta se posebno slednja dva dobro znašla v moštvu, ki pa kot celota ni več tako ugajalo kot v prvem delu. BOGDAN ZUPAN: SPOSOBNI SMO ZA VEC KOT ZA OBSTANEK V LIGI / Bogdan Zupan je že štiri leta predsednik tehnične komisije pri Ljubljanski Olimpiji. Na vprašanje, naj nam pove nekaj več o svojem štiriletnem delu, nam je takole odgovoril: — Že ko je bivši Triglav izpadel iz druge zvezne lige, smo formirali nov štab funk-cionarjfev in na številnih sejah smo razpravljali predvsem o dveh vprašanjih: ali naj vključimo Igralce iz Ljubljane in bližnje okolice ter formiramo klub z mladimi močmi, ki bi se v daljši dobi najbrž uveljavil tudi v višjih tekmovanjih, druga pot pa naj bi bila krajša s tem, da bi ključne igralce dobili od drugje, pri tem pazili, da bi bili to pravi športniki in s tem skrajšali pot do uvrstitve v najvišje tekmovanje. Odločili smo se za krajšo pot. Ponudb nogometašev je bilo precej, vsako leto smo jih vzeli le malo in tako izpopolnjevali moštvo, seveda vedno po skrbni analizi. Vsako leto smo si določili cilj, ki smo ga v glavnem tudi izpolnili? Kaj pa letos? — Naše delo se je odvijalo podobno kot prejšnja leta. Napravili smo načrt in če bi naše vrste zapustil Kapidjič, bi vzeli 3 igralce, tako pa smo potrebovali le 2. Ker je podpisalo pogodbe še 5 naših bivših mladincev sem prepričan, da je to dgvolj. In vaš cilj! — Kot novinec bi nam moral biti seveda cilj obstanek v ligi, vendar smo mnenja, da po realni oceni lahko kandidiramo vsaj za 12. mesto. Kako je s šoškičem?/ — Pričel je redno trenirati, disciplinska komisija pa bo izrekla kazen. V razgovoru z upravo našega kluba je izjavil, da so bili vsi podatki objavljeni v beograjskem Športu izmišljeni. NOGOMETAŠI SLOVANA OD VČERAJ V ŠOŠTANJU zdaj 19 pogodb v predalih Slovana Na osemdnevnih pripravah v Šoštanju bo tehnično vodstvo Slovana skušalo sestaviti najustreznejše moštvo - Po nedeljski tekmi z Olimpijo so pri Slovanu zadovoljni - Novi vratar Vojin je navdušil gledalce - Vozne karte za spalnik v Split so že rezervirane Včeraj zjutraj so nogometaši Slovana odpotovali na osemdnevne priprave v Šoštanj. Že popoldne so tam odigrali tudi prijateljsko tekmo z domačim Šoštanjem. V Šoštanju bodo nogometaši ostali osem dni in 2. avgusta bodo nadaljevali z delom spet v Ljubljani na igrišču na Kodeljevem. Glavni namen priprav v Šoštanju bo povezava igralcev v homogeno celoto, saj so igralci prišli iz različnih krajev in bo to precej zahtevna naloga. V upravi Slovana so prepričani, da bo za to dovolj osem dni. LE OBLAK IN NIKIC NISTA PODPISALA POGODB V teh dneh so v upravi Slovana zbrali že 19 pogodb, podpisanih od igralcev, ki bodo letos nastopali za barve Slovana v drugi zvezni ligi. Za zdaj manjkata le še pogodbi Oblaka in Nikiča, kaže, da se bodo tudi z njima sporazumeli in tako bodo imeli ’ na spisku 21 pogodbenih igralcev. Ce k temu prištejemo še Viranta, ki je za zdaj še v JLA, bo imel Slovan 22 igralcev, kar pa bo najbrž povsem zadoščalo za nastop v drugi zvezni ligi. Poglejmo torej imena nogometašev Slovana. Vratarji: Vojin, Novak, šu- lar, obrambni igralci: Ugreno- vič. Pasic, Udovič, Benčič, krilci: Nikič, Biočič, Velkavrh, Kitič, Klaus, napadalci: Faganel, šmon, Vaupetič, Radovan, Oblak, Koršič, Škraba, Popivoda, Re-gally, in Virant, ko se bo vrnil iz JLA. PRVI VTIS ZADOVOLJIV Po nedeljskem srečanju z Olimpijo je tehnično vodstvo Slovana dobilo zadovoljiv vtis o novem moštvu. Kaže, da so se novi igralci dobro znašli v novem okolu in tako lahko pričakujemo, da se bo moštvo Slovana kar dobro predstavilo v drugi zvezni ligi — zahod. Posebno navdušeni so bili gledalci nad vratarjem Vojinom, pa tudi Biočič je dokazal, da je odličen nogometaš. Zadovoljivo je tudi to, da imajo nogometaši dovolj volje za delo in da so pripravljeni z zagrizenostjo nadomestiti, kar jim še primanjkuje. Na pripravah v Šoštanju bodo imeli igralci Slovana v četrtek tefcmo z Olimpijo, v nedeljo pa s trboveljskim Rudarjem. Tudi po tem, ko se bodo igralci Slovana vrnili v Ljubljano, bodo imeli še tri prijateljske tekme. Nasprotniki bodo najbrž moštva SNL, kaže da Triglav iz Kranja irf Rudar iz Trbovelj ter še eden. IGRIŠČE ŠE NI VERIFICIRANO Pri Slovanu še vedno čakajo na verifikacijo igrišča. Prav nedeljska tekma z Olimpijo pa jih je prepričala, da bo najbrž najbolje, če bi bile tekme na stadionu ob Titovi cesta. Na tekmi z Olimpijo je Na prvih prijateljskih tekmah je Kapidjič dokazal, da je spet v veliki formi piMMRaNHMMMMNMMpUMIIHMIMMNMINNMNHMaiHNKRNNM Walter Fišer, nogometni entuziast in dolgoletni odbornik Aluminija je povedal na ves glas: Dogodki tik pred zaključkom letošnjega nogometnega prvenstva v SL časovno še niso toliko odmaknjeni, da bi jih ne kazalo pogreti v teh soparnih dneh. Dobro se spominjamo: takrat je bil na nogah ves Ptuj, Kidričevo, ta-korekoč vsak Štajerc, ki mu okroglo usnje ni povsem tu, je, je širokih ust pričakoval odločitve. Kidričevo je živelo za svoj Aluminij, za Kmiča in tovariše, za II. zvezno ligo, ki se je zdela bolj kot kdaj — blizu in dosegljiva. To je bila repriza tistih dni, ko se je Aluminij pred dvema letoma uvrstil v SNL. Vročičnim razpravam vse številnejših kibicev ni in ni hotelo biti konca. — Ne bodite neumni, — so komentirali eni. II. liga ni kar tako, treba je denarja in gledalcev in vrag vedi česa še pri katerem menda ne mine dan, da ne bi s komerkoli spregovoril vsaj besedo ali dve o »svojem moštvu«. Ko je bil Aluminij., v središču pozornosti vseh nogometnih privržencev je bil prav on vir informacij za vsakogar in menda nam ne bo zameril, če zapišemo da je navijaško »okužil« vsaj petsto takih, ki so se za tem namesto na izlet v nedeljo popoldne celo iz Maribora odpravili raje v Kidričevo. — Zdaj, ko je vse mimo, lahko povem, da bi marsikdo širil usta. Aluminij je imel pripravljeno komfortno sta-vanje za nogometaša vijoličastih Jovanoviča, ki mu je julija potekla pogodba pri NK Maribor^ in ki že štiri leta zaman čaka vselitve v mestu pod Pohorjem. Ali je to vse? — vprašam. — Kje pa. Interesanten je bil od znanih še Arnejčič, ki je trenutno pri vojakh, ki pa ima v Kidričevem svojega strica .. . In ne samo on, na listi VALTER FIŠER, NOGOMETNI ENTUZIAST IN DOLGOLETNI ODRORN1K ALUMINIJA Jovanoviča je čakalo stanovanje v Kidričevem, za Arnejčiča pa... SLOVAN bilo namreč približno 3000 gledalcev, vstopnic pa so prodali komaj 1000. To je jasen dokaz, da je igrišče slabo zavarovano in da bi Slovanu bolj kazalo nastopati na Centralnem stadionu. Sicer pa se novopečeni dru-goligaš resno pripravlja za prve nastope v jesenskem delu prvenstva. Ker bo avgusta še turistična sezona, so že zdaj rezerevirali spalnik za pot v Split in 13. v petek popoldne bo »karavana« Slovanovih nogometašev krenUa na pot... H Drugi so zamahovali z roli kami, češ, kaj boš govoril, H laik. če zaidemo med drugo-H ligaše, boste zijali od prese-§§ nečenja. M No, epilog Je znan: Alumi- H ni j tokrat ni uspel, prehitel H ga je Slovan, ki je v odločil-H nem spopadu zabil dva gola H neizkušenemu vratarju iz Ki* = dričevega. Pa nič zato, kajti H v senci dimnika tovarne gld-H niče in aluminija se dobro zali vedajo, da je treba za takšen H skok poleg vsega tudi sreče H in nekaj več prisebnosti v tre-H nutkih, ki odločajo o vsem. H Na jesen se bo zanje, o tem H ni dvoma, začelo vse znova |g kot da se spojnladi ni zgodi-H lo nič tragičnega, nič ne-§§ pričakovane, le da bodo star-H tali z jasnejšim ciljem kot H lani. H Toda osvežimo spomin in §§ malce za šalo pobrskajmo po n tistem, kar se je odvijalo v =1 dneh, ko kocka še ni padla, H in ko je Aluminij še upal. H* Ko so kibici in funkcionarji H tega kluba zamahovali z roka-§§ mi in ko je nekomu ušel stali vek — zijali boste . . . g Pri tem nam je pomagal H črnolasi, debeluškasti možakar H srednjih let, Walter Fišer, po-g osebljen nogometni zanesenjak, ^lll!!ll!lli!l!!lll!!l!l!ll!!!llllllilll!ili!:li!lii!!!i!iil!i!lli!lllllll!!ll!IIHl!llll!II!ll!l!l!!li!|l!:il!ll!IiMini!l1!!illlBI!l!ll!llll!llll:!!llHHIII!lii!!ll!ltllU^ je bilo še nekaj znanih iz drugih mest (in krajev), ki prav tako niso skrivali svojih m namenov v primeru Aluminije- |§ ve uvrstitve v II. zvezno li- m go. Pa o tem kdaj drugič, J morda na koncu prihodnje g spomladi. Zares: v Kidričevem so ra- ( čunali na pomembne okrepit- g ve. ob katerih bi marsikomu gf zastal dih. Govora je bilo še g o treh ali štirih za slovensko- ff hrvatske razmere zvenečih g imenih, ki bi pripomogla k % uspehom, o tem ni dvoma. Trenutno pa so takšne govorice spet izpodriaili novi, treznejši načrti. Aluminij se je nekako fuzioniral s ptujsko Dravo, iz katere bo v bodoče po mili volji črpal mlade moči, enako nameravajo v primeru uvrstitve v II. ligo prirejati tekme izmenično enkrat v Ptuju in enkrat v Kidričevem. Sicer pa; naš sogovornik pravi, da bo čez leto marsikomu marsikaj jasno. Bomo videli. Jasno je trenutno to, da bo že jeseni na stadionu v težjih tekmah tudi do 3000 ljudi. To pa je veliko za kraj, ki ima skoraj približno približno toliko — prebivalcev: F. JAUK XXI. KOLESflRSKil DIRKA PO JUGOSLfiVUI LETOS NAŠ TOUR V OBRATNI SMERI Karavana nad 100 kolesarjev in trikrat toliko spremljevalcev kreni" la na pot v sredo ob 14. uri - Konkurenca resnično odlična - Sovjetska zveza lavorit med posamezniki in moštvi - Velika škoda, ker odpade Vršič - Negotovost jugoslovanskega moštva — Optimizem ___________slovenske reprezentance._ Tradicija se nadaljuje. Velika tradicionalna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« spet stopa v ospredje zanimanja naše športne javnosti. Manj hrupno kot običajno so organizatorji pripravili vse potrebno za letošnji naš Tour, čeprav moramo tokrat z zadovoljstvom ugotoviti, da so bile priprave plodne in uspešno zaključene. Večkrat smo namreč trdili, da na naših kolesarskih dirkah, zlasti na največji etapni dirki »Po Jugoslaviji«, primanjkuje evropski amaterski vrh, kvaliteta, ki bi napravila še bolj zani-ttiivo in popularno to prireditev. Z udeležbo tekmovalcev SZ se je uresničila velika želja vseh ljubiteljev kolesarskega športa, saj pomenijo ti tekmovalci smetano svetovnega amaterskega kolesarskega športa. Pa tudi druge ekipe so tokral sestavljene bolj načrtno. Tujci so poslali v Jugoslavijo kolesarje, s katerimi hočejo v bodočnosti, zlasti pa na olimpjskih igrah v Mehiki ponovno dokazati svojo vrednost ah pa še bolj afirmirati svoje ime. Kar tri dni je bilo v Gradbenem šolskem centru za Bežigradom kot v nekakšnem mednarodnem parlamentu. Vodstvo dirke in kolesarji z različnih krajev Evrope in Afrike so našli v tem domu svoje prijetno vzdušje in gostoljubje. Vodstvo te šole je sprejelo pisano karavano modemih nomadov z vso pozornostjo in naklonjenostjo. Tik pred dirko, ko je bila pravzaprav tekmovalna nervoza skoraj na višku, smo se znašli z beležnico v roki med temi potujočimi junaki, ki se bodo v prihodnjih dneh spoprijeli z vsemi nevšečnostmi dolge etapne dirke »Po Jugoslaviji«. Končno smo v naši sredini pozdravili tudi slovite amaterje — kolesarje iz SZ. Zanje je bilo ves čas največje zanimanje in tam kjer nastopajo oni, tam takoj poraste kvaliteta prireditve. V Ljubljano so dopotovali med zadnjimi, seveda skrbno pripravljeni in poučeni o vsem, kar jih čaka na težki preiz-kršnji. Opazili smo jih v senci krošenj, ko so med mehaniki iz velikih zabojev sestavljali kolesa. Bili so zgovorni, dobro razpoloženi in seveda precej samozavestni. V vodstvu reprezentance je Leonid Selešnjev, zvezni trener in edini strokovnjak za daljše etapne dirke. To delo opravlja smo krenili na Jalto na skupne priprave. Ali poznate pot, ki bo vodila kolesarje na tej etapni dirki? — Razumljivo. Točno smo analizirali vaše pogoje, klimo in pot kjer bo potekala dirka Prvič smo v Jugoslaviji' in zato so bile naše priprave temeljite. V našem moštvu ni »zvezd«, niti takšnih, ki oi se v težkih pogojih -1 tu mislim na vročino in druge vremenske pogoje — spozabili in preveč mislili na vodo, kar je prav gotovo slabo za vsakega kolesarja. Moštvo je sestavljeno tako, da so v njem kolesarji specialisti za vzpone (Lebedev, Petrov Kolesarji iz Sovjetske zveze na posebnih pripravah že 15 let. V pomoč mu bodo mlajši trener Veršinjin, mehanik Samo j lov in maser Podreš. Moštvo sestavljajo naslednji tekmovalci: Lebedev, zmagovalec letošnje amaterske dirke Praga—Varšava—Berlin, Dohljakov, Petrov, Sepel, Oli-zarenko in Melihov. Sedmi član je moral ostati doma, znani Sajhudžin, zaradi sodelovanja na Spartakijadi. Za razgovor smo prosili trenerja Selešnjeva, resnega moža, ki je dobro pretehtal naša vprašanja in tudi svoje odgovore. Kako ste se pripravljali za dirko Po Jugoslaviji? — Ko smo se odločili za pot v Jugoslavijo, smo takoj sestavili državno moštvo in začeli s pripravami. Ker smo vedeli, da klima v vaši državi ustreza klimi na Krimu, in šepel) pa tudi odlični sprin-terji kot Melihov, Dohljakov in Olizarenko. Petrov in Doh-1 jakov sta tudi izkušena kolesarja na kronometer. Kaj menite o udeležbi dirke Po Jugoslaviji? — Določeno prednost imajo Jugoslovani, ki poznajo ceste in so tudi prav sedaj v dobri formi. O drugih udeležencih ne bi rad govoril, vem le to, da so mladi in perspektivni, zlasti Belgijci in Danci. Sicer pa je pred dirko nehvaležno napovedovati favorite. Bomo videli kaj nam bodo pokazale prve etape. In vaši vtisi ob prihodu v Jugoslavijo? — Vse v naj lepšem redu! Vidimo, da smo prišli med dobre tovariše in upam, da se bomo tudi razšli kot prijatelji . . llllllllllllflIlHIiIHttll Srečko Bilič — prva rumena majica na dirki »Po Jugoslaviji« Tehnični direktor dirke Ješič zadovoljen Občudujemo vašo domovino .Naš star znanec Dragiša Ješič, “ivši reprezentant, trener in zvez-^ kapetan je imel prav v teh [Jheh toliko skrbi kot menda no-me(j vsemi udeleženci. Pa v®ndar smo ga našli v njegovem “tabu nasmejanega in ga povpra-,al>, kaj meni o letošnji dirki, o •dJih udeležencih, predvsem pa r^eda o naši reprezentanci, ki se ,e te dni tik pred dirko priprav-‘iala v Kočevju. . Toliko je bilo razprav o poti 'tosnjega XXI. jugoslovanskega ®ura. Zanima nas kaj menite o r”sameznih etapah in o poti, ki vodi iz Ljubljane v Skopje. Različne okoliščine in objek-.J®1 pogoji so" nas napotili, da v,5? spremenili smer dirke. Začeli Skeedwayist. Za prva mesta bodo kandidirali tudi Regvart, Valent Medved, Klasnetič in Kos ter drugi. Mariborčani imajo sploh dobre pogoje v svojem centru pri ADM TAM.« »In v Ljubljani?« »Zaenkrat sem edini Ljubljančan, ki tekmujem na stadionskih dirkah. V našem društvu — ADM Ljubljana — pa skrbimo tudi za tekmovalni naraščaj. To ' odgovorno nalogo je društveno vodstvo zaupalo nekdanjemu slovitemu »letečemu Kranjcu« Ludviku Stariču, ki sedaj svoje AVT0M0T0 dolgoletne pestre izkušnje prenaša na mlajše dirkače. Seveda pa imamo težave s tekmovalnimi stroji, ki jih ni dovolj, razen tega pa je treba zanje odšteti tudi veliko denarja« , »V tekmovalni sezoni imate prav gotovo malo prostega časa?« »Da, tako je; skoraj ves prosti čas prebijem na treningu. Toda kaj hočem; veselje in navdušenje za hitrst me je pripeljalo k temu športu, ki sem se mu zapisal z vsem srcem. Hitrost mi leži v krvi! Sprva sem gojil kolesarstvo, ki pa je bilo zame prepočasna zvrst. Zato sem pred tremi leti »presedlal« med speedwayiste. Seveda si vroče želim, da bi dobil še boljši, hitrejši motor, s katerim bi se lahko še uspešneje kosal s prekaljenimi mojstri jugoslovanskega speedwaya. Ob slovesu smo Mateju Milharčiču krepko stisnili roko. ŠAHOVSKI KOMENTAR Prijateljstvo in nauk V beograjski »Politiki« je šef sovjetske ekipe na šahovskem dvoboju z Jugoslavijo v Vrnjcih Viktor Batu-rinski napisal o tem srečanju zanimiv članek pod gornjim naslovom. Povzemamo nekaj misli iz njega, kajti samo v našo korist bo, če vemo, kaj mislijo drugi o nas, zlasti, če so ti drugi daleč najboljši šahisti na svetu, pa čeprav govorijo mestoma nekoliko preveč v rokavicah! »Ne glede na zmage tudi v vseh prejšnjih dvobojih je prišla sovjetska ekipa v Vr-njačko banjo brez pretiranega optimizma ali samozavesti. Poznamo namreč moč jugoslovanskih šahistov, zato smo pričakovali trdovraten boj. Poleg drugih smo vključili v ekipo tudi kandidata za svetovno prvenstvo v obeh konkurencah, moški in ženski, Kušnirjevo in Spaskega, ker sta sama menila, da so srečanja z močnimi jugoslovanskimi šahiSkami in šahisti zanju koristna priprava pred odločilnimi spopadi za svetovno krono. Rezultat dvoboja je bil odločen praktično v prvih dveh kolih. Zdi se nam, da jugoslovanski šahisti v začetku niso imeli dovolj borbenega zaleta in da so šele počasi povečevali hitrost. Kljub temu pa so vsa kola potekala v napetem boju, razultat pa se je odločal v zadnjih minutah, ko so prihajali do veljave zlasti psihološki činitelji. Matematični seštevek ni najvažnejši, kajti tudi mi se lahko od jugoslovanskih šahistov veliko naučimo. Saj v otvoritveni teoriji in strateškem vodenju partije le malo zaostajajo. Zato v SZ skrbno spremljamo razvoj šahovske dejavnosti v Jugoslaviji. To je tudi namen teh tradicionalnih srečanj ne glede na športni rezultat. Naj odkrito povem, kaj mislim o vzrokih poraza jugoslovanske ekipe v dvobojih s ŠAH SZ. 2e Lasker in Aljehin, pozneje pa tudi Botvinik, so pripisovali veliko važnost psihološkemu momentu v ša- hovskem boju. Zdaj se vloga psihološke pripravljenosti še stopnjuje, v športu sploh in v šahu še posebej. Znano je na primer, da imajo v štabu svetovnega nogometnega prvaka Brazilije že dolgo psihologa. Zato velja razmisliti tudi o šahovskih psihologih. Zdi se mi, da nekateri jugoslovanski šahisti, odlični teoretiki in preizkušeni praktiki, ne cenijo dovolj važnosti psihološke priprave. To se kaže zlasti v srečanjih z močnimi in vztrajnimi nasprotniki, ki se oprijema- -jo tudi slamice. Tako je mogoče vsaj delno razložiti neuspeh Ivkova v dvoboju z Larsenom, čeprav smo tudi v SZ dajali več možnosti jugoslovanskemu velemojstru. V dvoboju Jugoslavija — SZ pa je najizrazitejši tak primer Parma, saj se je popolnoma nepričakovano vdal v partiji s Polugajevskim tisti trenutek, ko je imel v trdnjavski končnici čist remi. če bodo jugoslovanski šahisti posvetili temu problemu ustrezno pozornost in skrb, bo njihov odpor vsekakor večji, s tem pa tudi uspeh. Franček Brglez PO ATLETSKEM POEJSZU V JENI Ali pravilno izbiramo nasprotnike? dobri — oba metalca kopja, oba na 10.000 metrov itd. — vendar tudi v teh primerih ob solidnih rezultatih uvrstitve niso zadovoljevale, zato tako velika razlika. Ob jenskem dvoboju se je ponovno pričelo postavljati načelno vprašanje kaj bolj koristi razvoju in ugledu naše atletike ali dvoboji z močnimi in premočnimi nasprotniki, ki jih obvezno izgubljamo z zelo veliko razliko v točkah ali pa srečanja s takimi reprezentancami, ki jih obvezno izgubljamo z zelo veliko razliko v točkah ali pa srečanja s takimi reprezentancami, ki jih morda celo lahko premagamo. Ne vemo ali si je Atletska zveza Jugoslavije zadala športno-ge-ografsko nalogo, da uprizori srečanja s skoraj vsemi reprezentancami Evrope, ki v atletiki kaj pomenijo (ZR in DR Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija, Madžarska, ČSSR, Poljska, švedska, Finska itd.), saj nam v tej zbirki manjka samo še Sovjetska zveza. Pravtako pa se vprašamo ali ima takšna politika sklepanja mednarodnih srečanj svoj športni smisel, če že ima športno-politični? Nasprotnike bi morali najbrž iskati nekoliko bolj »po meri« povprečju naše reprezentančne ekipe in manj za najboljše naše atlete, ki imajo tudi sicer v svojih koledarjih precej in mnogi dovolj močnejših tekmovanj. Vsekakor bi za našo atletiko bilo vsaj od časa do časa prav prijetno, da v dvoboju zmaga ali pa se »z lovorom ovenčana« vrne celo iz tujme. Priznati namreč moramo, da biti vedno premagan ni kaj posebej stimulativno, kaže pa da* premočni nasprotniki vodijo že v naprej v resignacijo naše atlete, ki že tako ali tako niso kaj prida psihološko pripravljeni in so zelo dovzetni za različne depresije. Ob Jeni se vprašamo manj to zakaj morda ta ni bil v reprezentanci ali zakaj je oni slabo tekmoval, ampak bolj to kdaj bomo tekmovalni koledar vendar prilagodili našim razmeram in možnostim. MLADINSKI VESLAŠKI TROBOJ TRST-K0R0ŠKA-SL0VENIJA Presenetljivi Korošci Po nedavnem visokem porazu naših atletov proti reprezentanci DR Nemčije v Jeni je bilo slišati nekatere komentarje, da je to eden naj-Večjih polomov naše atletike. Tem mnenjem se ne gre pridruževati v celoti, ker smo podobnih in hujših polomov doživeli z našo skromno atletiko že dovolj. Mnogo bolj pomembno bi bilo, da bi vendar enkrat ocenjevali našo atletiko bolj stvarno m je ne dvigali nad njeno vrednost. Ne zapirajmo si oči pred dejstvom, da smo slej ko prej globoko v »sivem« evropskem povprečju in le od časa do časa se nam nasmehne kot žarek upanja ta ali oni posamezni rezultat, medtem pa kot celota, recimo moška ali ženska reprezentančna vrsta, nimamo kaj prida iskati v mednarodni areni. Mimo so časi ko smo bili suvereni gospodarji vsaj balkanske atletike in ko smo dobili nekatere meddržavne dvoboje, ki jih z istimi nasprotniki danes ne moremo več. Naša atletika je absolutno sicer napredovala, relativno pa storila korak nazaj, napredek mnogih drugih je bil pač mnogo hitrejši, kar ni čudno, če primerjamo temelje tega športa pri nas in v skoraj katerikoli drugi državi. Vrnimo se k Jeni. Poraz je bil popolnoma pričakovan in to visok poraz. Morda nas je udarila razlika 60 točk. Toda tudi prvo srečanje, v Celju z odlično in stalno napredujočo ekipo DR Nemčije smo leta 1962, izgubili 42 točkami razlike. Razmerje sil je dokaj stvarno, čeprav so nas nekateri atleti tokrat s svojimi dosežki — rezultati in uvrstitvami — razočarali. Presenečenja so bila skoraj izključno v negativni smeri — začenši od tekačev na 400 metrov, obeh skakalcev troskoka, obeh skakalcev ob palici, Vivoda, Radoševiča, Bezjaka in v manjši meri še nekaterih. Z druge strani so nekateri bili nepričakovano Prejšnjo nedeljo je bilo v Celovcu tradicionalno veslaško tekmovanje mladinskih reprezentanc Koroške—Tr- sta in Slovenije, tokrat že VIII. po vrsti. Potem ko je že vse kazalo, da bodo tokrat najboljši naši tekmovalci, je na koncu presenetljivo zmagala Koroška. Naši mladinci so imeli smolo v double scu-llu in se je veslačem Arga iz Izole zlomilo veslo 500 m pred ciljem. Rezultati: skiff Trst, Ko- roška, Slovenija, četverec s krmarjem Slovenija 5:33.38, Koroška 5:37.82, Trst 5:41.69, double scull Trst 5:15.64. Koroška 5:56.61, Slovenija 6:30.63, osmerec Koroška 4:53.61, Slovenija 4:54.84, Trst 5:10.76. Vrstni red: Koroška 13, Slovenija 10.5, Trst 9 točk. To je bil drugi troboj tretjega ciklusa in v skupni razvrstitvi po lanskem troboju na Bledu in letošnjem v Celovcu vodi Slovenija 25.5, Koroška 20.5 in Trst 19.5. Velemojster Talj odgovarja: Na zadnjem srečanju v zvezni košarkarski ligi med Olimpijo in Zadrom smo v dvorani opazili tudi bivšega svetovnega šahovskega prvaka Miha j la Talja. živo je spremljal dogodke na lesenem podu in tem- poletov nogometni predal NOGOMETNO PISMO IZ BEOGRADU Vse v znamenju priprav za 15. avgust Ha obisku pri beograjskih prvoligaših - Partizan ima letos najboljše moštvo in je najresnejši kandidat za prvaka - Crvena zvezda ima trenutno šest poškodovanih igralcev - Partizan in Crvena zvezda na gostovanju po Zahodni Nemčiji, Tri tedne je za nogometaše, ki se priprvaljajo na start v prvi zvezni ligi, malo časa. Prav zaradi tega so zdaj že sredi ostrih priprav in selektorji v posameznih klubih že sestavljajo okostja enajstoric, ki bodo nastopale v prvih srečanjih jesenskega dela prve zvezne nogometne lige. Tokrat smo za naše bralce ‘ pripravili zapis s krajšega obiska pri beograjskih prvoligaših in skušali bomo na kratko povedati nekaj zadnjih novic o pripravah in dogodkih tik pred startom — 15. avgustom. POLOVICA MOŠTVA POŠKODOVANA PRI CRVENI ZVEZDI Vodstvo Crvene zvezde je tri tedne pred pričetkom prvenstva v precej kočljivem položaju. Šest igralcev, ki so vsi najresnejši kandidati za uvrstitev v prvo moštvo je poškodovanih. To sta novi branilec Stojanovič in šorban, prej Bududnost Titograd, na treningu sta se poškodovala Durko-vid in Jeftic, vratar Stoja-novid si še vedno ni opomogel po prestanem meniscusu, pa tudi Kostid je med reko-valenscenti, ker njegova stara poškodba še vedno ni ozdravljena. ^ če govorimo o Crveni zvezdi, je seveda posebna zanimivost to, da si je od novih igralcev le Vratnjan, prej Novi Sad zagotovil mesto v moštvu. To je raznovrsten igralec, ki kot krilec odlično igra v napadu in v obrambi. Na pripravah od 1. do 1J. julija je pokazal, da je solidno pripravljen, hiter in se je takoj vključil v novo okolje. _ Nogometaši Crvene zvezde bodo 30. julija odpotovali na turnejo v Zahodno Nemčijo, kjer bodo odigrali tri tekme. Nasprotniki bodo Bayern, Bo-russia, Dortmund in Eintracht-Braunschweig. čeprav so do začetka prvenstva še možne razne spremembe, računajo, da se bo beograjska Crvena zvezda takole predstavila na prvih tekmah v jesenskem delu prvenstva: Krivokuca, Durkovič, Jeftič, Vratnjan, čop, škrbič, čebinac, šekularac, Miloševič, Šorban, Djajid. PRI BEOGRADU BREZ POŠKODOVANIH IGRALCEV Nogometaši Beograda so se ves čas pripravljali v športnem centru v Beogradu Vodstvo tega ligaša je zadovoljno, ker za zdaj nimajo poškodovanih igralcev in je v zadnjem času ozdravel celo vratar Miloradovic, ki je imel mavčno obvezo. V športnem centru so imeli bolj rekreativni trening. V prvih tekmah pa bodo nastopili najbrž takole: Miloradovic, Milovanovič, Gavrič, Marič, Radoševid, Kri-vokuda, Samardjid, Gugleta, Nikic, Banovic, Skoblar. Posebna zanimivost je seveda dejstvo, da sta končno Samardjid in Skoblar uspela v svojih dolgoletnih težnjah. Dolga leta sta namreč igrala na krilih, čeprav je bila njuna želja igrati na mestu zveze. Zdaj se je tudi tehnično vodstvo prepričalo, da bosta na mestih zvez lahko dala več od sebe in ko je odšel trener Čirič, so lahko spremembo tudi uveljavili. TUDI PRI PARTIZANU BREZ POŠKODB Nogometaši Partizana so odpotovali na gostovanje v Zah. Nemčijo in Nizozemsko. Nasprotniki ne bodo znani klubi in sodijo srečanja na gostovanju v okvir priprav za letošnje prvenstvo. Partizan se bo pomeril z naslednjimi klubi: Miinchen-Gladbach, Hamburger SV in Fortuna-Gelen iz Nizozemske. Trener Gegid računa, da bo moštvo Partizana naslednje: čurkovič, Jusufi, Miladinovič, Bečejac, Rašovič, Vasovič, Vi-slavski, Kovačevič, Hasanagid, Vukelič, Pirmajer. Že na prvi pogled na ta imena da slutiti, da je to zares solidno moštvo že pred startom najmočnejše v letošnji prvi zvezni ligi. Hasana-gič je zasedel mesto srednjega napadalca — Galič bo jeseni odšel na odsluženje roka v JLA — Že s tem, da je Hasanagid postal srednji napadalec pri Partizanu, si je zagotovil tudi mesto v državni reprezentanci, saj je znano, da za Galca ni bilo zamenjave. PRI RADNIČKEM UTRUJENI OD SPOMLADANSKEGA FINI-ŠA Četrti beograjski ligaš Rad-nički trenira od 6. julija. Med igralci je nekaj poškodovanih, vendar je v moštvu čutiti utrujenost še od finiša v spomladanski sezoni. V prijateljski tekmi s Partizanom so nogometaši tega kluba zaigrali dobro le en polčas. Trenutno so poškodovani Ljulic, šeremetovic, Djukic in Lalic. Nogometaši Radničkega bodo imeli prvo resnejšo preizkušnjo 31. julija, ko bodo na stopili proti reprezentanci NDR v Beogradu. Nemci so namreč prosili za sparing-partnerja in moštvo Radničkega jim najbolj ustreza. Kaj več o moštvu za prvenstvo pa za zdaj še ni mogoče reči. če na kratko zaključimo je jasno, da je od beograjskih prvoligašev na najboljšem Partizan, saj je ostalo staro moštvo, nihče ni odšel, pa tudi nobenega novinca ni, ki bi se moral vključevati v moštvo. Pri Crveni zvezdi sta Toplak in Mitič tista, ki se potegujeta da bi to moštvo pričelo z najresnejšim delom, da bi v klubu zavladala disciplina in da bi igralci delali tisto, kar jim nekdo ukaže. V bodoče naj bi šib brez improvizacij . perame^o komentiral vsaiko ali neuspeš- no pot*® naših košarkarjev. Polani tekmi smo ga vpr^1, Za mnenje in čeprav '“‘J že po tradiciji noče 0 komentirati ne o še manj pa o drugih ^Ogah, je tokrat le naČ« nekaj trenutkov in ustr6'6' naši radovednosti. Ste^l^dovolji z igro? Recimo: Kako se pri- pravljate na dvoboj z Lar- senom? Vprašanje je bilo nekoliko zlobno zastavljeno, kajti Talja smo kar nekaj dni zapored videvali v Ljubljani. Odgovor je eri-šel kot iz puške: Saj vidite, da ni z menoj Koblenca, mojega sekundanta in' trenerja. Namesto mene se na Larsena pripravlja kar on. . _ Ali: Glede na to, da so Kd°_r®i je bolj ugajal, organizatorji na bilten tur-GlimpUf Zadar? nirja vpisali, da je ponatis — EKFa Košarka. prepovedan, nas zanima Kdo 13 igralcev je po Vaše mnenje, kdo ima v vašem zaslužil naj- resnici avtorsko pravico na večje planje? šahovsko partijo? Spet nas Vsijfti. ki so spravil, je presnetil s svojo brzo-potezno izjavo: Belj za bele poteze, črni pa za črne!!! žogo obroč' Kaj pilite f ' Kaj ^“Ue o temperamentu "sainezmh košarkarjev? Naphaj kažejo tisto; kar nhl ^ znotraj pri šahu. Ali W?atn hoteli zaupati, kaj ne,ute o košarki sploh? — ToPeramentna igra, ki terja^sne igralce-Poznal Olimpijo? — Zd:) Sem jo spoznal. Vam '5aiajo igralci in njihova®*? _ Sprašujete! To so temperfptni igralci, ki zaslužii'hoje čestitke! V od$* med četrtfinalom polovice tur- nirja “‘hulatov za sve- O nogometaših z daljnega Severa pišemo bolj poredkoma, še redkeje pa pridemo do fotografij. Tokrat nam je uspelo dobiti eno takšno, ki nam nazorno prikazuje, da so tudi tam temperamentni nogome- taši. V Helsingborgu na Švedskem je nogometna igra izredno popularna in temperamentnih prizorov ne primanjkuje na nobeni tekmi. Naš posnetek kaže eno izmed velikih nogometnih borb med znanim doma- čim klubom iz Hesing-borga in Elfsborogom. Fotoreporter se je znašel v desetinki sekunde in posnel tole nogometno »piramido«. Nasprotni napadalec se je znašel na ramenih branilca in ob pomoči svojega soigralca z vrha »piramide« z glavo točno žogo usmeril v vrata. Sicer nič posebnega za nogometne sladokusce, toda redek posnetek na švedskih nogometnih igriščih pa je vendarle. Nazadnje pa se je Talj kar ,na Turistovem vrtu vrgel v nedeljo dopoldne še na brzoturnirski šah. Predhodno se je spoprijel z našim mojstrom Kržišnikom, ki ga je za šalo izzival, Talj pa je izzivanje sprejel z besedami: »Nič ne bova govorila, dajva raje igrati.« In sta se udarila, pri čemer je Kržišniku, ki ni izrazit brzoturnirski igralec, uspelo kljub trem minutam »tore« (on 7 minut, Talj 4 minute za partijo) dobiti le dve partiji. Konec je bil tak, da je Kržilšnik zagrozil Talju z »ljubljanskim Petrosja-tovnega!Saliov^kega“prva- nom«, ki da je od pravega k.3. se j ^lo-črno pTizo- sRtho 10 odstotkov sls-bsi. —jsao i,~ Pripeljite ga — se je glasil eks-šarripionov * ukaz. In Kržišnik je pripeljal radijskega šahovskega komentatorja Iva Bajca. Dogovor se je glasil za 10 partij, končni rezultat pa je bil 6,5 : 3,5 za Talja, ki je ob koncu z vprašanjem, a ali pridete kaj na Bled, hitro ampak da je posredno zahteval povrat-tudi y^D7oirih odrezav ni dvoboj. Ni bil namreč ' zadovoljen z rezultatom .. • rišče, vj^di in tudi v dejanju, trikrat prestavilo z Bleda. Ljubljano, na Turistov v'Za to je poskrbel kajff. bivši svetovni prvak j1, ki je že kar domač mestu. Ob takih 'h je preneka- tero ra', , ’ kajti znan je ne 1® h*’ da izredno duh‘r Iz Kcmade je prišel na obisk v LjaMfano bivši namiznoteniški reprezentant Maks Marinko — Za brake Poleta govori o namiznem tenisa in hokeja v Kanadi. sluga odličnih trenerjev, predvsem Vilima Harangoza. Kef je Marinko prišel naravnost iz Kanade in ker bomo imeli pri- poletov nogometni predal Na zadnjem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani je igrala za Kanado tudi Marinkova, ki je takoj vzbudila pozornost zaradi tega, ker so vedeli, da je žena bivšega jugoslovanskega-, reprezentanta Maksa Marinka. Že tedaj nam je v razgovoru povedala, da bo poleti obiskal svoj rad-ni kraj tudi njen mož, ki živi v Kanadi in tudi tam propagira ta šport. Ko je Maks Marin’-o-dopotoval v Ljubljano, se je G„tr-sil v našem uredništvu. Na £<> Ijo nam. je odgovarjal na mnoga vprašanja zlasti o razvoju namiznega tenisa in hokeja v Kanadi. — Z veseljem sem spet v Ljubljani, kjer sem pred tolikimi leti nastopal za bivši Hermes in tudi dosegel večje uspehe. Ljubljana je lepo mesto, po SPENTU pa je postalo tudi znano v svetu. Vsi tisti, ki so se udeležili letošnjega svetovnega prvenstva — med temi je tudi moja žena — ne morejo pozabiti gostoljublja, prisrčnosti in topline glavnega mesta Slovenije. — Tako nam je za uvod povedal svoje prve vtise igralec svetovnega slovesa v namiznem tenisu Maks Marinko, ali kakor so ga mnogi imenovali na kratko — Mac. Kakšen je vaš poklic v Kanadi? — Poučujem francoščino, latinščino in telesno vzgojo v Torontu. Opravil sem dodatne izpite, tečaje in končno univerzo, tako, da sem kar zadovoljen s svojim pedagoškim poklicem. Pogovor se je takoj zasukal o -športu, o namiznem tenisu. O tem je popularni Mac povedal naslednje: — V Kanadi veliko igrajo namizni tenis. Dežela je zelo prostrana, šport pa je 'povsod zelo priljubljen. Namizni tenis igrajo po kleteh, ob hišah kakor smo včasih v Sloveniji in verjetno še danes. Moramo razlikovati namizni tenis za zabavo, od onega v tekmovalnem duhu. S tekmovanjem v ligi začnemo v Kanadi 1. novembra, razdeljeno pa je v pet divizij s sodelovanjem 40 moštev. To je enotna liga, kjer igrajo fantje in dekleta. Tudi kvaliteta znatno narašča. Naj povem, da na SPENT niso prišli najboljši, zato tudi Kanada ni bila najbolje zastopana. Ali je v Kanadi med drugim tudi večji namiznoteniški turnir? — Seveda! Teh je včasih tudi po 8 z udeležbo nad 100 igralcev. Turnir se začne in konča v enem samem dnevu. Kaj pa nacionalno prvenstvo Kanade? Ali je tam tudi državno prvenstvo? — Vsako leto imemo v Torontu v okviru neke razstave turnir za državno prvenstvo. Tu so lepe možnosti s. prostori in tudi sredstvi. Ob tem bi rad povedal še to, da so na SPENT odpotovali igralci, ki so si skoraj sami pla-čpli vse stroške potovanja. Za primer naj povem, da so bili v Ljubljani igralci po jakostni lestvici 4., 6. in morda 50. Vsak od teh je dobil po 100 dolarjev od federacije, ostalo pa je plačal sam. Gotovo ste si ustvarili sodbo o vrednosti tega prvenstva in o modi Kitajcev? — Po pripovedovanju Bame, z njim sem se srečal v Londonu, je bila to doslej najboljša namiznoteniška prireditev. Kitajcev nisem videl igrati, pač pa mi je o njih veliko pripovedoval Barna, ki ima o sodobnem namiznem tenisu svoje mnenje. Naj vam ga zaupam? Barna trdi, da nj na svetu več toliko talentov kot včasih, vendar je to njegovo osebno mnenje, ki ga ni posplošiti. Šport gre v širino in ima zato svojo razvojno pot in tako je tudi v namiznem tenisu. To sem povedal Bami, ki pa je ob' mojih pripombah umolknil. Kakšno je vaše mnenje o Jugoslovanih? —Slišal sem, da so nadarjeni igralci, menim pa, da je to za- žina r° materin jezik, rav ta ipOO ^ c zasluži na leto okrog S^jŠih ujev in je eden ^ «^x _____ xxxxwx* najppP tajski “^ejistov v do- hodnje leto v naši lepi dvorani movint #ekaj0 tudi svetovno prvenstvo v hokeju Kafc*j j^stov? Poprave kanad na ledu, smo se zanimali tudi za '**'5*’ h ^ * kanadski hokej. O tem meni Marinko naslednje: — Hokej je v Kanadi pravi ljudski šport, ki je za mnoge tudi sila donosen. Tam ima vsak mlad človek svojega vzornika, bodisi v posamezniku ali med moštvi. Veliko je profesionalcev, ki zaslužijo lepe denarje. Vemo, da živi v Kanadi mnogo igralcev jugoslovanskega porekla. Ali morda veste za kakšnega, ki je dosegel veliko popularnost? — O da! Omenim naj samo Ma-hovljiča. Oče je iz Bosne, sin pa je bil rojen v Kanadi. Vsa dru- ’ S PosvfSf Va«; °most kondiciji in takt1 jieij x Jhtam na suhem. Honwta ‘f ™ 38K:‘kV,ji“P'koYhe,i za israiee. ki prfflii 1 Profesionalci v iec 10 let do-sklad, 300 do- loaeno^ue sta P^sM Z noge mu je stel copato! iKJiiSSgjpS Pred nedavnim se je končala velika borba za naslov košarkarskega prvaka ZDA. V areno sta stopila šestkratni prvak ZDA Boston Celtic in 76 Philadelphia. Tega moštva pred dvema leto- Staro pravilo je, da je treba mlad začeti, če hočeš imeti uspeh. Tudi v športu je tako. Kako koristno je za dora-ščajočega človeka, pa naj bo dekletce ali fantič, da začne svojo tekmovalno kariero že zelo zgodaj. Še posebej v Angliji in Nemčiji skrbijo atletski trenerji za tekmovalni naraščaj že v osnovnih šolah. Na tekmovalni stezi je vse polno navdušenih atletov, bodočih rekorderjev in prvakov v vseh mogočih disciplinah. Šole organizirajo medraz-redne in medšolske tekme in zmagovalci prejmejo med drugim tudi praktična darila: tek- movalni dres in sprinte-rice. Športni in šolski pedagogi trdijo, da je takšna oblika nagrade ob lični diplomi najprimernejše darilo za mladega atleta.-Zmagati na takšni prireditvi pa ■ pomeni za mladež največje doživetje in ponos. KANADA, NAMIZNI TENIS, HOKEJ IN ŠE SPENT Wilt Chamberlain, ki je izredno hiter in obenem tudi mi, DUO od nje- matičnih košarkarskih tekem popoln košarkar. ga I>rebu|pf .pa se ie v zgodovini ZDA. Ob: koncu Obe moštvi sta se doslej ta i£r:„d) je pu,,, in v krat- so se gledalci dobesedno puli- 1-m CP „ mladelnhia pre- z 62:61. . govalcem. Nek navdušen pri- kolektiva prebili prav v vrh šlo za vse ali nič. No, igra ni Chab*^, tiever;p}'Kazal v teh staš Bostona se je dokopal ameriške in svetovne košar- bila kdove kako lepa, bila treibb% ^ Vef.no poučen- do odličnega Russela in ga skarske jakostne lestvice. Za pa je bolj dramatična kot tradl^ SVflit0 J0 .ucinkovi- tebi nič, meni nič sezul. Rus- . , . -----— kdajkoli poprej. Na tekmi ni tost-^, potelo Je. ^učalo sel se je upiral, toda vneti tekmo je vladalo neverjetno zanimanje in vzdušje je bilo za las podobno onemu na brazilskih nogometnih igriščih. Glavno orožje pri Bostonu re bil virtuozni velikan z/ 208 cm Bill Russel, ki so ga .že imenovali za najboljše- t.ti. ar#'a-’; ifr- 13. avgusta „MALI POLET" larjev mesečno, če pa plačuje v ta sklad 20 let potrebno vsoto, pa 600 dolarjev. Ali ste kaj slišali o moštvu Kanade, ki bo nastopilo v Ljubljani na svetovnem prvenstvu leta 1986 v hali Tivoli? —Za zdaj ne morem reči ničesar. Menim pa, da pravih profe-ga sKrn8 Poleti so sionalcev ne bo, ker .imajo svoje mnogi taborierviih kipr obveznosti m ne morejo žrtvovati ----_ Pozott,^ ,__i daljšo dobo za priprave in nastop v nacionalnem moštvu. Prepričan pa sem, da bodo prispeli v Ljubljano igralci, ki bodo pokazali pravo hokejsko veščino. Še in še je pripovedoval Maks Marinko o svojem bivanju v Kanadi, o življenju v Torontu, toda tokrat je ostala v naši beležnici, lahko bi rekli le najzanimivejša športna vsebina 1 mmmmti umrni | Smo sredi prave kolesarske sezone. Za nami so dve največji profesio- 1 I r.alni dirki Giro dTtalia in Tour de France. Kaj vse morajo premagati možje | 1 na železnih konjičih, menda ni treba posebej poudarjati. Koliko osebnih | ■ tragedij, popolne duševne in telesne izčrpanosti je na takšnih prireditvah, | B tudi ni treba posebej poudarjati. Prav te kolesarske dirke služijo karikaturi- § 1 stom kot pravi objekt njihove dejavnosti po vseh mogočih časopisih. Tokrat [ 1 nam je kirakaturist znane francoske revije Miroir Sprint narisal in prav | 1 plastično prikazal koliko borcev je ostalo na bojišču po hudih vzpetinah Pi- 1 1 renejev. Domiselno je narisal gorske prelaze, ki so brez usmiljenja spravili s | 1 poti kopico uspeha željnih dirkačev različnih evropskih držav. Skoraj polovica 1 I je obležala v »borbeni areni«, druga polovica pa izmučena nadaljuje pot v 1 I zavesti, da so najtežje ovire za njimi. Zares težka je borba profesionalnih | 1 dirkačev! REZERVIRANI© 7,A BRALCE . POZNO VPRAŠUJETE Spet se oglašam z nekaj vrsticami. Najprej bi rad povedal, da mi je Polet zelo všeč,' škoda le to, da je premalo zajeten. Št. 28 je izšla samo na 8 straneh, pa bi rad vedel zakaj tako? Ob tem me zanima tudi to, koliko mostov je izpadlo iz prve in druge zvezne nogometne lige in ali bo res prvi iz SNL vstopil v drugo zvezno ligo? Korošec Štefan, Heidelberg Veseli nas, da tudi v tujini prebirate Polet in da ste zadovoljni z njim. Glede vašega vprašanja, kako je bilo s št. 28, pa Vam sporočamo, da smo se omejili na toliko strani pač zato, ker smo bili zaradi selitve našega uredništva v hudi časovni stiski. Našim bralcem smo bili dolžni to pojasnilo in upam, da boste tudi vi kot ostali razumeli te težave, ki so bile neizogibne. Glede vašega vprašanja o izpadu b-gašev iz prve in druge zvezne lige pa tole: iz prve lige je izpadla Sutjeska, nova člana pa sta postala zmagovalec druge zvezne lige v zahodni skupini Olimpija in zmagovalec druge zvezne lige v vzhodni skupini Radnički iz Beograda S tem je liga izpopolnjena, tako da ima zdaj 16 članov. Verjetno ste že slišali, da se je Slovan uvrstil v drugo zvezno ligo in bo tako mimo Maribora zastopal v prihodnji sezoni slovenski nogomet v drugi zvezni lin”'. ZAKAJ LETOS NI VRŠIČA? Živo spremljam kolesarske dogodke, predvsem pa etapno dirko po Jugoslaviji. Zanima me, zakaj letos niso uvr-stUi tudi Vršiča, ki je vendar vsako leto pomenil nekakšen vrhunec in turistično atrakcijo jugoslovanskega kolesarskega Toura. Slišal sem različne verzije, vendar bi rad vedel za točen odgovor. Prosim vas, da mi na to vprašanje čimpreje odgovorite. L. P., Ljubljana O tem problemu in o tej zagonetni odločitvi organizatorjev letošnje dirke Po Jugoslaviji, je bilo precej govora. Tudi pri nas smo se spraševali, kako je prišlo do te spremembe in zakaj so izpustili Vršič? Zal, nismo mogli priti resnici do dna. Nekateri člani Org. komiteja so trdili«, da so hoteli popestriti to dirko in jo zato tudi organizirali v obratni smeri. Nekateri so spet »zaupno« šepetali, da Vršiča ni zato, ker so tako želeli kolesarji SZ, ki se baje sicer dirke ne bi udeležili, tretji pa so spet trdili, da Slovenija ni vplačala svojega deleža in zato je tudi izpadla etapa in sicer najzanimivejša od Nove Gorice čez Vršič v Ljubljano. Kje je iskati resnico in kdo bi lahko odgovoril na to vprašanje, pa vsaj za zdaj res ne vemo, saj so vsi prizadeti dovolj ali celo preveč zaposleni s problemi na dirki, ki poteka te dni po cestah Jugoslavije. Ce bomo prejeli točen odgovor na vaše konkretno vprašanje, se bomo kasneje oglasili v isti rubriki ali pa v posebnem sestavku. ga igralca leta. Russel, pa ni ei so * j terp ^a1!’ kaJ se je 110:109. Kaj vse se je l;:asne-bil najvišji na tem dvoboju,za zgodb0«sgpj jj^anom. p0 je zgodilo, je težko popisati, polnih 8 cm ga je presegel navadji? ^ °segel tudi po To srečanje je šlo v anale ko-wm Chamberlain ki je iz- 100 pa hi sami tek- nepozabne in ene najbolj dra- mi, ^ nje' košarkar ma sploh še ni bilo. Kot me- srečali že šestkrat in vsako je kern % v vo(is^tielpIlia pre' ^ kdo bo hitreje čestital zrna- x„naivni*;4 Eocro -zmpcrcilr\ rvn f-rilr-rof 'Pnlr-rot- io glS ^ -'letin i ^VO 2 62:61. Prvvalopm TSIpk nnvHušpn nri- Chad1'?' v„„- r. Je bučalo „„ JC u bilo igralca, ki ne bi po- kot el?s' Pristaš- .mu je snel copati in treboval zdravniške pomoči, plod1**! ___________ ............. na t vezano glavo/roko ali nego. CeltWjjjenemual bgnsiti in narjem, da mu bo ta copata Ko je Boston Celtic vodil s ob & sodni' najdražji spomin in prava lo- kov na cev Je ostalo' vorika v njegovi zbiralni vne-isa0 semaforju: mi... . "J v/x*o- pxj.oi.ais xixu je oiiei eupaui xxx znf6 Je ogor^e" zbežal z njo v neznano smer. Vsakdo od rijih je imel po- M Jli aalae/;„?°stPn Kasneje je-, pripovedoval novi- 36:26, odličnega Chamberlaina skoraj ni bilo opaziti. Gledal- zapi- Nogometni trener številko 1 Bolje sem plačan kot Herrera V kavarni dunajskega hotela Europa je ostala ena od miz prazna. Stalni gost Bela iuttmann je svoje dunajsko ivališče zamenjal z donos-■ejšim v Lisaboni. Namesto rrivatiziranja in igranja brid-aa na Dunaju, občasnega jjiskovanja večjih nogometnih dogodkov in podobnih razvedril »upokojenca«, je 65-letni nogometni trener zopet polno angažiran nogomet. Sam pravi, da ga ne čakajo same rožnate stvari. To kar od njega pričakuje 20 igralcev dvakratnega zmagovalca ev-opskega nogometnega pokala ■nnfice, kar pričakuje 60.000 anov tega kluba in približno ^milijonov njegovih prista-'/ — kadar gre za to, da bi Benfica zopet odvzela amazionalu naslov najboljša moštva v Evropi, podira Benfico vsa Portugalska — ni majhna reč. Ponovno naj bi osvojili tako zaželeno trofejo, ki so jo imeli v klubskih vitrinah že dvakrat in ki je potem trikrat ušla Guttmannovim naslednikom pri Benfici. S stališča Benfice je prvi korak pri novemu uspehu že storjen, namreč povratek Gut-tmanna. Moštvo po mnenju vseh portugalskih strokovnjakov že imajo. Trikrat je Benfica v zadnjih letih spodrsnila pri nastopu za evropski pokal in pri poskusu ponovnega angažiranja Guttmanna. Po dveh velikih uspehih je Guttmann z besedami »saj tu nimam več kaj doseči«, odšel v Montevideo. V Južni Ameriki je nekdaj veliki Urugvaj medtem za nekaj dolžin prehitela Brazilijo. Častihlepni Urugvajci so si zaželeli starih, dobrih nogometnih dni, ko so bili med drugim tudi svetovni prvaki. Penarol iz Montevidea naj bi izpodrinil Santos prav na vrhu razporeditve najboljših klubskih enajsto-ric na svetu. Guttmanna je privlačila po eni strani nalo- Smučajo rekordu nasproti Tudi letos so se zbrali najbolj drzni smučarji na ledeniku pri Cerviniji, da bi na smučkah poskusili doseči novo rekordno hitrost. Kot je znano, je neuradni svetovni rekord v hitrostni vožnji na smučeh 174.757 km/h, dosegel pa ga je italijanski smučar Luigi de Marco. Doslej je mednarodna smučarska zveza preganjala te rekordne poskuse in udeležencem se je prav lahko zgodilo, da so bili zaradi teh bolj ali manj neuradnih poskusov celo kaznovani s prepovedjo nastopanja. Po nedavnem kongresu FIS v Mamaiji pa se je stališče vrhovnega smučarskega foruma spremenilo in tako je letošnja prireditev prvič s pristankom in sodelovanjem FIS. Zanimivo je, da je mnogo smučarjev pripravljenih tvegati svoje smuči in kosti, da bi dosegli čim večjo hitrost. Letos se jih je zbralo nič manj kot 44. Rekordne vožnje potekajo tako, da merijo smučarjem čas na enem kilometru proge, pri tem pa seveda smučar pripelje na »start« že s polno hitrostjo. Rezultati prvega dne rekordnih voženj kažejo, da je'prej omenjeni svetovni rekord v nevarnosti. Že takoj na začetku sta dosegla dva Italijana in sicer rekorder De Marco in kot alpski smučar mnogo bolj znani Bruno Alberti popolnoma enako povprečno hitrost 169.252 km/h. Tudi ostali najhitrejši so bili predvsem Italijani in sicer skakalec Bruno de Zordo 169.014, alpinec Mussner 168.460, potem Ludwig Leitner (ZRN) 166.822 in Finec Kalevi Hakkinen 166.745. Najhitrejši Avstrijec je bil Adalbert Leitner s 163.339, za njim pa skakalec Willi Egger 162.895 kilometra na uro. Nogometni globetrotter Bela Guttmann (na desni) ga sama, po drugi pa -seveda tudi precejšen kupček denarja. Tedaj, namreč v sezoni 1962-63 so nekateri listi zapisali, da dobiva Guttmann 6000 dolarjev mesečno. Ko so ga vprašali, če je to res ali pa je morda bila številka le 5000, se je stari nogometni as smejal in rekel: »Zdi se mi, da . nima nihče — mislim nogometne trenerje, takih dohodkov.« Predvsem ga je že tedaj zabavalo to, da zasluži več kot »čarovnik« Herrera. Tisti, ki so bili v Guttma-nnovih južnoameriških časih v Montevideu, so znali povedati, da je imel razen izredno visokih prejemkov brezplačno na voljo še lepo stanovanje in avtomobil s šoferjem. Toda že po nekaj mesecih njegove odsotnosti iz Lisabone, je postal promet na relacija Li-sabona-Montevideo bolj intenziven, ker so se odposlanci Benfice kar vrstili pri Pe-narolu in Guttmannu, da bi si ponovno zagotovili slavnega trenerja. Penarol tedaj ni bil v najboljši finančni situaciji in je bil pripravljen na kupčijo, drugače Guttmann in tako je ostal kjer je bil. Penarol je tedaj zahteval za odstop trenerja izkupiček dveh tekem z Benfico z garancijo najmanj 60.000 dolarjev. Od tega naj bi Portugalci položili na mizo takoj 40.000. Benfica je bila pripravljena na te pogoje, Guttmann pa se je skliceval na pogodbo,' ker je menil, da bo pri Penarolu vendarle bolje shajal kot v Lisaboni. Pozneje je Guttmann zapustil Montevideo, treniral nekaj časa avstrijsko reprezentanco na Dunaju, potem pa tam privatiziral. Medtem so se pri Benfici zvrstili trenerji Cilec Riera ter Madžara Czeisler in Schwartz. , Guttmann seveda tokrat zopet ne pričakuje honorarjev kot jih je spravil v. žep pri Penarolu, vendar meni, da bo dobil vsaj toliko kot prvič pri Benfici. Ko se je pripravljal po že sklenjeni pogodbi na odhod, je posvetil večino časa psihičnim pripravam v Badenu pri Dunaju. Celo v igralnico ga je večkrat zaneslo, vendar ni izgubil toliko denarja, da bi zaradi tega na stara leta moral ponovno na delo. Novinarji so ga tudi v mirnem Badenu kmalu našli in oblegali in samo nek angleški zastopnik sedme sile mu je vzel več kot dve uri dragocenega časa. Guttmann je ta razgovor šaljivo komentiral: »Veste, zato je trajalo tako dolgo, ker se nisva povsem dobro razumela. »Guttmann je po rodu Madžar, toda razen materinega jezika dobro obvlada nemščino, portugalščino, španščino, italijanščino in francoščino, slabše pa. angle-, ščino. Zopet njegove komentar: »V Angliji nisem bil še nikoli trener«. > Guttmann je v nogometnem športu doma tako kot malokdo drug. Je praktik, kateremu tudi teoretiki ne morejo do živega. To kar pri Benfici najbolj cenijo, niso njegove obrtniške trenerske sposobnosti — »Eusebio zna streljati in ustavljati žogo, imamo pa tudi pomožne trenerje«, pravijo pri Benfici — ampak njegova premetenost, odlično taktiziranje in neverjetna sposobnost pri raznih razgovorih. Pravijo, da Benfica najbrž ne bi igrala zadnje finalne tekme za pokal evropskih prvakov na domačem igrišču Internazionala v Milanu, če bi jo pri razgovorih zastopal Guttmann. Pred dokončnim odhodom na Portugalsko Guttmann računa še na obisk pri starih znancih v Budimpešti, potem pa bo za eno leto zopet li-sabonski domačin. Sam pravi, da več kot eno leto ne bo treniral Benfice »uspeh naj bo tak, vrnem se zanesljivo ali z zlatim letalom, ali pa s helikopterjem, tako da nihče ne bo vedel kdaj in kje bom pristal na Dunaju«. h a k ra tk © - n a k m t k © - na km * ko ~ n a k raško Kmalu po koncu letošnje kolesarske dirke po Franciji ,so se iz vrst organizatorjev pričeli širiti glasovi, da se bodo za prihodnje leto zopet vrnili k državnim ekipam potem ko je bila sedaj vrsto let v veljavi ekipna tekma posameznih firm. • V polfinalnih srečanjih evropske cone Davisovega pokala je v Pragi Španija premagala CSSR s 4:1,v Parizu pa Južna Afrika Francijo z istim rezultatom. V finale a-meriške cone se je uvrstila Mehika z zmago s 5:0 nad Novo Zelandijo. Avtomobilska dirka za veliko nagrado Nizozemske v Zandvoortu je prinesla zopet prvo mesto Jimu Clarku na Lotusu, ki si je s tem že zagotovil naslov letošnjega svetovnega prvaka. Drugi je bil Stevvart na BRM, tretji pa Gumey na Brabhamu. . • Plavalna reprezentanca Italije je v Sanremu premagala Francijo in Švedsko z istim rezultatom 56:45,1 švedska pa Francijo z 58:43. Najboljši so bili rezultati na 1500 m prosto: Luyce (Fr) 17:44.2, Eng-strom (Šv) 17:57.5 in De Gregorin (It) 17:57:6. V Salzburgu se je končalo tekmovanje za evropski pokal skakalcev v vodo. Ekipno je zmagala po 4 panogah So- , vjetska zveza pred NDR, medtem ko sta si ZRN in Poljska delili tretje mesto. • Angleški atlet Ron Hill je v Boltonu dosegel nova svetovna rekorda v teku na 15 milj z 1:12:48.9 in na 25 km z 1:14:22.6. Dosedanja ,rekor-da je imel še iz leta 1955 Emil Zatopek z 1:14:01.0 oz. 1:16:34.4. To sta bila zadnja še veljavna Zatopkova svetovna rekorda. Na afriških igrah v Brazza-villu je dosegel v dosedanjem poteku tekmovanj najboljši rezultat kenijski tekač Keino s 3:39.6 na 1500 m, kar je nov afriški rekord. • V kvalifikacjiski nogometni tekmi za svetovno prvenstvo je v Barranquilu Urugvaj premagal Kolumbijo z 1:0. • Po rekordu Evrope na 1500 m je Jiirgen May (NDR) dosegel v Berlinu še svetovni rekord v teku na 1000 m z 2:16.2, pri čemer je za 4 desetinke sekunde izboljšal dosedanjo znamko Novozelandca Petra Snella. Italijanski športni dnevni La Gazzetta dello Šport je pred dnevi objavil lestvico najboljših teniških igralcev in igralk sredi letošnje sezone. Sama razvrstitev morda niti ne bi bila tako zanimiva, če ne bi v njej tja do 50. mesta popolnoma izpustili jugoslovanskih mušketirjev. Ne gre za to, da bi poskušali ugotavljati, da Sodita Jovanovič in Pilič med 50 najboljših na svetu, ampak bolj za to, da ugotovimo, da nista med 50 najboljšimi na svetu, ker sta premalo igrala na največjih letošnjih mednarodnih obširnosti seveda samo v izvlečku: 1. Roy Emerson (Avstrija), 2. Fred Stolle (Av-stral), 3. Manolo Santana (šp), 4. Chuck MeSinley (ZDA), 5. Cliff Drysdale (J. Afr), 6. Ralston (ZDA), 7. Mulligan (Avstral), 8. Roche (Avstral), 9. Flet-cher (Avstral), 10. Ries-sen (ZDA), 11. Diepraam (J. Afr), 12. Fox (ZDA), 13- Pietrangeli (It), 14. Nevvcombe (Avstral), 15. Osuna (Meh), 16. Bunyert (ZRN), 17. Ashe (ZDA), 18. Lundquist )(šved),19. Bamess (Braz), 20. Dar-mon (Fr), 28. Gulyas 50 najboljših v tenisu turnirjih, kjer pa sta se že pojavila, nista dosegla kaj prida uspehov, zato ju tudi zaman iščemo v omenjeni razvrstitvi. Dovolj je morda za primerjavo navesti, da je Fran-. coz Pierre Barthes šele na 43. mestu, da pa je ta igralec v srečanju Jugoslavije s Francijo v Daviso--vem pokalu odpravil oba naša mušketirja. Lestvico, ki je sestavljena predvsem na podlagi rezultatov naj večjih turnirjev, objavljamo zaradi (Madž), 33. Tiriac (Rom), 37- Sangster (VB), 38. Le-jus (SZ), 44. Krishnan (lin), 45. Javorsky (ČSSR) Istočasno so objavili tudi dvajseterico najboljših igralk, posredujemo prvih 10: 1. Margareth Smith (Avstral), 2. Esther Bueno (Braz), 3. Bill Moffitt (ZDA), 4. Leslie Turner (Avstral), 5. Nancy Richey (ZDA), 6- Van Zyl (J. Afr), 7. Schultze (ZRN), 8. Grabner (ZDA), 9. Susman (ZDA), 10. Durr (Fr). Letošnje evropsko prvenstvo v preskakovanju ovir je osvojil 28-letni tekmovalec ZR Nemčije Hermann Schridde na konju Dozent % plavalna panorama — plavalna panorama — plavalna panorama TEKMOVANJE V REPUBLIŠKIH PLAVALNIH LIGAH Na kvalifikacije, ILIRIJA Tekmovanje v I- slovenski ligi je že v polnem razmahu. Sodelujejo 4 klubi: Ljubljana II, Ilirija, Rradovljica in PK Koper. V Kopru je bil prvi četveroboj med omenjenimi klubi, kjer je po pričakovanju zmagala ekipa Ljubljana II pred Ilirijo s precejšnjim naskokom. Vrstni red klubov je naslednji: Ljubljana 9417, Ilirija 8169, Koper 8055, Radovljica 7169. V tem kolu je Koper zamudil svojo veliko priložnost, da bi premagal Ilirijo. Od posameznikov Je Marin iz Ilirije dosegel relativno dober rezultat in obeta, da bo postal dober plavalec na dolge proge. V drugem delu tekmovanja, ki je bilo na Koleziji, je Ljub- Jesenice, Ljubljana II. Ilirija II. in Rudar II. Klubi so razdeljeni v tri skupine in sicer: I. skupina: Rudar II, Neptun in Slavfja, II. skupina PK Jesenice, Triglav II in III, III. skupija Ilirija II, Ljubljana III in Partizan-Bled. Tekmuje vsak z vsakim in sicer enkrat v domačem bazenu, drugič pa kot gost. Tekmovanja v prvi in tretji skupini so se že začela, žal pa sta brez obrazložitve odstopila od nadaljnjega tekmovanja Rudar II in Partizan-Bled- Druga skupina klubov s tekmovanji še ni pričela. V prvi skupini je na dvobo ju. ki je bil 18 t. m. v Celju domači Neptun premagal Slavijo iz Vevč 70:60. Na dvobo Ijana svojo prednost še po- ju razen Tkavčevega rezulta večala, tako da vodi s 15.897 ta 1:04.2 na 100 m prosto ni točkami pred Ilirijo 14.125, so bili doseženi boljši rezul Koprom 14.002 in Radovljico tati. Povratni dvoboj bo 14.052 točkami. Omembe vre- avgusta v bazenu Slavije den je Marinov rezultat na Vevčah. 400 m prosto 5:28-5, kar je pionirski slovenski rekord. V nadaljevanju tekmovanja se bosta v medsebojnih dvobojih Ilirija in Ljubljana II ha kopališču kolezije 7. avgusta oz. na kopališču Ilirije 11. avgusta pomerili za. prvo in drugo mesto. Radovljica in Koper se bosta pomerila 7. avgusta v Radovljici, 11. avgusta pa v Kopru za 3. in 4. mesto. Nedvomno bo druga ekipa Ljubljane zmagovalec in bi se kot taka morala udeležiti kvalifikacij za drugo Zvezno ligo. Ker pa en klub he sme imeti dveh ekip v zvezni ligi (I. — in II- zvezna liga sta en sam razred, saj določa vrstni red število točk) se bo kvalifikacij udeležila ekipa Ilirije. Druga slovenska liga V drugi slovenski ligi nastopa v celoti 9 klubov in sicer Neptun iz Celja, Partizan Bled, Blavija—Vevče, PK PO L K0LP V ZVEZNI PLAVALNI UG1 Premalo resnosti V III. skupini je v soboto 17. t- m. na Iliriji Ljubljana III premagala Ilirijo II z rezultatom 69:61. Povratni dvoboj bo 4. avgusta na kopališču Kolezija. Rezultati, ki so jih dosegli tekmovalci na omenjenih tekmovanjih vlivajo precejšnje zaupanje, čeprav niso kvalitetni. Bolj kot kjerkoli pride v tekmovanjh tega razreda do izraza načelo, da je važno sodelovati in dati možnosti nastopanja mladim, tako da si pridobe izkušenj in da se preizkusijo v ustrezni konkurenci. Skoda, da v ligi ne nastopa več klubov iz štajerske, saj tam že nekaj let vla da pravo mrtvilo v plavalnem športu. Upajmo, da bodo tudi v gorenjski skupini klubov pravočasno uredili tehnično probleme tekmovanja in da bo tekmovanje med Jesenicami in Triglavom II ter Bledom še pred koncem sezone zaključeno. Tekmovanje za zaprtimi vrati - Slaba organizacija - Najboljši plavalci niso zadovoljni s tem sistemom tekmovanja - Ljubljana vodi s 23.443 točkami. Preteklo soboto in nedeljo so plavalci prvikrat startali v I. zvezni ligi. V zagrebškem bazenu so se dva dni odvijale borbe med plavalci kranjskega Triglava, Ljubljane, Mia dosti iz Zagreba in Primorja iz Reke, to je 4 klubov, ki sestavljajo severno skupino. Plavalna liga za zvezni razred ima letos le dve koli. Na dveh četverobojih (drugi bo 6. in 7. avgusta v Ljubljani ali Kranju) bo zmagal tisti klub, ki bo zbral v obeh kolih največ točk. Toda letos je bilo opaziti kot da je. klubom skoraj vseeno, kako se bodo plasirali in kakšne rezultate bodo dosegli njihovi plavalci. V Zagrebu je potekalo tekmovanje zelo lagodno (beri: vleklo se je) in ni bilo občutiti pravega tekmovalnega vzdušja. Tako so na primer od 8 plavalcev na 1500 metrov prosto, le 4 že preje startali na tej progi, drugi pa so bili v tej disciplini novinci in to takšni, ki s svojimi rezultati gotovo ne sodijo v zvezno ligo. Za Mladost ni nastopil Clekovič, za Primorje pa Rupčič in Dobrila. Borba med temi plavalci in bratoma Brinovec bi vsekakor navdušila marsikaterega, razen tega, da morajo plavalci tako ali tako med seboj ppravnati račune. Po tehnični plati ni bilo tekmovanje najbolje organizirano. Predvsem se je vleklo tekmovalci so se med posa- meznimi točkami ohladili, inj-profizirani sodniški zbor pa se je po vseh svojih močeh trudil, da bi seštevanje točk in vrstni red klubov objavljal sproti. Sicer pa v zadnji konsekvenci vrstni red klubov ni preveč zanimal, saj je bilo prvenstvo bolj kot trening, doseženi rezultati pa so bili temu primerni. Res je, da v tem času še ne moremo pričakovati, da bodo plavalci v svoji vrhunski formi, toda v Zagrebu se je plavalo kot se je izkazalo, bolj za to, da se proge »odplavajo«, tekmovalec je dobil vtis, da je zanj tekma le neljuba dolžnost, ki jo mora opraviti. Za klube zmaga v ligi nima skoraj nobene cene. Pred leti so klubi V ligi pridobili bonifi-kacijske točke, ki so jim bile krvavo potrebne v finalnem moštvenem prvenstvu. Sam način tekmovanja, kot kaže, ne ustreza. Vsekakor bi bilo dobro, da bi se v bo- ZflPISKI IZ ATLETSKEGA SREČANJA ŠVEDSKA : NDR : JUGOSLAVIJA V CELJU NAMESTO OGRLIC, OKROG VRATU CUCLJI... Tretji poraz s Švedinjami - Priznanje celjskim atletskim delavcem - 70.000 atletov in 2.000 trenerjev v NOR - Nekaj statistike in običajev v zadnji številki POLETA smo t10 sedmih disciplinah državnega poboja atletinj švedska : NDR : prenehali s poročanjem za-radi zaključne redakcije. Tudi kadnje 4 discipline tega srečanja našim zastopnicam prinesle jako željene zmage nad švedsko. V skoku v daljino so Nemke po-orale dvojno zmago (Exner 6.24), Lubejeva in Frikova sta bili 4. — ■ s 5.76, v metu kopja je zmaga-a Nemka Schubertova s 51.02, crbančičeva je bila druga s 50.70, Pirkovičeva pa peta z 48.72 m. velik polom smo doživeli v teku na 800 m, ki je bil po rezultatih sodeč najkvalitetnejša disciplina Nemki Suppe in Misersky 07.0 in 2:07.2, švedinja Clausson Pa je z 2:10.6 dosegla nov šved-č- akordi), kjer je bila Petrovi-a četrta, Nikolideva pa je ko-J prišla v cilj. švedinje so ta- k0e s točkami naskoka, , ... ___ . kar K: zadhj? disciplino že vo- članskem amaterskem sodniškem zaJ, * J™ tudi ob izgubi štafete zboru in ostalih društvenih sode-.sinf? .ov.al0,za zmago. Izgubili pa lavcih zveste pomočnike. Predsed-hosti .tucb štafeto ob odsot- nik atletske federacije NDR dr. - Lubejeve, kljub dobremu ča- Georg Wieczisk je bil naravnost su 47.3 (NDR 45.9, švedska 47.0). Še končno stanje treh dvobojev — NDR : SFRJ 78:37, švedska : SFRJ 61:54 in NDR : švedska 74.5 : 40.5 točke. Tako smo bili s švedinjami tudi ob tretjem srečanju poraženi, čeprav bi ob zdravi Celjanki Lubejev! lahko slavili zmago. Bil je to nesrečen in »neplanirani« poraz, ki si ga nismo zaslužili. PRIZNANJE CELJSKIM ATLETSKIM DELAVCEM Fedor Gradišnik ni le strokovnjak — trener, izredno žilico ima tudi kot organizator. Meddržavno srečanje v Celju je bilo organizirano v velikem slogu. Tekmovalne naprave so bile odlično pripravljene, sodniški zbor je opravil svojo nalogo brezhibno, celotno tekmovanje pa je potekalo do sekunde točno po urniku. Vse te niti je držal v rokah neumorni celjski atletski delavec Fedor Gradišnik, ki ima v 50- presenečen, da ima majhno Celje stadion samo za atletiko, saj ga samo za to zvrst športa nima niti NDR. Dejal je, da je na svetu videl največ le 10 tako kvalitetnih atletskih stez, da je izven NDR bil najmanj že na 60 meddržavnih srečanjih in nikjer ni doživel takšne organizacije, prijateljstva in športnik gledalcev. V takšnih presežnikih je polne 3 dni bivanja v Celju govoril celjskim atletskim delavcem tudi vice-prasident švedske atletske federacije g. Nils Carlius. TEMPERAMENTNE ŠVEDINJE švedinje so bile v središču pozornosti mnogih Celjanov. To so bila simpatična dekleta, polna smisla za zabavo in ples. Po 39 urah vožnje z vlakom so kar na celjskem peronu zaplesale ob svojem prihodu ples podoben tvristu, vpraševale po reki Savinji, Starem gradu in možnostih zabave v Celju. Lepote mesta Celja in njega znamenitosti so si lahko ogledale, le prostora za ples niso utegnile poiskati, ker Celje tudi v tiiristični sezoni nima nikjer plesa! Zadovoljiti so se morale s transistorji in ročnimi gramofoni, ki so jih prinesle s seboj, da so lahko zaplesale vxs-a-vis hotela Celeia bodisi na ploščadi Celeie, pa celo V Velenju in Laškem. Informacije o Celju so dobile doma pri potovalnih ura- dih. . Pred odhodom iz Celja so dejale: »Vse je bilo čudovito. Imamo lepe vtise o Celju, atletiki, stadionu, o ljudeh in športnih prijateljih. Velenje je pravi biser! Le zakaj je tako čudovito mesto brez plesa, brez zabave? švedinje rade plešemo!« 70.000 ATLETOV IN 2.000 TRENERJEV V NDR Uspehi atletov ih atletinj iz NDR so nam sedaj precej bolj razumljivo po razgovorih z vodstvom nemške reprezentance in njihovimi trenerji. V NDR je nad 70.000 atletov in atletinj in nad 2.000 trenerjev, med njimi cela kopica učiteljev — prosvetnih delavcev! Ob rednih šolah imajo tudi 18 specialnih atletskih šol, kjer se šola pod vodstvom specialnih trenerjev mladina po 14 letu starosti. Iz široke selekcije 70.000 atletov in atletinj so Izvedli ožji izbor 2.000 perspektivnih tekmovalcev, za katere skrbi 30 trenerjev — specialistov. Ali je še potreben kakšen komentar . . .? NEKAJ STATISTIKE IN OBIČAJEV V nemar bomo tokrat pustili športne številke. Med trenerji smo na zaključni večerji po tekmovanju zvedeli tudi za pasled-nje statistične podatke: najstarejšo in najmlajšo tekmovalko je imela reprezentanca SFRJ (37 in 16*/! let), največ poročenih reprezentanca NDR (6), najmanj švedska (1), največ otrok imajo nemške atletinje (4), največ debitant v reprezentanci so imeli Nemci — 7, Švedi 6 in Jugoslovani 5. Pri nekaterih atletinjah iz NDR smo namesto ogrlic videli na svilenih trakovih okrog vratu »cuclje« . . . Tak simbol so imele vse atletinje, ki so prvič nastopile za državno reprezentanco NDR. In zvečer je sledil krajši obred. Trem atletinjam je vodstvo reprezentance --tia svečan način odvzelo ta simbol, ker so z odličnimi dosežki opravičile svoj prvi nastop za državno reprezentanco. Promovirali so jih s tem, da so morale popiti čašo pijače. Ostalim je »cucelj« še ostal in ga bodo morale nositi vse dotlej, da bodo opravile zrelostni izpit na meddržavnih nastopih, švedinje so bile bolj skrivnostne in pri njih nismo zasledili nikakršnega obreda. V jugoslovanskem taboru so novinke promovirali z lepim nagovorom in obdaritvijo s cvetjem. Zaslužni članici naše reprezentance' tov. Milka Babovič in Olga šikovec sta ob tem obredu bili presenečečni, saj doslej vsa leta po osvoboditvi ni bila nobeni članici naše državne reprezentance izkazana tolikšna pozornost. Majhne so te stvari, pa vendarle velike ... K. J. doče v tej smeri kaj ukrenilo. V Zagrebu so tekmovali za zaprtimi vrati ob 15. popoldne in razen priložnostnih igralcev iz sosednjega »cam-pa«, ni bilo nobenega gledalca, ki bi ga v vročih .popoldanskih urah zanesla pot v bazen, kjer bi v potu svojega obraza brez možnosti ohladitve gledal tekmovanje. Ne gre zato, da ni bilo zanimanja za plavalni šport, bazen Mladosti je namreč sanitarna inšpekcija zaprla za kopalce. Lahko rečemo, daje sramota, da je neko tekmovanje prvega, zveznega razreda, brez gledalcev! Takšno tekmovanje za zaprtimi vrati gotovo ne bo nič doprineslo k popularizaciji plavalnega športa pri nas! Naši raprezentanti Vrbovšek, Dermastia, Trtnikova in Souvanova kot kaže, na tem prvem startu, niso pokazali vsega, kar zmorejo. Vrbovšek ni startal v svojih specialnih disciplinah 100 in 200 m hrbtno, toda na 400 m 200 m in 100 m prosto je dosegel solidne rezultate., Souvanova pa je na 400 m prosto precej popustila. Se najbolje se je odrezala Zlata Trtnik, ki je na 400 m prosto plavala le 0.8 sekunde slabše od slovenskega rekorda. Z malo več sreče in zbranosti v zadnjih metrih tekme bi ji to gotovo uspelo. Od mladih plavalk bi omenil samo Ljubljančanko Ba-šelj, ki se je uvrstila letos že med najboljše plavalke prsnega sloga, čeprav je začela trenirati šele pozimi Pred drugim in poslednjim kolom želimo, da bi potekalo tekmovanje v redu, da ne bi bilo neljubih tehničnih napak, da bi plavalci pokazali kaj več, skratka, da bi zadnji start plavalcev v I. zvezni ligi pred moštvenim prvenstvom pokazal kvaliteto, tako, da bo tekmovanje res vredno svojega naziva. Vrstni red klubov je po I. kolu naslednji: Ljubljana vodi s precejšnjim naskokom pred Mladostjo in Primorjem, medtem ko Triglav zaradi menjave generacije in nepopolne ekipe ni uspel poseči v borbo. Ljubljana 23449, Mladost 22273, Primorje 21552, Triglav 18706 točk. B. Orel mr* orno sinoči se je z veliko »vrtno veselico« v ® parku ob Donavi končala IV. Gymnaestrada. Zdi se kot da je slovesna otvoritev, ki je bila v torek v središču .Dunaja pred Mestno hišo že zgodovina. Prvi, pravi dan Gymnaestrade, sreda, pravza prav ni imel svojega osred njega dogodka. Skupine telo vadcev iz_28 držav so nasto pale neprestano takorekoč non-stop od jutra do večera na 10 krajih v istem času. V osmih dvoranah in na dveh stadionih, čeprav je vsaka skupina nastopila dvakrat, opazovalci nismo mogli niti teoretično, kaj šele praktično videti vseh nastopajočih. Izbirali smo najzanimivejše, kombinirali in »letali« iz ene ga konca Dunaja na drugega Običajno se podobne telesno kulturne manifestacijev tako velikih mestih zgube. Vendar na Dunaju se Gym-naestrada nd izgubila. Na vsakem koraku smo jo lahko čutili. Posebno veljavo ji je dal tudi predsednik avstrijske re-publ.ke Franz Jonas, ki jo je osebo otvoril. Od nastopov pirvega dne moram omeniti tri, ki so mi ostali bolj v spominu. Najprej nastop Jugoslavije! Nastopile so štiri skupine pod vodstvom profesorjev beograjske Visoke šole za telesno kulturo, nastopili so dečki, deklice, študentje in študentke. Dobro uro trajajoč nastop v naj večji divoran; Mestne hale je bil toplo sprejet, največ zaradi originalnosti. Skupina Poljakov in Polja kinj je prikazala akrobatsko tako zahtevno sestavo, da hi sodila v vsak cirkuški artistični spored.' In končno — po moji sodbi najboljša trška prvega dneva: nastop 260 holandskih gospodinj! 2ene v stairosti 40 do 60 let pa tudi več so pokazale, kakšne telesne vaje so zanje primerne. Gospe iz Nizozemske so se na nastopu zabavaie; spravljale zdaj v smeh, zdaj v čudenje, zdaj v spontano ploskanje štiri tisoč gledalcev v Mestni dvorani. 2e kar prvi dan bi lahko o prireditvi .-e kel vse najboljše. Organizacija odlična. Vse je teklo brezhibno. Zame osebno pa je pomenil prihod iz džungie našega pokvarjenega polprofesionalnega športa na to prireditev, na kateri ni tekmovanj, ni sodnikov, nj merilcev, časov ali dolžin; kjer sodi občinstvo z močjo aplavza ali pa sploh ne sodi — veliko doživetje in sprostitev. Gymnaestrada je olimpiada telovadnega sveta. Nekakšen shod telovadcev. Zbeirejo se zato, da pokažejo svoje delo, svoje metode, prijeme, pa tudi dosežke. Vendar samo pokažejo, da kasneje v prostranih hodnikih in vežah -strokovnjaki komentrijao in hvalijo, predvsem hvalijo. Tako se na Gymnaestradah bolj kot na pravih olimpijskih igrah uveljavi načelo važno je sodelovati, zmaga tako nihče ne! Ker ni ocenjevanja, nastopajo telovadci brez tekmovalne mrzlice; ker ni treme pred-sodniki lin pred konkurenti običajno, bolje zbrani več pokažejo, kot sicer — razumljivo, psihičnih zavor ni. Gre samo »za flek«. Nekateri narodi prikazujejo na Gymnaestrad'i svoje sposobnosti, kažejo, kam jih je njihova telovadna šola že pripeljala. Posebno za sovjetsko zastopstvo in deloma za Poljake lahko rečemo, da so pokazal; samo vrhunske dosežke; poti do njih (torej vi-stema) pa ne. V sovjetski vrsti so nastopali mnogi znani telovadci iz mednarodnih aren (Kerdemelidi) in pokazali na orodjih nekatere novosti, v takoimenovani telovadbi pa neverjetne mojstrovine. Skupine drugih narodov so kazale metodske postopke določenih zvrsti — v tem prednjačijo vsekakor Visoke šole za telesno kulturo, Instituti za telesno kulturo ali #>a Zavod« za telovadbo. Olimpijski zmagovalec En-do je navdušil Dunajčane Iz teh nastopov si lahko u-stvarimo sodbo kakšne strokovnjake imajo posamezne šole im katero smer zastopajo. So s časom, so pred njim ali za njim? Potem imamo tretjo zvrst točk: namensko telovadbo. Telesne vaje za starejše, za najmlajše, za določene poklice in podobno. In končno ne smem izpustiti posebne zvrsti (letos je bila zelo močno zastopana) moderne gimnastike. Težavno jo je opredeliti. Je nekakšen prehod med telovadnim plesom in baletom. Včasih bolj sodi v gimnastiko, včasih pa je popoln balet, skoraj že umetnost. Takrat smo se spraševali: je potrebno, da imamo balet in moderno gimnastiko? Na mnogih domačih prireditvah se pritožujemo, ’a naši športniki ne znajo korakati niti tedaj, ko je treba. Tudi na olimpijskih igrah ne, ker ne vadijo. Ena lepših točk prvega večera — »finskega večera« je bil hod finskih deklet. Kakšen korak .majo! Pa ne narejenega; temveč pri-roden, pristen, da kar nesi! Vseh mogočih stvari se spomnijo sestavljalci vaj v želji, da bi uspeli, da bi vzbudili pozornost, da bi pokazali svoje znanje. Nekateri nastopajo brez rekvizitov oziroma orodij, drug; jih spet menjavajo na vse načine, tretji se venomer preoblačijo, četrti računajo na barvne efekte, peti se poslužujejo rekviz.tov, ki so običajno v rabi, pa z njimi oziroma na njih delajo nove stvari, šesti gredo v iskanju novosti v absurd :n sedmi privlečejo na dar. skorajda že pozabljena :n izumrla orodja. Prizorišča olimpijskih iger telovadcev — IV. Gymnaesira-de so bila drugega dne dopoldne vsa razen enegr b-'!’ na slabem, kar zadeva obisk. Dib, vzroka sta bila. Prvi je ta, da je bila prejšnji večer — po nastopu Fincev — Mestna hala z vsemi svojimi prostori in štirimi velikimi dvoranami pozno v noč prizorišče razgibanega tovariškega večera. In IV GYMNAESTRADA NA DUNAJU KONČANA ŠPORT DRUŽI NARODE, premalo upoštevana resnica 15.000 nastopajočih - Invazija deklet na Dunaju - Starejše udeleženke deležne posebne pozornosti - Prodor »umetne telovadbe« - Zastopniki SZ brez sistema - Osrednja točka, telovadba najboljših na svetu - Zgodnja specializacija - Med Jugoslovani Cerar najboljši - Novosti v orodni telovadbi - Hvaležno občinstvo drugi vzrok, množica gledalcev se je zbrala v eni sami dvorani, v nekakšni komorm Stadthalle. Pritegnil jih je tnnogo obetajoč nastop 24 danskih mladenk na glasbeno spremljavo jazza. Danke jih niso razočarale. Ne da se zanikati, da moderen ritem, nekoliko nenavadni gibi (imenujmo budi njih moderne, vendar ne izredne) pritegnejo mladino modeme dobe, za katero prevečkrat mislimo, da jo mami samo tekmoval ni šport in zaslužek. Kot ve lika večina sestav je imel? tudi Danska nekakšen uvoč ni del, nekakšno ogrevanj. Nato so telovadkinje prehajale na vse težjo tvarino, ki se je končala po lepo izbran, in verjetni metodični poti s popolno prosto vajo. v partor-ni gimnastiki. Noben nastop ni bil deležen tolikšne pozornosti že vnaprej. Vsi snemalci so bili na licu mesta, televizija je snemala, prikupne Danke so bile nekaj časa v središču pozornosti. Skoraj vsaki drugi točki celotne Gjrmnaestrade smo gle dali res dobre akademijske ali sorodne sestave. Tako dobre, da mora biti vsak č!an ekipe pravi mojster; so'ist ali solistka pa še posebej. Vendar kakor vsi ostali razen avtorjev, ostajajo tudi ti asi Gymnaestrade neznani in se izgubijo v množici. Kakšna mora biti modema akademijska sestava pa so nam drugi dan pokazali tudi Cehi. Skupina 12 dečkov m 12 deklic v starosti deset dc dvanajst let nam je prikazala šolo parterne gimnastike. (Elementi parterja ostajajo že leta isti, tako da v tem pogledu ni nič novega, pač pa presenečajo druge stvari.) Zgodnja specializacija povzro či, da se Janezek nauči in to bo Janez znal; zato se čez nekaj let CSSR ne bo bati od kod naj vzame novega Hudca, Krbca, Stasnega, Evo Bosa-kovo ali Vero Časlavsko. Kot rečeno po vsebini niič nove- ga; po metodskem postopku, po prijemu, po tempu pa veliko glčdanje! Ob čeških predstavah moram dodati, da so bile v povprečju najbolje pr. pravi j ene. Ni čudno! Ravnokar so končali Spartakiado, pa so nekatere skupine, dejal bi najboljiše, poslali še na Dunaj »za reprezentanco«. In kakšno reprezentanco! Človek ne sme slepo za navdušenjem, ki se ga loteva ob tolikih lepih stvareh. Zato sem se včasih potrudil in gledal tudi kritično. Spraševal sčm se, je Gimnaistrada res merilo, res pravi odraz teles- STANE DREK ne kulture narodov, ki so jih predstavljale skupine? Ali pa je nastopanje na Dunaju bolj svojevrstno tekmovanje, recimo raje merjenje moči, ustvarjalnih moči, posameznih avtorjev. Ali znajo ujeti utrip modernega časa, najti izpre-menjene potrebe mladine, ji ustreči, pri tem pa ne pozabiti na zakone vzgojnih načel ...? Drugega dne je bil na sporedu višek Gjrmnaestrade. Nastop najboljših na svetu. 5. fantov in 5 deklet, sami olimpijski in svetovni prvaki, med njimi tudi naš Cerar. Po svoje je bila ta prireditev obenem tudi konec Gymnaestra-de, kajti naslednjega dne smo gledali ves dan same ponovitve, zvečer »skandinavski večer« in v soboto popoldne smo na zaključni svečanosti, na stadionu v Fratru res videli še nekaj novega. Zairadi slabega orodja so bili Dunajčani prikrajšani za še lepši telovadni večer in razpoloženje bi bilo še lepše, čeprav česa podobnega še nismo doživeli. V domoru je občinstvo vrdla v areno, obkolilo orodja in stavim, da telovadci še niso vadili tako tesno obkoljeni od vernih oboževalcev. Ko je bila Larisa še na gredi, ko še ni končala svoje vaje za ogrevanje, je morala deliti avtograme. Med fanti je bil najboljši Cerar. Telovadil je najlepše in tudi najbolje. Zaradi slabega orodja so vsi tekmovalci in vse utek-movalke »kiksali«, vendar spodrslaji so dosegli, da je bilo vzdušje v dvorani še bolj prisrčno naklonjenost ljudi do tekmovalcev in do telovadbe pa zato še večja- V teh mojstrih svetovne orodne telovadbe so ljudje začutili človeka. In tako je 15.000 ljudi tridesetih različnih narodnosti preživelo dve uri, kot ena sama velika družina. Ob taki priložnosti, ob taki zdravi športni manifestaciji začutiš, da geslo šport druži narode ni samo geslo, ampak premalo upoštevana resnica. Petkove in sobotne prireditve so nam pokazale, da so Rusi pripeljali na Gymnae-strado skupino virtuozov. Dvoje salte naprej, nazaj, vstran in z bradlje so se vrstile druga za drugim. Skupina iz Združenih držav Amerike je tudi pokazala kako od daleč so z akrobatiko, oziroma z umetno telovadbo. Zanimivo je, da Cehoslovaki skoraj nič ne zaostajajo za njimi v izjvajanju na elastični ponjavi — na Canvasu. Samo s to razliko, da so Cehoslovaki pokazali več metodskih prijemov kot Amerikanci. Nekoliko poenostavljena ocena prikaza stanja v telovadbi bi bila: Opaziti je, da je telovadba prav v vseh deželah napredovala. Znanstveni dosežki s področja telesne kulture vztrajno prodirajo tudi v telovadbo, za katero smo bili še do nedavnega navajeni predvsem ljubiteljskega, amaterskega vzgojnega dela, ki je bilo zato premalo strokovno- V grobem smo ločili na Du- naju te dni dve vrsti gledalcev. Pravi so bili strokovno na visoki ravni. To so bili strokovnjaki, ki so prišli na Gymnaestrado, da se uče, | drugi so prišli izmenjati izkušnje; med opazovalci so bili tudi tisti, ki so sodelovali s svojimi točkami in pa nastopajoči telovadci sami. Ta del občinstva se je navduševal ob pravem času in se ni dal pravariti s cenenimi efekti in lažnim zunanjim leskom. In potem je bila v dvorani še pravo občinstvo, domačini in priložnostni obiskovalci. Ti so bili vselej prekmalu zadovoljni; vsaka malenkost jih je razveselila in ko so prišle na vrsto resnične mojstrovine (običajno ob koncu točk) so v prvem hipu presenečeni, nato pa preveč navdušeni s podvojeno silo zaploskali. Osrednja prireditev Gym-naestrade TELOVADBA NAJ. BOLJŠIH, je znova dokazala, da daje naš mali Slovenski narod prek svojega telovadnega junaka Mira Cerarja velik prispevek mednarodnemu telovadnemu gibanju. Enodušna ocena maloštevilne slovenske kolonije na Gym-naestraidi je bila: doma Cerarja veliko premalo spoštujemo! Ce bi ga videli v družbi ostalih olimpijskih in svetovnih prvakov na četrtkovem nastopu, bi čutili, da nekaj pomenimo. Obžalovati moramo, da ni nobena slovenska skupina nastopila v prikazu našega dela. Nekatere naše metode bi morale v svet, ker so napredne, ker bi se drugi lahko od nas učili — vsi pa bi nas zaradi tega še bolj spoštovali in upoštevali. Zdi se mi, da bi morali že danes, dan po Gymnaestradi, sprejeti obvez- [ nost: Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane, Srednja šola za telesno vzgojo iz Maribora, Oddelek za telesno vzgojo pri Mariborski pedagoški akademiji in Partizan Slovenije se moraj'o udeležiti naslednje telovadne estrade- Med športno javnostjo, posebej pa med ljubitelji nogometa je bolestno odjeknila novica, da se je smrtno ponesrečil znani nogometaš in trener Vladimir Žumbar. Vsi tisti, ki smo ga poznali, nismo mogli verjeti noWci, da ne bomo več videli priljubljenega nogometaša, dobrega športnika, ki je posvetil vse svoje življenje, vso iznajdljivost, ljubezen in svojo vitalnost nogometni igri. < Težko je popisati življenjsko pot znanega športnika, ki ni nikoli omahoval ali se predajal malodušju, ki tako pogo- katerimi se je Vladimir znašel kot nenadomestljivi člen ligaškega moštva slovenske enajsterice. Bil je, med tistimi nogometaši, ki so poskušali včasih napraviti nekaj velikega in pomagati slovenskemu nogometu do najvišje ravni. Večkrat se mu je to posrečilo in na odprti sceni je pobral aplavz navdušenega občinstva. Takšnega Žumbarja smo si dobro vtisnili v spomin in ko se je poslovil kot aktiven nogometaš, smo si želeli čimveč njemu podobnih. Ko je prevzel dirigentsko palico v moštvu kri- VLADIMIRJA ŽUMBARJA M VEČ sto spremlja vsakega borca v športni areni. Spominjamo se tistih let, ko je Vladimir začel svojo nogometno kariero. Spominjamo se njegove neugnanosti in trdovratne prizadevnosti na nogometnih igriščih Ljubljane, Odreda, Krima, Slovana in Ilirije. Ko je pred leti zapustil nogometno druščino Miro Fajon, krilec bivšega Odreda, nogometni soborec pokojnega Žumbarja, smo nemo obstali ob grozljivi novici, Žumbar pa do zadnjega ni mogel »pozabiti velikega prijatelja. Zdaj je šel za njim drugi krilec bivšega Odreda, sam žumbar, ki je s svojo nogometno veščino in pravim tovarištvom vzbujal občudovanje mnogih ljubiteljev o-kroglega usnja. V nepozabnem spominu nam bodo ostali težki trenutki nogometašev Odreda, med ma in končno Ilirije, so njegovi varovanci občutili, da jih bo Vladimir popeljal k lepim ciljem nasproti. Znal je navdušiti, pridobiti mladega nogometaša za to igro in ga tudi voditi skozi čeri prvenstvenih spopadov. Pogrešal ga bo mladi nogometni rod, pogrešali ga bomo vsi tisti, ki smo poznali njegovo odkritost, prisrčnost in njegovo nogometno veščino. - Pogrešali pa bodo tudi njegovi najbližji svojega dragega in nepozabnega očeta, ki jim je bil vodnik, svetovalec iu prijatelj. Dragi Vladimir! čeprav smo se poslovili od tebe za vselej in čeprav ne bomo več videli tvojega nasmejanega obraza, boš vedno ostal med nami kot svetal lik velikega športnika in iskrenega prijatelja. M. L. Jesenice : Olimpija 61:73 (35:39) JESENICE, 25. jul. V okviru prireditev v polastitev Dneva vstaje je bila na Jesenicah odigrana prijateljska košarkarska tekma med mladinci Olimpije iz Ljubljane ter člani Jesenic. Mladin-ci Olimpije, ki se pripravljajo Za nastop na državnem prve- stvu, so prikazali dopadljivo igro in premagali republiškega Ugaša z 12 točkami razlike. Med najboljšimi igralci Olimpije se je tokrat izkazal Žorga, ki je dosegel 26 točk in Marter s 14 točkami. Zelo dobro pa je igral tudi kapetan moštva Brenk. Med domačimi igralci lahko poiščemo najboljšega med Jerajem in Svetlinom. ZASEDANJE 00 NOGOMETHE ZVEZE JUGOSLAVIJE :vropsko prvens amaterskih reprezentanc Enotne vstopnice za klube zvezne lige — Igralci so dolžni sodelovati na pripravah reprezentanca — Klubi so upravičeni do delitve dohodka meddržavnih tekem po številu igralcev, ki sodelujejo v reprezentanci Na sobotnem sestanku UO Nogometne zyeze Jugoslavije, ki je bil v Beogradu, so sprejeli pravilnik o pravicah in dolžnostih igralcev, funkcionarjev in klubov v zvezi z obvezami jugoslovanske reprezentance. Prav tako so tudi 'sprejeli pravilnik o nastopanju igralcev neamaterjev v tujini, sprejeli pa so tudi sklep, da bo amaterska jugoslovanska reprezentanca sodelovala na evropskem prvenstvu amaterskih reprezentanc. To prvenstvo naj bi se pričelo letos jeseni, kolikor bi se za to prijavilo najmanj 12 evropskih izbranih moštev. V zvezi s sprejetimi pravilniki so predvidene ostre kazni za igralce in funkcionarje ter tudi sam klub, ki bi onemogočal sodelovanje kandidata na skupnih pripravah (prepoved nastopanja opravljanja funkcij itd.). Po drugi strani pa imajo klubi tudi pravico do delitve dohodka od meddržavnih nogometnih tekem, po številu igralcev, ki sodelujejo v reprezentanci. Igralci bodo za sodelovanje v reprezentanci dobili tudi posebna priznanja in sicer za vsako odigrano tekmo bronasto plaketo, za 25 odigranih tekem srebrno s primernim darilom, za 50. tekem pa zlato plaketo ter zlatp uro s posvetilom. UO je sprejel tudi sklep (na predlog klubov zveznih lig), da se za vse klube zvezne lige dotiskajo enotne, enobarvne vstopnice. Tako so naročili tisk 21 milijonov vstopnic pri Denarnem zavodu v Beogradu. Nadalje so ugotovili, da v prestopnem roku ni bilo večjih prekrškov kljub temu, da je od skupno 1400 pogodbe- melapan o* Kamnik : Spartak 1:3 (9:15, 15:2, 13:15, 15:17) KAMNIK, 25. jul. Tu so gostovali mladi odbojkarji Spartaka iz Brna. Tekma je bila odigrana v okviru proslav 20. obletnice osvoboditve in je vsestransko zadovoljila okoli 600 gledalcev. Igralci obeh moštev so namreč prikazali res dobro odbojko, poleg tega pa je bila tekma izredno napeta in razburljiva. Da je bila borba res izredna se vidi že iz samega rezultata nizov, pa tudi sicer sta se moštvi stalno menjavali v vodstvu. V moštvu Kamnika je po prvem nizu stopil v igro tudi Kržišnik kot gost domačih odbojkarjev. Ta je bil poleg Debeljaka tudi najboljši igralec v domači ekipi. V moštvu gostov sta najbolj ugajala reprezentanta ČSSR Zajiček in Ovesnjr. Tekmo je sodil Kosem iz Ljubljane. KAMNIK: Škorjanc, šker-lec, Podjed, Koncilja, Zule, Kržišnik, Debeljak, Stele, Ma-vrin. ' SPARTAK: Zajiček, Schenk, Pavliček, Svitil, Koman, Pi-kula, Ovesny, Hruza. no vezanim igralcem kar 9-stotim potekel rok pogodbe. Do manjših prekrškov, o katerih so morali razpravljati, je prišlo le pri NK Istri v Puli in Hajduku y Splitu. Tako je imelo Disciplinsko sodišče pri NZJ prav v letošnjem prestopnem roku najmanj posla, saj so bile prijave res minimalne. Sklenili so tudi, da lahko igralci po poteku pogodb dobijo dovoljenje za nastop v inozemstvu le na podlagi soglasja Komisije za mednarodne posle pri UO NZJ. Prošnjo lahko vložijo le igralci, ki so že odslužili vojaški rok ter so dovršili 30 let in ki imajo za to potrebni sporazum s svojim klubom. Dovoljenje za nastop v inozemstvu se izda samo po zaključku tekmovalne sezone, to je v prestopnem roku. Troboj reprezentanc Bolgarije, Rcrntinijo in Jugoslavije v ssidjanju Kragujevac, 25. jul. Sinoči se je končal v Kragujevcu meddržavni troboj Bolgarije, Romunije in Jugoslavije v streljanju. Zadnja disciplina troboja je bila streljanje z vojaško puško. Tudi v tej disciplini je zmagala ekipa Jugoslavije, ki je zabeležila 83 . krogov več kot bolgarska reprezentanca. Rezultati — vojaška puška (3 y. 20 ekipno) Jugoslavija 2045 krogov, Bolgarija 1962; posamezno: Gavrič (J) 630, Nikolič (J) 512, Paunovič (J) 508; mk. puška proste izbire (3 x 30) ženske ekipno: Jugoslavija 2467, Bolgarija 2436, Romunija 2436; ženske posamezno: Goreti (R) 834, He-rold (J) 830, Helicina (B) 829; mladinci — ekipno: Romunija 2467, Jugoslavija 2433, Bolgarija 2399; posamezno: Hkaban (R) 829, Henake (R) 826, Stojčev (B) 822. Zmaga nogometašev Partizana HAMBURG, 25. jul. — Jugoslovanski nogometni prvak beograjski Partizan, ki je na turneji po Zahodni Nemčiji, je v prvi tekmi premagal Hamburger z 1:0 (1:0). Edini zadetek je dosegel Kovačevič z glavo v 9. min. Partizan je bil boljše moštvo, ki pa svojo terensko premoč ni znal realizirati z večjim številom golov. Najboljšiigral-ci pri Partizanu so bili Ju-sufi, Bečejac, Miladinovič in Kovačevič. Šahovske novice Na Bledu: Larsen 1, Talj 1 — Polfinalista blejske polovice turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo velemojstra Larsen (Danska) in Talj (SZ) sta spravila doslej pod streho šele dve partiji namesto treh, ker je dobil Talj zaradi manjše infekcije na nogi, ki je zahteyala zdravniško intervencijo, dva dni počitka. V petkovi prvi partiji je imel bele figure Larsen in je po odlični pozicijski igri, v kateri nasprotnika ni pustil niti trenutek do besede ali celo najmanjše žrtve, marveč sam žrtvoval kmeta, pripeljal igro do zmage po prekinitvi, brez nadaljevanja. V sobotni partiji so spet zmagale bele figure, tokrat v groženj, toda zato je moral dovoliti vdor bele trdnjave v svoj tabor, se pomiriti najprej z materialnimi izgubami in nato še s predajo partije. Rezultat je torej za zdaj neodločen) 1:1. V novem tednu bodo po programu na sporedu nadaljnje štiri partije. V ponedeljek in v petek bo beli Larsen, v torek in v soboto pa Talj. V Amsterdamu Parma trenutno drugi — Tovarna IBM je organizirala mednarodni turnir deseterice, petih gostov in petih domačih igralcev. Po petem kolu vodi nizozemski velemojster Donner s 4 točkami pred Parmo 3,5 Szabom in dr. Trifunovičem 3 itd. Slovenski velemojster Taljevih rokah. V zapletih je ‘je premagal dr. Trifunoviča zagrozil za ceno kmeta ujeti in Langewega (Nizozemska), črno kraljico ali dobiti figu- remiziral pa z Barendregtom, ro, vendar se je Larsen še Zuidemom in Bowmeestrom nekako rešil teh direktnih (vsi Nizozemska). - Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije - MARIBOR _ (F. J.) Rokoborba — Zdravko r^el, mladi državni prvak v polivki kategoriji (član Maribora) ?P v sredo sodeloval na velikem "lednarodnem turnirju v Karlov-J'11; To bo zanj ena izmed doslej ‘‘kjvečjih preizkušenj, spremljal fa. ga bo njegov tehnični vodja Labaš. im met — v prijateljski tre-rjhg tekmi je Maribor med ted-premagal Celje s 4:0 (2:0). "toštvo vijoličastih je nastopilo naslednji postavi: Vabič (Grlo-e;;' Jovanovič (Simeunovič), rijgoreo, Grubišič (Rečnik), Ple-jjkosič (Šabič) Lukič (Satler), ^rfgaj (Jovanovič), Breznik, šo-jt) (Purgaj), Prosen in Binkov-fT1- Po mnenju trenerja Simuni-bro ),e najbolj zadovoljil mladi Pai60 iz Beograjskega Parti-Po],-18 Po solidni igra v prvem , *casu v nadaljevanju zmanjka-Strelci so biii Prosen, savski, Breznik in Jovanovič, Brae pa Je Cvirn iz Maribora v n 1000 gledalci. Za Celje je e, ■ polčasu branil Bauman, ^“»eljanje — Zaključena so bi-' ppsi^kmovanja po občinah z MK Oslov' Podpisano normo za so-8tv,,van*e 118 republiškem prven-strM„v Ljubljani je doseglo 15 Po /,fv bi sicer 7 s Tezna ter teinS«-18 z Centra in Tabora. Na b^novanjib niso bili doseženi ‘ISi rezultati. (F . mjI reviii } Telovadba — Na veliki Poiev 'Otesne vzgoje je nastopil pr--,')., ,c"’U:rd‘ članov državne re- 0*rogtaS r^1 4 Miro 1Cerar-K 3000 ljudi je na rokomet- nem stadionu ptujske Drave z navdušenjem spremljalo njegovo izvajanje. Poleg tega je navdušil tudi Tetrovič, ki je ta čas pri vojakih v Ljubljani in vrsta članov Partizana železničar Maribor. KIDRIČEVO (F. J.) Nogomet — K Aluminiju je pristopil poleg Bračiča še drugi igralec Branika Bogdan, ki je svoj čas prišel od Rijeke k Mariboru, ni pa izključeno, da mu bo sledil tudi Donko. RADENCI (F. J.) Nogomet — Ob olimpijskem bazenu lahko večkrat srečamo nogometaše mariborskih vijoličastih, ki sicer domujejo v Murski Soboti. Prosen je dejal, da s plavalnimi vložki v treningih »kopirajo« ljubljansko Olimpijo. največ pozornosti pa vzbuja vratar Vabič z atraktivnimi skoki z deske . DRAVOGRAD (F. J.) Nogomet — Na mednarodnem turnirju je Oberdrauburg izgubil proti Dravogradu 0:3, St. Andraž je premagal Oberdrauburg 7:5, Dravograd pa St. Andraž 7:2. Najboljši stelec je bil Ločičnik (Dravograd), ki je dosegel 5 golov, srečanja pa so bila pod reflektorji, kar je nudilo posebno svečan videz. Šah — Igralci Dravograda so visoko premagali moštvo St. Andraža iz Avstrije z rezultatom 6,5:1,5 šahovska zveza Slovenije je obvestila ŠK Dravograd, da bo nji-hvo šahist Božo Jeromelj sodeloval na mladinskem državnem prvenstvu od 11. do 31. avgusta v Beogradu. LENDAVA (MF) Nogomet — Nogometaši Nafte iz Lendave so gostovali v Labodu na Madžarskem in se v povratni prijateljski mednarodni tekmi pomerili z moštvom Me-dosa. Tekma se je končala z zmago domačinov z rezultatom 4:3 (3:2). Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so že v prvih minutah ostro napadali in imeli do 25. minute terensko premoč. V tem delu so tudi dosegli tri gole in visoko vodstvo. Nato je uredila svoje vrste tudi Nafta ^n uspela do konca prvega polčasa rezultat zmanjšati na 3:2. V drugem delu je bila igra enakovredna. Za nafto sta bila uspešna Madžar 2 ter Horvat enega. Pri Nafti je bil boljši del moštva napad, medtem ko je nekoliko zatajila obramba, zlasti pa vratar Farkaš. Tekmo je dobro vodil domačin Horvat. Končano je bilo prvenstvo spomladanskega dela občinske nogometne lige Lendava. Prvak je zasluženo postala ekipa Mladosti iz Centibe, ki je v zadnjem kolu največjega konkurenta za prvo mesto Olimpijo iz Dolge vasi v gosteh. Na drugem mestu so pristali nogometaši Graničarja iz Benice in na tretjem Olimpija. Tesno za njimi pa so moštva Dinama iz Pinc, Zvezde iz Doline in Mure iz Gaberja. Ekipe so zelo izenačene kar kaže tudi majhna razlika v točkah. Zaostajata le dve ekipi Elme iz I«endave in Petišovec, ki še nista zabeležili zmage in sta na zadnjih dveh mestih tabele. Rezultati zadnjega, VII. kola: Mura : Zvezda 2:1, Petišovci : Dinamo 1:4, Olimpija : Mladost 0:2 In Graničar : Elma 2:1. Končni vrsti red spomladanskega dela je naslednji: Mladost 11, Graničar 10, Olimpija 9. Dinamo 8, Zvezda in Mura po' 7, Elma 3 ter Petišovci 1 točko. MURSKA SOBOTA (FM) Nogomet — Končano je bilo prvenstvo v pomurski nogometni ligi Prvak je postala ekipa Bakovec s petimi točkami prednosti od drugouvrščenih Beltince. Na tretjem mestu je Veržej, ki je v zaostali tekmi premagal Radgono z rezultatom 3:1, na četrtem pa Puconci z istim številom točk. Sredino tabele so zavzela moštva Radgone, Brazde, Bogojine in Turnišča, medtem ko so na dnu tabele Gradbenik, šalovci in Pušča. Slednja se bo morala posloviti od pomurske nogometne lige. Največje razoča-venstva predstavlja vsekakor odstop Gradbenika, ki je bil jesenski prvak. Lestvica: Bakovci 31, Beltinci 26, Veržej in Puconci po 23, Radgona 22. Brazda 21, Bogojina 19, Turnišče in Gradbenik po 18, Šalovci 12 in Pušča 8 točk. LAŠKO (JK) Nogomet — V okviru prireditev ob prazniku Piva in cvetja je bila odigrana tudi prijateljska mednarodna tekma med Udinami (Italija) In domačim moštvom NK Pivar. Srečanje je bilo na stadionu Savinja, kjer so pred okoli 2000 gledalci zmagali goste s 3:2 (2:1). Gole za Laško sta dosegla Senica in Ra- čič, tekmo pa je sodil Goleš iz Celja. LJUBNO (TT) Nogomet — V prijateljski tekmi so domači nogometaši premagali ekipo Polzele s 6:3 (4:1). GOMILJSKO (TT) Telovadba — Na tradicionalnem nastopu domačega Partizana je sodelovala tudi moška reprezentanca Slovenije z Mirom Cerarjem na čelu ter ženska vrsta TVD Partizan Tabor Ljubljana. Prireditev je izredno uspela. NOVO MESTO (MG) Kegljanje — Na občinskem pokalnem tekmovanju, ki ga je priredila ObZTK je nastopilo šest ekip. Zmagali so kegljači Pionirja s 634 podrtimi keglji pred Iskro iz šertjemeja 629. itd. Med posamezniki je bil najboljši Mrzlak (Pionir) z 82 ped-keglji pred Petjo (Krka) z 80 podrtimi keglji. Balinanje — Zaključeno je bilo prvenstvo Dolenjske za moške dvojice. Zmagala sta Cvar in Šturm (13. maj) pred Vovk-Hren (Pionir), škafar-Šušteršič (Celu-lozar — Krško) itd. Prvi dvojici bosta zastopali Dolenjsko na republiškem prvenstvu, ki bo 31. julija in 1. avgusta v Novem mestu. Streljanje — Na prvem republiškem tekmovanju strelcev iz Kopra, Kranja, Ljubljane, Krškega, Maribora, Colja in Novega mesta (40 udel.) je zmagal Kranj s 540 krogi pred Celjem 488, Kr- škim 440 itd. Mod posamezniki je bil najboljši Martinčič (Celje) s 144 krogi. LJUBLJANA (ML) Balinanje — Včeraj in danes je bilo na balinišču Partizana Vič prvenstvo Ljubljane v balinanju za posameznike. V konkurenci 32 igralcev iz 13 klubov je prvo mesto brez poraza in po odlični igri tako v bližanju kot izbijanju osvojil državni reprezentant Marjan Škof (Lok) pred Bo-hlom (Poštar), Kovačem (Ingrad), Mecilovškom (Poštar) in Cirma-nom (Elektra). Na tekmovanju so nastopili tudi državni reprezentanti Vrhovec, Antunovič in Rozman, ki pa so vsi izpadli že v predtekmovanju. Vrhovca je izločil Antunovič z 2:13, Antunoviča škof s 5:13, Rozman pa je izgubil s Cirmanom s 7:13. Rezultati, finale: Škof : Meci-lovšek 13:10, Škof : Bohi 13:6,-Škof : Kovač 13:8, Bohi : Meci-Icvšek 13:5, Bohi : Kovač 13:6, Kovač : Mecilovšek 13:6. Peti finalist Cirman je izgubil vse final- ' ne dvoboje brez borbe, ker se finala sploh ni udeležil. Vseh pet se je uvrstilo na republiško prvenstvo, ki bo 29. avgusta v Novi Gorici. 0BJHVR ŠPORTNA AMBULANTA Ljubljana, Aškerčeva 14 od 26. 7. do 7. 8. 1965 ne dela. Prvenstvo Jugoslavije v atletiki pred praznim stadionom Nadaljevanje s 1. strani pa zadnjih 400 m odločen, da ohrani naslov prvaka države na 800 m, ga je približno 80 m pred ciljem pretekel Rube-žid. V teku na 100 m je zmagal Pavlovid. Dejanski čas zmagovalca pa bo ostal skrivnost. Sodniki so se potem, ko so 3 št .'■neri ce pokazale vsaka svoj cas, zedinili za 10.5. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri švedski štafeti. Obema prvoplasiranima ekipama so dodelili sodniki isti čas, čeprav je bila zmagovalna štafeta očitno pred dru-goplasirano. Za škandal na prvenstvu je poskrbel trener Morave iz Cuprije Aca Petrocič. V teku na 400 m je starter zaradi dveh nepravilnih startov izločil iz tekmovanja Nikolidevo, Aca Petrovič pa je iz protesta umaknil s steze še Petroviče ', drugo tekmovalko istega kluba ter nameraval odstraniti s tekmovanja še tretjega udeleženca prvenstva iz AK Morave, Kočutida. Kljub neprijetnemu vzdušju tik pred tekom na 400 m pa je zmagovalka Maričideva le dosegla letošnji najboljši čas v tej disciplini. Bolj sprehod kot tek je bila disciplina 10.000 m. Metalci. kopja in krogle so bili izrazito slabi. Ista ocena velja tudi za troskok. Zapazili smo lahko le dva obetajoča talenta, Milosavljeviča iz Svetoza-reva in Košutida iz čuprije. Vrstni red naših najboljših tekačic na 80 m ovire je ostal v odsotnosti Drage Stamejčič nespremenjen. V metu krogle za žene pa so tekmovalke znova potrdile svojo slabo formo in nepripravljenost na pomembna mednod-na srečanja, ki so še pred njimi. Huda vročina in malo gledalcev sta bila značilna tudi za drugi dan tekmovanja. Najboljša disciplina dneva je bil skok v daljino za moške. Izenačeni tekmovalci so poskrbeli, da je bila ta disciplina nadvse zanimiva, saj so kar 4 preskočili 7 m in tudi naslednja dva sta se močno približala tej daljavi, ki sicer v svetu nič ne pomeni, pri nas pa predstavlja zaradi nizkega nivoja naše atletike že kar uspeh. V skoku v višino je zaradi Andjelkovideve bolezni in Vi-vodove poškodbe kolena, čeprav sta oba tekmovala, zmagal Todosijevic. V teku na 100 m ovire je veteran Pe-trušid po odhodu Stanka Lorgerja z atletske steze že tretjič zapored osvojil naslov državnega prvaka. V metu diska se Rakidu v tretje zapored ni posrečila premagati Radoševida, in je zato naslov državnega prvaka ostal Rado-ševidu, ki je s to zmago desetič osvojil naslov državnega prvaka v metu diska. Zanimiva je bila borba v teku na 400 m, kjer sta bila v odsotnosti D. Kovača favorita Stanovnik in Bosnar, Tek je vse do 50 m pred ciljem vodil Stanovnik, nakar je v finišu zmagal Bosnar. Teka na 1500 m in 3000 m zapreke sta bila počasna, razen zadnjih 300 m na 1500 m, ko se je J. Kovač skušal približati vodečemu Žuntarju, ki pa je s pojačenim tempom zmagal le s 3:52.0, kar je letos šele šesti rezultat v tej disciplini. Mladi član Morave iz Čuprije Djurdjevid je 3:56.0 postavil nov državni mladinski rekord na 1500 m. Celjanka Lubejeva je v teku na 100 m obranila lanski naslov prvaka države, čeprav je imela nevarno nasprotnico v mnogo obetajoči Petna-ridevi. Uspešnim Celjanom se je približala drugega dne tekmovanja še Urbančičeva, ki je v zmagala v metu kopja. Rezultati: moški 110 m ovire 1. Petrušic (CZ) 14.7, 2. Vravnik (KI) 15.0, 3. Polutnik (KI) 15.7, 100 m 1. Pavlovid (P) 10.5, 2. Karasi (P) 10.6, 3. ungerčič (Lj) 10.7, 400 m 1. Bosnar (Ml) 48.3, 2. Stanovnik (O) 49.0, 3. Homoki (KI) 49.7, 800 m 1. Rubežič (P) 1:52.0, 2. Važid (KI) 1:52.8, 3. Nimčic (CZ) 1:52.9, 1500 m 1. Žuntar (KI) 3:52.0, 2. Kovač J. (O) 3:53.6, 3. Irek (SL) 3:55.1, 10.000 m 1. Čer-van (KI) 31:17.0, 2. Parčič (P) 31:17.4, 3. Homan (Lj) 32:32.2, 300 m zapreke 1. Špan (Lj) 8:54.6, 2. Kokič (Sl) 9:00.0, 3. Mitič (Žl. Niš) 9:07.2, 4x100 m 1. Partizan 42.2, 2. Mladost 42.3, 3. JLA 42.5, švedska štafeta 1. Partizan 1:56.6, 2. Mladost 1:56.6, 3. Slavonija 1:59.3, višina. Todo-sijevid (Sl) 205, 2. Andjelko-vid (CZ) 200, 3. Vivod (KI) 195, daljina. 1. Munjid (JLA) 7.34, 2. Babič (Tuzla) 7.31,3. Malešev (SL) 7:10, troskok 1. Njaradi (Vrbas) 15.13, 2. Stanišid (CZ) 14.71, 3. Milosavljevič (Kablovi) 14.53, krogla 1. Barišid (Sl) 17.38, 2. Jocovid (JLA) 17.26, 3. Toma-sovdd (P) 17.06, disk 1, Rado-ševid (Sar) 53.74, 2. Rakid (P) 52.48, 3. Nenadid (CZ) 49.03, kopje 1. Galic (P) 68.78, 2. Popek (JL) 65.11, 3. šušnjar (JLA) 64.82, ženske: 80 m ovire 1. Lubej (KI) 11.3, 2. Buranj (Senta) 11.3, 3. Ba-bovdd (Ml) 11.5, 100 m 1. Lubej (KI) 12.0, 2. Petnjarid (Sl) 12.1, 3. Šdkovec (Ml) 12.2, 400 m 1. Maričid (Sl) 56.9, 2. Miletič (Žel. Niš) 58.4, 3. Simič (CZ) 58.4, 4x200 m 1. Mladost 1:46.0, 2. Maraton 1:48.6, 3. Spartak 1:50.2, višina 1. Pulic (V) 173, 2. do 3. Frik (Sl) in Peče (Lj) obe 160, krogla 1. šporer (žel. Sar) 13.77, 2. Perovič (Sl) 13.39, 3. Kačič (Br) 13.06, kopje 1. Urbančič (KI) 49.61, 2. Čirko-vic (CZ) 46.43, 3. Kačič (B) 45.07. ( JUGOSLOVANI V OFENZIV! Nadaljevanje s 1. strani ček tako zaželenega optimizma. MADŽARI SILIJO V OSPREDJE V II. etapi od Portoroža do Opatije so s hudo ofenzivo presenetili kolesarji Sovjetske zveze. Po običaju sovjetski dirkači že na začetku poskušajo doseči potrebno prednost, ki se jim ob koncu bogato obrestuje. Tokrat kot kaže, nimajo sreče s svojo taktiko, saj jim prav V 11, etapi niso dali »dihati« niti Madžari niti Jugoslovani, ki skušajo že od samega začetka vzdržati najhujši pritisk, in to za vsako ceno. Po valovitem terenu in težkih vzponih po asfaltni cesti, ob neznosni vročini, so se v II. etapi izkazali Madžari, ki imajo v Juszku svojo najboljšo moč. Opatija je sprejela zmagovalca Juszka z velikim navdušenjem, še večja priznanja pa je bil deležen Škerlj, ki je skušal že v II, etapi nadoknaditi zamujeno iz prve. No, Danci, Italijani, Bolgari in seveda Jugoslovani, tudi na tej cesti do Opatije niso. dovolili favoriziranim sovjetskim dirkačem, da bi se odlepili. ČESTITKE MELIHOVU kolesarje na stadion, je zaradi prevelike vneme izgubil oblast nad krmilom, in padel. Njegovo nesrečo je spretno izkoristil zaslužni mojster športa Jurij Melihov in prelisičil še Jugoslovana Bol-težarja, rojaka Lebedeva, člana slovenske ekipe šantavca, predvsem pa Danca Erika Bjerga in se znašel v objemu svojih spremljevalcev, kot zmagovalec na cilju v Zagrebu. Pa vendar je prav ta etapa prinesla novo veselje Jugoslovanom. Boltežar, ki še ni mogel občutiti zmagoslavja na cilju posamezne etape, je v Zagrebu oblekel rumeno majico. TO ZMORE SAMO VALENČIČ Dirka Po Jugoslaviji šele zdaj dobiva svoje pravo obličje. IV. etapa bd Zagreba do Banja Luke v dolžini 192 km, je vodila kolesarje po asfaltni cesti proti Beogradu. Kolesarji so vozili v strnjeni skupini, brez prave volje, da bi ta ali oni pobegnil in si skušal prigarati časovno prednost. Toda mirna vožnja je trajala samo nekaj časa. Pri Novski se je položaj kaj hitro spremenil. Največ moči je zbral Rudi Valenčič, ki je krenil v napad. Takoj je na- šel ob sebi razpoloženega Melihova in še Italijana Don-doglija. Začeli so s podvojeno hitrostjo in kazalo je, da imata v tej hudi pripeki največ moči Valenčič in Melihov. Glavnina je nekoliko zaostala, čeprav so posamezniki poskušali s pobegi. Valenčič se je pokazal v pravi luči. Vzdržal je vse napade in dobesedno vlekel za seboj utrujenega Melihova. Pred ciljem, v Banja Luki, kjer se cesta močno vzpenja, je Valenčič hrabro premagoval meter za metrom in še enkrat dokazal, da je eden naših najboljših gorskih vozačev. Melihova je pustil za seboj skoraj za cel kilometer. Navdušenje je bilo veliko in skromni Valenčič se je zasluženo povzpel na zmagovalni oder. Po IV. etapi je bil gene- ralni vrstni red naslednji: Boltežar 18;15:21, Juszfco (Madž) 18;16:07, Bilič (J) 18;17:.19, Olizarenko (SZ) 18;18:20, šantavec (Sl) 18;18:28, Šepelj (SZ) 18;18:29, Jensen (Danska) 18;18.29, Macho (Madž) 18;18:47. Magyardi (Madž) 18;19:01, Ganlijev (Bolg) 18:19:38, 15. Ukmar (Jug) 18;21:25, 17. Škerlj 18;23;47, 18. Hvasti (Sl) 18;24:09, 19. Cubrie 18;24:26, 22. Valenčič (Jug) 18;25:39, Plavalci in plavalke za dvoboj z Avstrijo Težak vzpon od Reke proti vrhu špičunaka, je v III. etapi proti Zagrebu, spet prinesel nova presenečenja in nova občudovanja, zlasti kolesarja iz SZ Melihova. Kaj vse se je dogajalo v tej trdi preizkušnji, ni moč na kratko popisati. Sovjeti so poskušali s posameznimi pobegi utruditi najhujše zasledovalce, vendar se jim tudi tokrat taktika ni obnesla. Kar težko je razumeti, tako se dozdeva tudi sovjetskemu vodstvu, da favorizirano moštvo ne more pridobiti odločilne prednosti. Pred samim Zagrebom je prišlo do novih tragičnih zapletov, šest ubežnikov, ki je trdovratno povečevalo svojo prednost proti cilju III. etape, proti Zagrebu, se je znašlo v hudih škripcih. Danec Svend Erik Beograd, 25. jul. V Splitu se bosta 14. in 15. avgusta pomerili Jugoslavija in Avstrija z moškima in ženskima plavalnima reprezentancama. Odbor za plavanje Plavalne zveze Jugoslavije je za to srečanje določil naslednje reprezentante: moški — 100 m prosto: Depolo, Dermastia, Do-brila; 100 m in 1500 m Rogu-šič, Dijakovič in Colevič; 200 m metuljček Rogušič, Dermastia; 200 m hrbtno Vrbovšek, Daneu; 400 m mešano Rogušič, Dermastia, V. Brinovec; 200 m prsno Tomičič, Bo-netti, škrabar. Zenske — Zajer, Boban, Verži; 200 m prsno Bjedov, Humer, Rube-ša; 100 m hrbtno Ivic, Gašpa-mc;100 m metuljček Čovič, Souvan; 400 m mešano Pilič, Souvan, Bobnj, Skorij. Tik pred začetkom dvoboja bodo selektorji določili moške štafete 4 x 100 m prosto, 4 x 100 metrov mešano in 4 x 200 m prosto ter ženski štafeti 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mesno. Do dvoboja z Avstrijo bodo naši reprezentanti trenirali v Splitu, in sicer od 9. avgusta, 6. in 7. avgusta pa bodo nastopili na povratnih srečanjih za ekipno državno prvenstvo v Splitu in Ljubljani. Bjerg je z^reš’! po-. 'Ker ni 100 ra j • ■‘n Boban, Trtnik, poznal ceste, ki je vodila Jurič, Sabol; 400 m prosto 35. Pečnik (Sl) 18;39:12, 36. Lebedov (SZ) 18;39:27, 39. Kalan (Sl) 18;43:39 40. Kunaver (Sl) 18;44:47, 49. Pavlik (Jug) 18;56:57, 55. Mark (Sl) 19;03:32, 56. Fabijan (Sl) 19;07:15. Generalni plasma ekip: Jugoslavija 54;41.09, SZ 54;46,40, Madžarska 54;50.42, Danska 54;51.06, Bolgarija 55;09.47, Italija 55;10:19, Srbija 55;10.37, Belgija 55;11.52, Slovenija 55; 18.38, Poljska 55;49.28, Nizozemska 56; 18.08, BiH 18; 14.09, Alžir 59;43.49. Na cilj IV. etape je prikolesarilo še 72 tekmovalcev. Reprezentanca Hrvatske je odstopila, tabo ekipno kot med posamezniki, tako da je nastopilo pot proti Jajcu le 13 moštev. Rezultati V. etape: 1. Sovjetska zveza 1;44:23, 2. Jugoslavija 1;46:16, 3. Madžarska 1;48:03, 4. Bolgarija 1;48:49, 5. Danska, 6. Italija. Generalni plasma ekip po V. etapi: 1. Jugoslavija 56;27:25, 2. Sovjetska zveza 56;31:03, 3. Madžarska 56;38:45, 4. Danska 56;41:33, 5. Bolgarija 56;58:37, 6. Italija 57:00:46, 7. Srbija 57;04:50, 8. Belgija 57;09:11, 9. Slovenija 57:15:17, 10. Poljska 57;46:19, 11. Holandija 58,-08:42, 12. BiH 60;20:10 13. Alžir 61;49:01. Mednarodne vesti MONTANA — V polfinalu tekmovanja moških parov na mednarodnem teniškem turnirju v Montani (Švica) sta Avstralca Fletcher in Maligen premagala dansko-jugoslovan-ski par Lessli-Jovanovič z 8:6, 6:3. ' Kijev — Na atletskem tekmovanju v Kijevu je danes sovjetski tekmovalec Amin Tujakov dosegel odlični rezultat v teku na 200 m s časom 20.6. To je nov državni rekord SZ. SIENA — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Sieni (It) je Tamara Press (SZ) sunila kroglo 17.50 m, kar je najboljši rezultat v tej disciplini letos. Kubanec Fi-guerola je pretekel 100 m v času 10.2, Madžar Kulczar je vrgel kopje 78.88 m, njegov rojak Ko!aczay pa je skočil v daljino 7.62 m. PRIJATELJSKO KCS0METH0 SREČANJE Maribor: Rudar fKakcmj) 1:0 (1:0) ZADNJE NOVICE IZ TABORA NOGOMETAŠEV OLIMPIJE Tudi Hribernik (Kladivar) in Zupančič (Ljubljana) na pripravah Olimpije Če bo vse v redu bosta 2. avgusta podpisom pogodbe — Razumevanje Kladivarja in Ljubljane — šoškiču dvignjen suspenz Te dni sta še dva nogometaša okrepila vrste ljubljanske Olimpije. Vratar Zupančič od Ljubljane ter napadalec Hribernik od Kladivarja. Uprava ljubljanske Olimpije se je lahko sporezumela z obema upravama, ki sta pokazali polno razumevanje za novega Ugaša. Posebno pri Kladivarju niso imeli namena izdati izpisnice Hriberniku, ko pa so se pri Olimpiji pojavile težave zaradi odhoda Kapidjiča v JLA, so pri Kladivarju dejali, da so ponosni, da bo njihov igralec na- stopal v I. zvezni ligi. Oba nova nogometaša, Zupančič in Hribernik, sta že na pripravah v Ravnah na Koroškem* Ce bosta nogometaša in uprava Olimpije zadovoljni drug z drugim bodo 2. avgusta podpisali pogodbe. Vod- I* stvo Olimpije se je odločilo, da bo v svoji režiji Olimpija odigrala tekmo v Celju s-Kladi var jem. Na pripravah v Ravnah je tudi šoškič, kateremu so dvignili suspenz, vendar nadaljujejo s postopkom. Kazen za zdaj še ni bila izrečena. Številne prireditve v občini Domžale ObZTK Domžale je v okviru 20. obletnice osvoboditve in občinskega praznika pripravila bogat spored športnih prireditev. Tako so že ves pretekli teden bila na sporedu številna tekmovanja, ki bodo trajala vse do prvih dni meseca avgusta. V središču pozornosti je bila uvodna prireditev — tradicionalni troboj reprezentanc Zagorja, Kamnika in Dožal. Rezultati — nogomet: Domžale : Zagorje 2:0, Zagorje : Kamnik : 2:2, Domžale : Kamnik 2:0, streljanje MK puška: 1. Domžale I 1169 krogov, Kamnik 1135, Domžale II 1059, šah — brzotumir: 1. Domžale 55 točk, Kamnik 41,5, Zagorje 11,5, kegljanje: Domžale 694 p. k., Zagorje 687, Kamnik 576, namizni tenis: 1. Zagorje, 2. Domžale I, 2. Domžale III, plavanje: moški 50 m prosto (Škerjanc (D) 29,5, 50 m prsno Pirc (D) 42,5, 4 x 50 m prosto Domžale 2:17,9, ženske: 50 m prsno Zupan (D) 50,9. Druga večja prireditev je bila v Moravčah. Tu* so športniki prižgali najprej ogenj v žari, nato pa so se pomerili v teku. Pri članih so na 4 x 1000 m dolgi progi zmagali taborniki Domžal, pri članicah na 3 x 3000 m so bile najboljše predstavnice TVD Partizan Homec—Nožiče, pri pionirkah pa predstavnice Moravč. Istega dne sta bili odigrani še dve propagandni tekmi, v katerih so nastopali košarkarji Domžal in nato še rokometaši Slovana iz Ljubljane. Tudi v prihodnjem tednu se bo spored športnih prireditev nadaljeval. V ponedeljek bo revija kotalkarjev Olimpije, v naslednjih dnevih pa še srečanje no-gometašev-veteranov iz Kamnika in Domžal, nastop najboljših mladih košarkarjev, tekmovanja v streljanju itd. inter-Toto pokal REZULTATI: Presov — Ta-tran : Rijeka 3:1 (1:1); Varšava — Gvardia : železničar 2:1 (1:1); Leipzig — Chemie : Slovnaft 2:2 (1:2); Rostok — Empor Zagleblje 3:0 (2:0); Braunschvveig — Ein-tracht : Luzern 7:0 (1:0); Haag - ADO : Lugano 0:2 f0:0); St. Gallen — Fortuna : Durgarden 3:0 (2:0).; Eidenhoven — PSV Eiden- hoven : Chaux des Fonds 2:1 (1:0); Kaiserslautern — Kaiserslautern : Grasshop- pers 1:1 (0:0); Zagreb —Zagreb. Pogon 2:0 (1:0). Zagreb : Pogon 2:0 (1:0) Gvardia : Željezničar 2:1 (1:1) Tatran : Rijeka 3:1 (1:1) Vseafriške športne igre Brazzaville, 25. jul. Na afriških igrah v Brazzavillu je zmagovalec tekmovanja v rokometu postala ekipa ZAR, ki je v finalu premagala ekipo Slonokoščene obale z 22:7. V borbi za tretje mesto je Tunis odpravil Madagaskarja s 13:10. V finalni tekmi tekmovanja ženskih ekip v košarki je Senegal porazil ekipo Madagaskarja s 37:31. V borbi za tretje mesto je ZAR premagala Slonokoščeno obalo s 36:33. V tekmovanju moških ekip je ZAR premagala Senegal z 52:49, a v borbi za tretje mesto je Kongo, (Brazzaville) premagal Alžir z 59:39. V atletskem tekmovanju so bili doseženi naslednji'važnej- ši rezultata: 800 m Kiprogut (Kenija) 1:47.4, 200 m Kone (Sl. obala) 21.1, 5000 m Keyno (K) 13:44.4, troskok Igum (Nig) 16,27, skok s palico Eloe (SI. o.) 4.15 m itd,. Odbojka — polfinale moški: Tunis — Kamerun 3:1, ZAR — Kongo (B) 3:0. Košarka — polfinale moški: ZAR — Kongo (B) 68:52, Senegal — Alžir 61:36. Košarka — polfinale ženske: Senegal — ZAR 32:11, Madagaskar — Centralno-afri-ška republika 28:25. Nogomet — polfinale: Mali — Alžir 2:1, Kongo (B) — Slonokoščena obala 1:0. Tenis — polfinale: Tunis — Kenija 3:1, ZAR I — ZAR H 3:2. S Izdaja Založniški svet POLET — Ureja uredniški 1 odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado žlaj i pah — Rokopisov in vračamo — Tisk tiskarne ČP 1 Delo v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Celovška 1 25, Hala Tivoli (sobe 83, 84 in 85) — Uprava: a Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — čekovni ra-| čun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo 314-840, 1 316-550, 315-522 uprava 22-873 — Letna naročnina § 2500 din, polletna 1250 din. ............................I....