Chicago, ni, petA, ^2. marca (Mtrcfc-12), 1926. STRV.—NUMBER 60 •tywdal rat« of Milijonarjev sin, poslati, obsojen na dosmrtao kit Policaj! obtoženi skrajne briUi nosti. — Trpljenja nad stav-kurji Ja volilu». — Socialist k na zakonska dvojica iz Angli je obiskala stavkarje na njih stanovanjih. Pasaalc, N. J. — Policija Passaicu in Pateraonu noče dostaviti zapornic za aretacijo dveh policajev in policijskega načelnika Zobra radi brutalnosti, ki oo jih izvrftili ob času »taivka. Unija za ameriške civilne svobodščine je izposlovafa zapornici v interesu Richard Nav-rota, Pauline Navrot, Walter Yanowitza in Mary Stassiakove, od katerih nima nobeden stikov s stavkarji. Zapornici sta bili iz dani za aretacijo policajev Edward Hogana in Cornelius Struy k a. John Budz, vojni veteran in stavkar je pa zaprisegel zapor nico za policijskega načelnika Zobra, ker 'ga je napadel in pretepel. Navrot in njegova žena izjavljata, da je policija vdrla v njuno prodajalno onega jutra,,ko je naskočila stavkovne straže 12,-000 staivkarjey. Policija je bUa pijana in pretila Je Navrotove in Yanowitza. Staaaiakovo je u-daril policaj, ko je šla po ulici. Polkovnik F. Johnson, ki govori za Botany kompanijo, je odklonil posredovanje rabija Stephen S. Wiaa in skupine napred-njakov, ki so hoteli vplivati, dš se stavka izravna. Posredovati so poizkusili» tudi čaaffikarji, delavski department Združenih držav in *>Wner JUrryHoftre, a uspeha le ni opaziti dozdaj. Pomoč stavkarjem se deli v jestvinah v glavnem stanu. Za stavkarje pobirajo denar, pono-šefto obleko in živila. V stavkarskih družinah je po pet do devet otrok in beda je velika. Kljubtemu je pa duh atav-karjev neupognjen. Oawakt Mosley in njegova žena Cynthia, britaka socialistična zakonska dvojica, eta obiskala stavkarje na njih stanovanjih VlterU v Jugoslaviji Katastrofe is ni konec. Hurtkan uničil Lijevno v Bosni. Dunaj« 11. mprca. — Vest iz Belgrada Se glasi, da je silen vihar včeraj razdejal mestece Lijevno v Bosni. 3 JETNIKI UfiU IZ JETNI-&KBGA TABORIŠČA. I Mejo jih ▼ petih južnih državah. — Med uporom so bili ranjeni 3 stražniki. Atlanta, Ga. — Sest jetnikov, ki so ae v sredo pod nadzorstvom treh#strožntkov vračali z dela v neko jetnjško taborile nedaleč od tu, je nenadoma planik» na stražnike ter jfti po kratkem boju premagalo. Med bojem ao bili vsi trije stražniki in en kaznjenec ranjeni ter ae nahajajo aedaj v neki tukajftnji bolnici. Trije kaznjenci so pdbfgnili V tovornem avtomobilu, s katerim ao ae vozili na delo in t dele, ter ao kmalu nato napadli ženo izda j« teljs nekega tukajšnjega liota, kateri so vzeli njen avtomobil, v katerem se je vozila, ter ao ae potem naglo odpdjsli. Oblasti sedaj iščejo pobegle kaznjence v petih južnih državah. Porotniki «9 ga spoznali krivim, da je kriminalno napadel — z drugimi besedami, spolno zlorabil — mlado študentko. — Sodnik je izrekel najvišjo kazen. ki je v takim slučaju predpisana. — Vprašanje pa je, če se ne bo očetovim milijonom posrečilo kazen skrajšati... HEATTLE IMA ŽUPANJO. Seattle, Waeh. — BsstUe ima prvič žensko za župana. Mri. Bertha k. Lsndes je bita pri volitvah zadnji torek izvoljena z okrog flbOO glasovi večina nad dosedanjim županom Broemom. ki je zopet kandidiral. Znpanjs j« žena vseočHiščoegs i* *...... .V Mason, Mich., 10. marca. — Arthur C. Rich, sin milijonarja, je bil danes od porote spoznan krivim, da je kriminalno napadel — kar pomeni z drugimi besedami, da je posilil — dvajsetletno študentko Louise King iz Battle Creeka. Porotniki so razpravljali manj kot eno uro. Takoj po krivdoreku porote je sodnik Collingwood obsodil 22-let-nega pohotneža na dosmrtni zapor v jacksonski jetnišnici. Kazen, ki jo je izrekel sodnik, je v tem slučaju največja, kar jih predpisuje zakon. t Zagovorniki mladega milijonarja so takoj vložili zahtevo, da se kazen odloži za toliko časa, da se reši priziv, ki ga nameravajo vložiti, toda sodnik je to zahtevo odklonil in tako bo nasilni bogataš zgodaj jutri zjutraj odveden v jetnišnico. Zagovorniki bogatega obtoženca so imeli težko nalogo, kajti zamorca se ne da oprati, četudi se včasih posreči odvetnikom, da ga belo prebarvajo—namreč da obtoženca predočijo kot strašno nedolžno osebo; seveda se to navadno zgodi le v slučajih, kadar je obtoženec bogat ali pa ima velik vpliv. V tem sluča-ju so se' zagovorniki poslužili druge taktike: kar najbolj ao hoteli očrniti značaj mlade tofti* teljice ter tako uplivati na porotnike, da bi se izrekli proti njej. Advokat Barnard je v svojem govoru mahal okoli sebe a par komadi tenke ženske spodntfe obleke ter te stvari razkazoval porotnikom, poskušajoč Jim dopovedati, da gospodična King ni imela nobene dostojnosti in nobene sramežljivosti, Med drugim je rekel: "To dekle je priznalo, da je pila. Priznala je, da Je kadila, Ce kako.dekle počenja take stvari in nosi na svojem telesu pod zgornjo obleko vsega skupaj o-sem unč spodiije obiske, potem je jasno, da tako dekle ni vred-ria članka ameriškega ženstva. Pravim, da take stvari niso nedolžne. Niso dostojne. In pravim _ pa če tudi se zamerim komu ~ da ženske, ki počenjajo take stvari in nosijo te vrste obleko, niso vredne spoštovanja. Nikar ne mislite, da je to dekle mala nedolžna šolarka. Ne, ni. Ona je navihana, zvita igralka." Zločin, radi katerega je bil Rich tako strogo kaznovan, jo bil izvršen 26. maja lanskega leta na golfskem igrišču v Battle Creeku. Rich je s par udarci podrl dekle na tla in si nato na njej napasel svojo pohotnost. Kako nasilen je bil, dokazuje to, da Je dekletu zdrobil pet kosti, med njimi tudi čeljust. Rich, razvajen sin milijonarja. si Je brez dvoma mislil, da Ime počenjati z hčerko delav-skih staršev, kar ae mu zljubi in da aebo z očetovim denarjem že izmazal iz vsake neprllike. K sreči pa so bili med porotniki sam razsodni ljudje, ki so se zavedali itvoje dolžnosti, in tudi sodnik je storil svojo dolžnost s tem, da je izrekel najvišjo kazen. Stvar pa še ni končana, kajti milijonarski oče bo gotovo po-skušal a svojim denarjem na kak način spraviti avojega siru it jetnišnke in tako as lahko agodi, da bo nasilnež tez par let zopet prost Ur da mu bodo ženske zopet izpostavljene. BITKA ZA IHSCLE SHOALS SE NI KONtAflA Predloga pride «s enkrat pred senat. — Opocicijonalni senatorji pokažejo prihodnjič vel odločnosti. Washington, D. C. — Dasirav-no je senat sprejel Heflinovo resolucijo, ki predlaga, da akupni kongresni odsek sklene pogodbo za oddajo Muečle Shoalsa v najem, kljubtemu ni še bitka končana, da se to podjetje obratuj» kot ljudska laatnina. Do tega prepričanja so prišli napredni elementi^ ko je 51 senatorjev glasoval* za resolucijo in 25 pa proti. Resolucija v zbor. i>ici je bila izpremenjena in sicer tako, da se lahko vloži* več ponudb in le za del podjetja in še neki drugi amendment s(a povzročila, da bo odsek še enkrat poročal dne 26. aprila. Tako js opozicija dobila priliko, da še en-krat nastopi. , Senator Blease iz Juž. Karoli-ne je naznanil, da ne bo pristal, da se razprava ukine, ako čaa ta razpravo ne bo enako razdeljen. Štiri in dvajset, senatorjev, ki so bill do zadnjega v opoziciji proti at vari, ki jo je senator George iz Georgije natval "gra-beštvo" ao aledeči: Borah, Bratton, Brookhart, Copeland, Cousena, Dill, Frazier, Asliurst, Blease, Georgs, Gooding, Howell, Johnson, i*FoUet-te, McMaster. Norbeck, Nye, O-verman, Sheppard, Shipstead, Simmons, Smith, Wglah in TIMi ■ >1 ■■- ▼f . , T . ^ , jI** , . u . % M Horrlf in Jonas tz Nove Mehl- ke sta bila na pare proti nji. Senator Cummins, ki bo zopet kandidiral za senstorjs, js fiasovsl vea čaa zs resolucijo, dokler ni prišlo do naključnega glaaova-nja. Tedaj je pa uskoČU v tabor manjšine. Senatorji Brqutsard, Harris, McNary, Msyfceld in Stanffeid so glasovali za rasne amendmente, ko je prišlo do zaključnega glasovanja ao pa potegnili z večino, t. j. a truetom za oddajanje električna alle, Cappfcr in Lenroot »ta bila vedno izborna, prijatelja General Electric kom penije. > f 1 Senator Nortis, ki js vsa čas vodH boj proti trustu za oddajo električna sile je proti koncu debate obdržaval učinkovit govor. Govoril je, kako velik dobiček bi imelo ljudetvo, ako bi Muscle,, Shoals ostal ljudska lastnina kot električna centrala za oddajo e-lektrične sUe. Pojaanjeval je ae-natu, zakaj naj obdrži Musele Shoals in «a na odda v najem. Coolidgeve sile so ae združile z južnimi senatorji, ki ao naklonjeni Alabama Power kpmpani-ji, ki je podružnica General E-lectric kompanlje. V predsednikovi galeriji js ae-del na sedežu, ki js določen za predsednikovo Ženo, Frank Stearns, iinančni podpornik Coo-lidg<- w politične karljere. Predsednik republikanske stranke Butler je bil zelo delaven v ae-natni zbornici. Vtia je bil ta. da Coolidge, podpiran od Msilons-vih rek ruto v iz demokratične Milja aretirala ■ stavkovne straže Stavka krznarskih delavcev ne poteka več mirno. — Policija je pričela kazati svojo nestrpnost a aretiranjem piketov, New Yodt, N. Y. - Stavka krznarskih delavcev ae ne razvija več tako mirno, kot je pričela. Pri drugem masnem piketira-nju je bilo aretiranih 125 plketov. Med njimi tudi «lan glavnega odbora Ben Gold. Obtoženi ao bili nespodobnega obnašanja. Psejšnjhtedenee policija ni brigala za stavkarje, ko ao gibali počasi ln mirno skozi okraj, v katerem js nastanjena krznarska industrija.^ Sodišča*so skoraj vse pikete oprostile obtožbe. Laatnlki petnajstih delavnic, V katerih izdelujejo okraake iz kožuhovine, je podpisalo pogodbo t unijo. VsČ ko dvs sto aplikacij js predloženih za izravnavo stavke. Unija ne pričakuj*, da bo ta atavka,trajala tako dol-fen kot Ista 1980. Takrat je atav-ka trajala dva in trideaet tednov. Ampak kljubtemu unija izjavlja, da je pripravljena akite-ti sa dvanajst tisoč stavkarjev skoti'šest mesecev. Stavkarji zahtevajo t6-odstotno povišanje mezdo, štirideset ur dela v tod-nu, enako razdelitev dela in noben dsiavec ss ne sme odsloviti brez vzroka. Poleg tega zahtevajo, da vaak delodajalec prispeva po tri odstotke od mezde, ki jo itplača delavcem, v sklad za podporo brezposelnih delavcey. (Fedsrstod Prsss.) i. t * -i, ''«p ' * i'lMS? Stavki ekspresnlh delsvcev ss priprsvljs. Chicago. — Nameščenci American Railwar Express Co., kater»» jo 66,462, ae pripravljajo na itrajk. Družba je odklonila njihovo zahtevo za povišanje mezde, Pogajanja so pretrgana. Nameščenci zahtevajo 11 ft do 12 odstotkov po viška. Kopači ostrig sapretlli s atavko. v Onaet, Mass. — Delavci, ki iz-kopavajo oatrige In drugo školj-kovito drobnjad ' v, Buzzarda Bayut ao obvestili družbe, da prenehajo kopati, ako as cena ne poviša na dolar za pek. Zdaj dobe 80o> VAIA^IA mišica M kitajsko oivlifta vojno Peking, II. marca. —• Poelani-¿ki Zbor v Pekingu je včeraj Interveniral t kitajski civilni voj-ni. V ostri noti, naslovljeni na vindo v Pekingu. Je zahteval, da mora IJudaka armada takoj u» makaki mine k kanala Taku In zagotovi^ Inozemskim parnikom prost ln varen prihod In odhod is Tlentaina* dalje so poslaniki zahtevali da mora prenehstl strsljanjs med fortami v Tien-tslnu in da poštna Ur železniška zveča a Pekingom ne ame biti niti on dan pretrgana kakdr določa boksarska pogodba. Posla- niki ao podprli noto z angleškimi In italijanskimi bojnimi lad- stranke tepe Norrbovs ne pred- {¿J* ^ •<> ^P«"»« Tien- ne elemente. Mesto Qnincy zahteva pivo. Quinc>, III.—Mestni odbor j« ^ tm. r General Kengjuhsiang Je deloma ugodil zahtevi poslanikov, S KUPČIJAMI V ŽENEVI HE 10 NIC -niirfVt*r*k resolucijo, ki za-f A «CT ALU A IIKKZ ZAPORNI-•prejet V ton* resoiucyo, m s-j neLBGAIJIA. Novi slemeni se Imennje Uinlj. Chicago. — Novi element št. <1. kl je W odkrit te dni na či-kaški univerzi, js dobil ime "lili-nitim" (ftšsij) po drtavi Ilhnoi» h tava omiljen je prohlbieijakega zakona ter lahka vina in pivo.1 Resolucija je bila sprejeta soglasno. Niti en odbornik ni glasoval proti, poč ps ss Jih js par vzdržalo glasovanja. OprseU! j« !l ar* I realk oseb. 111. — Hodnik John Walker jo oprostil 4» ofceb, kl Jih js polWija aretirala, ko js prejšnji valor napravila naval na neko igralnico za d/har, Ob tej priliki je sodnik rekel. Briandov kabiael je ie zapisan padoa Naglo zmašena francoska vlada morda ne ko života en teden. M2enevakl kabinetN t f ' Pariz, U. marca. — Briando-va nova vlada je komaj zagledala beli dan in fte je bila politično krščena. Dobila je Ime "lenev-ski kabinet." Splošno mnenje v kartelu levičarskih strank je, da vlada ne bo Živela teden dni. Rodila ae je v naglici sato, da bo Francija lahko igrala mednarod. nI Mfutbal" v ftonovl. Odtod ime "ženevski kabinet". Finančna krita Ae vedno atl-ska Francijo ta vrat. Finančna reforma leži v parlamentu ne-tprejeta. Frank pada. cene rastejo in v mnogih ozirih je duše-la na robu ponlks. Novi finančni minister nnjbrž nima nobsnsga novega programa. Briandu nI zagotovljena opora od Isvloe, ni-ti od desnice. Nasprotne stranke, zlasti socialisti, že grocljo, kako ga vnovič vržejo, čim ae "ženevski kabinet" poKftio v parlamentu prihodnji tsden. Porodilo aaileike daj. vjiTÄ1 ki Uk^Lbio za-: to ZfiZT&Ii&uit, 4a rn^Ta ^^¡^¡¡i"P^!! ^Ti ___<__Li.uiL —i.'.«».!!« i^wi a- i.kiauipn. r r»«Jeijo 14. marca on s l ltimatnml letijo od vsah stra-. nI, ko so I^atlncl In Japonci stopili v opozicijo proti Nem-čiji. Lokarnakl "urijateljskl duh" je lapuhlol v Ženevi. Ženeva, 11. marca. — Krita v ligi narodov jo Še vedno resna. Znamenja kompromiaov, kl ao včeraj obetala jasnino, ao danes izginila. VčorajŠnja nedficijelna seja aveta lige narodov Je povzročila novo razburjenja mod diplomati. Kakor (Jane« por^ajo, je v svetu vatala opozicija proti sprejetju Nemčije v svet lige narodov a stalnim sedežem. Deset članov — Štirje atalni in šest ta-Časnih — mora aoglasiui odgla-sovati ta atalni sedež Nemčije. Na včerajšnji aeji so Kalija. Španija ln Braallija namignile, da bodo glasovale proti sodemu Nemčije { končno je šs japonski zastopnik dejal, da ni obvezan glasovati ta Nemčijo, kajti Ja-ponaka ni priaoatyovala lokarn-aktm pogodbam, torej nima nobenih obligacij napram Nemčiji. Brazilski delegat Mello Franco je dejal, da Ima od avoje vlade nalogo, da glaauje proti NemčfJI, ako Braslllja ne dobi atalnega sedeža v svetu lige narodov t Nemčijo vred. Ta grofcnja ae je glasila kakor ultimatum. Z enako grožnjo ao nastopili Spanci. Ko so Nemci to dišali, sta dr. Luther in dr. Strosemann hitro izjavila, da hosta čakala v Ženevi samo š* tri (InI, Ako ^ ne bo STnaSadoTiTi*podlagi lokam-skih pogojev do sobote tvečer, tedaj odideta domov. tiedtem Js podkomlulja zbora ligs narodov soglnano zaključila, da js Nemčija Izpolnila vse pogo-je ta vstop. i Poljaka jo a avojo zahtevo ta stalni sedež stopila v ozadje. Glsvnl konflikt je mod latinskim ln anglongermansklm blrikom. Kakor zdaj kals altuacija, ne bo morala Poljaka zadovoljiti z začasnim ssdsžem, če»se svet sploh reorgsnlzira na tem sborovanju. Francoski delegat Paul Bon-cour Je miril razburjen« duhove. Svaril je, da sedanja krita lahko Vazblje ligo narodov In posledice bodo težke. _ ^ Masovaaja o proUblol)! Chlcago. — Referendum, kl ga vodi Hearstovo časopisje o vprašanju prohibicije, je imel do 10. marca sledeči rezultati , «a prohibleljo, kakršna je, »0,470, proti prohlbkijl 161,111 glasov; ta lahka pivi In vina 171,1011, proti pivu 1n vinu 29,-676 glasov. KAZPRAVA' O DKLAVHKIH vprašanjih prbd n- i KAAKIM FORUMOM. Zadnje tondovno predavanje In razprava ss vrši v Nedeljo. ... „ | za tak oblak potnega lista, C hlcMo, III. - -Chkag., Vo I mMi ,MmI| da mu ne bo do-prihodnjo nedHjo za-|vo|J#fM) M ^^ v urs^M ključll serijo razprav o drlsv-L^, skih vprašanjih, V nedeljo b« kot ^ J# t|mid( ^ p^^i ^^ ;.,r7 m#' koraks v Okovom intsrsau. U-tu j »rede ta vi j *n Judson C,. lUm*r(|df|||l| y h||| ^ ^^ ^ bush, svoječssni profesor «kono-L^ ^ ^ ¿^visU. mije na wisconsinškl univmi] ter svtor vsč knjig, ki se fiečsjo s delavskimi problemi. Ros<«husll bo govoril o "Poltkusnem nsčr-tu delavske politike." Tskoj p» predavanju bo otvorjena ratpra-va in vsak navzoči bo lahko slavil na govornika vprašanj«. Navzoči delavci bodo brez dvoma stavili Roaebushu marsikatero vprašanj». Forum aboruj* v O- Vladna komlalj^priparoča. da država kupi premogovnika In |lh odda privatnemu obratu. London, U. marca. — Angleška državna komialjn. kl jI tri mesece preiskovala In proučevala razmera In fakta v premogovni industriji, je v£eraj objavila avoje poročilo. KomieUft je pro-našla« da js apdanji aistsm pre- boljšljlv, Komisija priporoia, da d/tava kupi vsa premog v asm-Iji in ga notam odda privatnim operatorjem, kl bodo obratovali premogovnike po načrtu ditavo In bodo odgovorni ministru rudnikov, To bi bil komproMls mod privatnim lastništvom |n popolnim naclonalialraitjsm. Komisija pravi, da naslona!!-tiranje premogovnikov g držav, nlm obratom bi atalo Anglijo blizu dve milijardi dolarjev. Nakup prsmogovnikov Js prtraAu-nan na $600,000,000, toda najemnina od privatnih, obratoval, cev prlnšse držsvl okrog |60,-000,000 letno. , Komisija dalje priporoča mno-ge drastične reformo v obratovanju rovov In konaumlrnnju ter prodajanju premoga. Državna subvencija naj ss odpravi. Kttdsrjl morajo obdrUtl staro mezdo in delavnik. # COOIJDGK VRNE DKBSU drŽavi j ANflTvof Wasklngton, d. c — Bsi^er Je govoril a predsednikom Coo-lidgsm In po tem pogovoru ja ra-ksl, ds upa, ds predssdnlk vrne držsvljanske pravios Kugene v, Debsu, " ' , Ko js bil Deba izpuščen it At-lantUke Ječe, mu nI bilo povrnjeno državljanstvo. I)«bs namerava obiakatl Bor-mudo, Daairavno se ne zahteva imovino bivših carjev m'poHtiJa imeli tapomico, ds ^^^ dvornega oaobja. ao včeraj po-, ko napravi tak naval. Ustava i stavile os trg m modsraev in-pr^Hp^ujs topomieo zaradi to- NAROClTfc M #00 parov čevljev, ki ao jib no- ga. da varile državljane pr*d •de dvome dame. , 4 takimi navali. KNJIGO Dno reko ae je leviJev giebeke. Kharon ttprings, Kana,—Dno sm«ky Hdl rake as js nedaleč od tu v sredo pogrstnilo kakih dve-nto čevljev globoko nad sto Aev-Ijev v dolžini. Medaj tlja «Mu luknja, kjer j«» prej tekla reka. Br«gov! rOke so ee začeli ualpa-vatl v nastalo I okno, tako da js odprtinn na vrhu široka že kakih 160 čevljev, a ob robih ao uinija še vedno ualpava v glo. ; Uino. V nastalo luknjo t«ls vo-j da r«ke in rajnih | strug. PROSVET^ 1 • otafllo huovmumu nabodni podporni «dnc^t LASTNINA 'sLOVENSKE NABODNB PODPORNE »» M aa .. t- t Rojak (se poMe a Prosveto v Kaj bi vidva butiegarja rada? Ave Mica: Moj naročnik rta-noje tukaj? la sklicana seja odborov 4s 4eta Miners Hfflls, Ta. - Na moj 1926 In 1926. Seje ae Je udeležilo dopis v Pwsvetf t dne Mfc. febru-flanetvo ctoeh eiborov, r ki je «rjavem prejel od akupine strahopetnih tercijalk V Forest Ci Odbor društva S. N. D. je na- tyju anonimno rpismo. V pismu t «L ^ mnaš'm n^^iu a/\ Vin « stavljen pod varščino za vso od- ee "wažajo" nad mojim brez- šnih tri sto gostov. Gospodje so bili oblečeni najbrž v g^^st uradnih dolžnosti in verskim pisanjem jn me vpra- fteo črno obleko; v kravtftah so imeli vtaknjene diamantne igle, prsti so pa bili posuti s prstani, v kater« so bili udelani dragoceni kamni. Tudi dame so bHščale v finimi toaletah, ena Je bila lepša od druge. Vsem gostom se je potnido, da «i ne aKiftijo svojega kruha s težkim delohi. Posebno ihed gospodi je bilo nekaj poznanih bogatih po-«topačev fn uživačev. Družba Je Mla zelo dobre volje. Sredi gledališča, ki je bilo izpremenjeno v ob«dov»Moo, okrašeno z rasnimi fiapimi cvetlicami, je rtala banja, U je bija «koraj «vrha- b-njc j^rtOito najetaml^amodiati. ^trS:^CKin nja 1n se skopala.Na to so gostje pili vino Iz te banje. Tako so poročali dnevniki kriiem dežele. Druga slika. Velikomestna policija je iztaknila tajno igralnico, v kateri so bogate dame igtale za visok denar. Bile so oblečene v svilo, da je kar zašumelo, kadar so storile par korakov po sobi. Na prsih in v laseh so lesketali krvavo rdeči rubini, zeleni Bmaragdi ali pa beli demanti. Dame so stale krog miz in gledale hazardno igro, ali pa lame Igrale. Gledale so v kvarte, zamišljene so bfle v roleto, ali so opazovale tablico, na kateri Je beležil mlad feht, kateri izmed konj je zmagal pri konjski dirki. "V blazlrnnih obrazih, ki so seveda bili pobarvani po indi-. Za odbor Slovenskega narod predsednik; Math C.' Wareek, tajnik. - '.v 'tv-^ ■ •• I kot tak ne pripušča, da bi *e slo- šujejo, da-li me ni rodila sloVen-rabljalo ime korporacije v svr- ska katoliška mati. Ce bi bila ži ho blatenja in neresnice. Ne sa-> va,-da4)i se gotovo utopila, feo bi mo v naši naSfettriai, ko je v teku izvedela, kakega sina ima. delovanje za basar (semenj) za Pomilovalno stepajo čezme i S. N. D., temveč mi smo proti O nesrečni rojak, kam ete našli, temu, da bi ae potom tako neres- ko tako r ujele proti veri, eerkvi ničnih porodil jemal pogum ro- in vaemu, kar Je katoliškega. Po-jakom po drugih naselbinah, navijajo, da katoliške cerkve pe-kjer se borijo «s idejo ei posta- klanska vrata ne bedo zmagala viti lastne domove. Raditega kaiieda bitorej ubogi rde» rev- katera Vam Je pealala vp^ilfiiilB ženske sužnoeti. fl čitev. Želimo, da upoštevate naš pa da ravno narobe učimo kot sklep in nam sporočite, kako ae «erkev, ker smo rdečkkrji. Po-bodete odločili. Stvar je hujita. «Mamo naj tja. kjer še ni ka-Ce bomo primorsnl se obrnitiiia toi»ke vere, pa bomo videli, kak drugo pot, pot«n smo upi-avlle- šne nesrečne sužnje so ženske ni dobiti ssdolčenje. Toraj bla- Tudi^o pobožnem vpeljevanju že-govollte'nam t dbratno pošto pO- ne v cerkvi mi pišejo, a na zad nlati odločitev. nje mi še tercijalke povedo, da Za prejšnji odbor in sa novi odbor: — John Mahnich, predsednik; Math Waršek, tajnik. V odgovor na to je bilo prfob-zkorajinjc me je žiher sram« ko take dopiee pošiljam, urednika pa zato, ker Jih pirtobča. Tudi me zagotavljajo, da Je še vslikb katoHških čla nov v 8. N. P. J., ki se«gražajo nad takimi depisi. Ko napišejo šsso dajemo edgovor pod eieddčo izjavo: - Kar se tiče odbera društva S. N. D., je bil «a mestu in bo. Od ustanovitve do 4anee je dajal onoor neinicarjem mesečna, fri- «Idsr na vsaki sedi. Ako Jttt'M. Je bilo poročilo ei-I sawte isas na 11., kakor sledi: Blacajns 11. Saaambra 1084 $ 2377JS VaesS pron.au v dohodkih mbs ................................. 13,589.81 N» posojilo VB#(o 1 ,(MM) 00 Vaak dohodkov i blagajno 6enowob*ae6ao zgorajšnje pi- Janski šegi, na lesketajočih dragih kamnih in veHkfh ^po^slov^F u večkrat, da ee moram aramo- tah denarja, ki so ga stavile dame pri raznih igrah, je "Neupravičena'sahteva", na ka^ 8 "To u* lahko vsak takoj opazil, da ima pred seboj dame, ki nikdar ne delajo In katerih nikdar ne močijo skrbi, kaj bodo p H hodnji dan kuhale, da se najedo do trttega. Mbdtem ko ti postopači in uživači zapravljajo denar orgijah in bogate dame v haaasdnih igrah, za katere-ga je delalo na tisoče in tiso* delavcev, ki šive s avoilml ^^lis nltmuii. družinami vred v pomanjkanju in bedi, se veMko ženskih ^ delničarju na "raspoiago" trudi v potu svojega obraza za suko skorjlco kruha. 2en* ske delajo v modernih pralnicah v mokrem traku, izpo-stavljene prepihu, ali pa sede sključene prt fivalnem {JJJ1^^^, stroju, ali opravljajo nevarna in nezdrava dela v livarnah, klavnicah aH raznih drugih podjetjih, v katerih je delo itredno nezdravo ženskemu organizmu. Na mlljone ženskih je dandanes upre ¿enih v Združenih državah v kapitalističnih podjetjih v težko dAo, da lahko lepo poč* sani, gladko obriti bogati podtopači tn uživači prirejajo orgije, bogate dame si pa labko preganjajo svoj Čas a ha-zardnimi igrami. Delavci so sami krivi, da je današnja človeška družba taka, kakeršna je. Veliko delavcev je strašno radikalnih, kadar zabavljajo seveda čet svoje zastopnike, ko pa gredo na volišče, kjer lahko s svojo glasovnico protestirajo proti takim razmeram v človeški družbi in oddajo svoj glas za svojo osvoboditev^jfl glasujejo ta profeai-jonalne političarje starih straimr demokratične In republikanske. Dokler bodo delavci glasovali za one» ki jih uklepajo v kapitalistično suŽnost, bo člagika družba oatala taka. kakeršna je. Prav nič as ne bo Izpremenila. K večjem se bo morala vsegasltlh ljudi pogreanila še na nižjo stopnico, na kakeršni je. Kadar bo večini delavstva padla mrena raz oči in bo spoznala» da s svojim trdim delom omogočuje bo^utim s.:-24.01 ¿32 Skupnih ladatkov Uta 18S8 lUJSM Za*\boijtanja aUrba Vrnilo poaoi.lo Cltlaca prohltka v fotovial S 4 J4TJS Koliko Je bilo napredka v letu 1125 Je razvidno Is «orn m^h rečena. delničarji 8. N. P. v Wau-keganu, m . ki llve izven naselbine. da Jhn nI mogoče priti na sejo detafeaiffcv, naj ee obrnejo na društvenega tajnika, da Jim pošlje tiskan račun In podrobni sestav vseli Odhodkov tn etro» «kov. m Ml naš namen, dajati podatke, ako bi nam ne bik» pri sreu. odkriti pleče napačntk poročil glede organHeelJe. katera deluje pošteno, ter da seena- i-j — nosi u.? v-. Is vseta anonimnega pisanja sija sllse duševna revščina Strahopetne 'tercijalke me hočejo prepričati, da vse, kar slovenska mati rodi, mora biti zar bite. Sveta katoliška cerkev je pa leno osvobodila! Primite se za trebuhe/Čitatelji, da ne popokate esneka pri toki sagamano-■ti. V domovini sem večkrat videl, kako avobodno yo bile tepe-ne žene od katoliških pijenlh evojih mož. PO vseh sluAbah božjih eo Jih ob nedeljah zvečer pijani gonili okoli hiš. žene In otroke. Podnevi eo molili, ponoč eo ae tepli. Blagodejno je vplivala nanje vera In njeni nauki! Tercijalke niti z besedico V omedijo onih sedemindvajsetih Izdajalskih katoliških duhovnikov, ki eft hoteli prodati njih stavkajoče «noše. One torej odo-|to. «Lepe katoliške eo, mene pa Imajo sa seru-Tepec je še v^dmroetUl sabitost drugemu. Sveta vera je tudi Tinko pradede Jugoelovane tako temeljito osvobodila s ognjem in mečem, da še danes niso svobodni. Tista katoliška granitna stavba pa se še tako sumljivo gag!je. da se prav gotovo nekega dne prekucne. Tercijalk tadi nihče ne sili v porodne ken-tndo. ki pomeni kontrolo same, ga aAe. mi take kontrole še zmotne afteo. Rdečkarji, ti ao tista alla. katere ae izkoriščevalci bojijo bolj Rojak: Ni ga več. Odšel je iz naselbine. A.-S. (milo): Ali bi ti, rojlk, vzel mene Vihišo? Vidiš, v treh letih sebi se postaral za 30 1et, nabožen sem ki bolan. Lepo prosim I ; •''' > ,V ' Ave Miea: In še mene vzemi lusebi, ljubi rojak. Bom ti kokoši ozdravila. Is enega jajca zfiam narediti sto jajee. Tudi bodočnost znam čitati. (Vzame karte izza bluze.) Vidiš, tale pikova dama pomeni, da boš dolgo živel, Če kmalu ne umreš ... In še druge čudeže znam <|elati... Rojak: Hahaha! Nak, ciganka pa ne sme v mojo hišo! Išči i* takih bedakov kot ei ti l Le iz gubita se oba, pa hitro! (Zapre vrata.) A. S.: Naš "kšeft" ne gre več, Mica. Veš kaj?-Tukaj na cesto se uloževa, ti na trebuh, jaz pa na hrbet. Morda se kdo zmoti in naju pobere . .. - Bistro oko. • * a Z duhom šapa. , \ . Da tudi Kansaščanje lezerfc) duhom eaaa naprej, je dokaz nad "učenjak", ki pravi,'da si mora i. i i i i. niti i. mi kot vseh katoliških hudičev in boga povrhu. Ce bi rdečkarjev ne bilo, bi tercijalci tudi delali za polovično seno. V zahvalo zate pa prejemamo zaničevanje. Hvala, Ignoranti. Ce bi mene po-hvallla kaka cerkvenas miš, bi me bilo slwpi.'Urednik ProeVete jim umevno tudi ni všeč. Ce bi (tedanje urednike Prosvete tercijalke hvalile, bi nikdar ne bili u-redniki Prosvete. - Ako bi v Menici bil bog, ka-koršnega propovedujejo,*|)i ne-miKkrtna pometal v pekel vse tercijalke, kajti če je neskončno moder, mu%tudi drugega ne preostaja. Ker «ra pa ni in tudi vse druge svetniške ropotije ne, kakor nam o nji pravijo, bodo pa tercijalke šle Sest čevljev globoko v zemljo, kakor bomb šli rdečkarji. Notri ae bomo razkrajali In pretvarjali v druge oblike ter pod drugimi razmerami. Verujem v nebesa na zemlji in v pekel tudi, v katerem se nahajamo. Ko bo izginil semeljski pekel, bo todi paemrtni izgubil vso veljavo. Vse bo Ostalo samo še pisano v knjigah, da bo služilo po muzejih kot kurijosKeta ljudem poznih rodov, ki se bodo čudili, kako>da so mogli predniki verovati nekaj, česar niso videli, ter rediti cele trope ljudi, ki so Jim lagali o nekem božanstvu. Pozdrsv Čitateljem. — Frank Llper. jednotin govornik zavezati usta, kadar mu pride politika na misel. Ven s politiko iz jednot Skaza, Orne, Trunk in kompa-nija lahko dobi novega eiana — Rogač iz Kanesaa. o a * Francoska politika. Čudne reči «e dogajajo na Francoskem. Stari maček Briand je ravnokar demonstriral, da sa lahko oeemkrat nbijojo, pa nm še ostane eno politično življenj«. a a * , Kaj se še Izleže? Cenjeni 2arkomet! Poglejte, poglejte, kaj se je izvalilo v < V loradu brez vsakega jajca! Mesije, ki je že blizu ^SOO let m. -tev, je zopet prišel na svet v o-sebi nekega* Adj^ra Krišnamur-tija iz Indije. Zdaj pa bo bvh odrešen! kaj se šele izleže ,/. praznega trunka! 2arkomet, daj, daj, poščegetaj jih! — a. D., Bear River, Colo. a a a Vera ameriških znanstvenikov. G. Trunk pravi, da 99 odstotkov ljudi veruje v ustvarjenji in med temi so vei pravi učenjaki. Le znanstvenici, ki so "od muh" in "ničvredni škrici" ni-majo vere."- '>-,ei>'* ••• v > Trunku naj odgovori dr. James H. Leuba, profesor pslholo-gije v BryH Mawr Ct huda besedna bitka radi prohi-bicijskega vprašanja. Nekateri genatorji in poslanci so bili avojih besednih napadih jako o-utri in strupenj. Senator Carter Glass iz Virginije je obtožil senatorja Bruca iz Marylands, da napolnjuje kongresni zapisnik (nazvan Congressional Record) z napačnimi podatki, v namenu da pomaga svoji mokraški kam- panji^HM Senator Bruce je seveda takoj odgovoril, v svojem odgovoru pa je omenil, da je najbrže Glasa v svojem življenju spil veliko vina in piva. Glass se je v6b jezen zadri. da ni v celem svojem življenju izpil niti kapljice vina ali piva. To mu seveda lahko vsak verjame, kdor hoče. Senatorja Bruca je prav ostro prijel tudi senator Ashurst te Arizone. Sredi tega besednega boja sta se dvignila še dva bojevita senatorja, in sicer Willis iz Ohija in Reed iz Missourijar Brala sta dolge uredniške in druge Članke iz raznih listov, za in proti pro-hibiciji, zapisnikarji pa so marljivo beležili besedo za besedo, d očim so morali drugi radi ali neradi poelušati. Willis je bral samo take stvari, ki so v prilog prohibiciji. Izjavil je, da bo to počenjal, dokler bodo mokraši vztrajali prf svojem polnjenju zapisnika s protiprohibicijsko propagando. Dvignil se je seria^or Smoot iz Utaha, ki si je kot član senatnega finančnega odbora pridobil sloves, da vsak cent obrne v svojih rokah. Skoro jokajoč je opozarjal «enatyrje, da stane ameriško ljudstvo' vsaka stran, ki jo narekujejo v zapisnik, $48, "ne vštevši razpoiiljalnih stroškov. Ampak senatorja Reed in Willi» sta čitala(kar naprej in naprej. Tudi v poslanski zlibridci so si bili v laseh. Istočasno i» je toil v|>rohibicijo, Suhači so skušali z zbadanjem odbiti napad mokrašev, pa so bili prisiljeni k molku. Poslanec Celler iz New Yorka je izjavil, da bo iped svoje volll-ce razširil George Washingtonov recept za kuhanje piva, ki se mu «a je posrečilo spraviti v kongresni zapisnik. Poslanec Black iz New Yorka, je v svojem daljšem govoru pozval predsednika Coolidga, da »topi na plan ter prevžame vodstvo kampanje za apremembo prohlbicijikega zakona. Predsednik dobiva poročila od prohibi-|ijskih agentov in iz teh poročil mu je znano, da se Volstesdov |akon ne da izvajati. Znano mu je tudi, da je ljudstvo skrajno s sedi ta h KLANOVEC UBIT. Klanovci so hoteli bičati nekega moškega, pa so slabo naleteli. Athens, O. — V torek zvečer je prijahala v mestece Royston tolpa močno oboroženih mož. Oblečeni so bili v bele halje. Razume «e, da so bili klanovci. Namen njih pohoda je bil, bičati nekega moškega, ker je baje posvečal preveč pozornosti neki poročeni ženski, botični je dobii več grozilnih pisem od klanov-cev, in se je torej pripravil na boj, ko se je bližala na konjih tolpa kakih petdesetih belooble-čenih mož. Napadeni je otvoril ogenj na klanovce in kmalu se je razvila precej huda bitka, v kateri so nšstopili tudi številni ant i klanovci. Premagani so bili klanovci.« En klanovec, in sicer tisti, ki je najbrže klanovske nasilneže vodil, je bil ubit, en drugi klanovec leži v bolnici lahko ranjen. Dotični moški, katerega so klanovci nameravali bičati, leži v bolnici tefko ranjen in bo najbrže podlegel svojim ranam. ' Petdesetletnica telefona. Chicago. — Dne 10. marca 1876 je mesto Chicago dobilo prvi telefon. Instalirani so biLi štirje telefoni in centrala je bila neki kleti v downtownu. V e-nem letu je število naHstfo na 400 telefonov. v Dne 10. marca 1926, ko je telefonska družba obhajala 5(Met-nico, je bil ceiiemonijalno instaliran ravno 800,000-i telefonski aparat v Chicagu. V prostorih družbe je bila zgodovinska razstava in na odličnem mestu stoji na ogled prvi aparat, na katerega je Alexander Graham Bell, iznajditelj telefona, govoril pred petdesetimi leti. . V vseh Združenih državah je danes okrog sedemnajst milijonov telefonov. Floridski fotograf bičan, ker toži ženo za razporoko. Tampa, Fla. — Tolpa nema-«kiranih moških je ugrabila z njegovega doma fotografa Dud-ey Reada, ga odvlekla na nek samoten kraj ter ga pretepla s širokim jermenom. Read ima na telesu vse polno ran. Read toži svojo ženo za razporoko, kar je brez dvoma btf povod tega bičanja. V tožbi pravi, da je bil lansko leto prisiljeh poročiti dekle, katero sedaj toži z a razporoko. Kakor on trdi, sta ga gnala pred nekega duhovnika dva detektiva, a za njim je šla nevestina" mati, ki je grozila, da ga ubije, ako njene hčerke ne poroči. ' YwH Iz JifMlafIJr Statistika žrtev v železniški službi. V območju zagrebške železniške direkcije je bik) v letu 1922 11 mrtvih, 1) težko ln S9 lahko ranjenih železničarjev v službi. Leta 1928 20 mrtvih, 16 težko in 40 lahko ranjenih, leta 1924 14 mrtvih, 20 težko in 66 lahko ranjenih železničarjev. Vsekakor so žrtve zelo obsežne, pokHc železničarjev je težak, pa vendar tako slabo plačan. Umor pred 18 ML It Kozjeka poročajo: Pred 18. leti so našli okoli 66 let staro M aH jo Mwi-tovo, vdovo preužitkarico, na Vete rniku pri Kozjem v njeni sobi obešeno. Vrata so bila od znotraj zaklenjena in okna zaprta. Splošno se je zato mislilo, da je ženska izvršila samomor, čeprav je bilo oblastim znano, da med njo in dajalcem pretlHl—, posestnikom Francetom Jevšni-kom, ni vladalo baš najboljše razmerje. V dogodku je nastopil sedaj nepričakovano eeazacijonalen preokret. Po 18. letih, odkar leli Že Meritova v grobu, je Jevtai-kova žena Urša pred okrajnim sodiščem v Kozjem, izpovedala, da je Merftovo obesil njen mož Franc, da bi se je itnebil in bi bil na ta način MMn dajatve velikega pmižltks. Jevftnlfca so na podltfi Izpovedi njegeve"ie-ne taltoj aretirali in izročili sodišču. Pri zaslišanju pa je odloč- lok, s katerim so določene za o-anovne šele v Sloveniji sledeče podpore: za nove ftalake stavbe v Semiču pri Črnomlju 85.M0 Din. v Pum pri Dol. Leridsvi 86,000 Din. v Golem pri Ljabtja-ni 25,000 Din in v Lučinah pri Kranju 6000 Din. Osnovni šoli v Murski Soboti je odkazana podpora 20,000 Dia, po 10,000 Din pa šolam Log pri Ljubljani, Sko-cijar uri Turjaku, Cerklje pri Kranju, tasoe pri Radovljici, Želimlje pri Ljubljani, Turjak privKočevju in 8v. Vid pri Ptuju. Nov zakon a kmečkih občinah. V ministrstvu za notranje zadeve je bil te dni dovršen načrt novega zakona o kmečkih občinah, kateremu sledi v kratkem tudi načrt novega zakona o mestnih občinah. Načrt se prihodnji mesec predloži' Narodni skupščini. lags, is golega sovraštva. Jevš-nika so ofedrftsli v preiskovalnem zaporo in «e vrfte fe nova poizvedovanja. __ M .. al____KI HHRIV *»« HOir v muvmijia Minister iprosvete ^e podpisal oo- Detomorilka Is brežiškega a kraja. Zagrebška policija je are tirala Terezijo Cernelč iz Rav-nega v brežiškem okrajuL ki je osumljena, da je «morita svojega nezakonskega novorojenčka. Otročička «o našli na dvorlAČu hiše št. 6 na Pantovlaku. Cer-nelčeva je pri saslilanju priznala, da je 20. janaarja povila len-ako dete, ki pa je bilo mrtvo. Zato je dala novorbjenčka v la-voar in ga zakopala na dvorišču. Cernelčeva je stara 28 let. Izrp-čili so jo sodišču. Samomor v Pobeli. V nedeljo dne 14. febr. depdldne se je izstrelil v Polzeli a revolverjem Jurij Katz, pekovski mojster In hišni peaestnik. Pokojnik je bil splošno znana oseba. Vzrok nje-govega obupnega dajanja ao bile Hnančne težkoče In neozdravljiva bolezen. Namesto domov <— v smrt« Mato Uršantč is tfetretiča pri Kartovcu ae je bil pred mnogimi leti fcselil v Ameriko, kjer si je prihranil precej premoženja! S •sadovi mnogoletnega dala ae ja sedaj vračal v domovino ter je 14. febr. prispel ns driavnl kolodvor v Zagrebu. Ko je tsstopll Is vlaks. mu je postalo slabo in je kmalu nato umrl na stopnicah iaseljeniškega komiaarljata. Tuberkuloza mu je izkopala preraal grob. Cerkev ae ie podrla v aelu Dolnji Moravičani v Crnl gori. Nekoliko domačinov, ki so se nahajali v cerkvi, je oatalo ped ruševinami, istotako seveda tudi vsa cerkvena oprema. % V Beljaka hočejo Imeti Italijani avojo šolo. Dantejevo ime nosi društvo, ki «stanavlja Italijanske šole v Inozemstvu. Trftalkof faftistovsko glasilo se čudi, kako je to, da ae nočejo «greti sa Italijansko šalo v Beljak«, ki j« vendar tsko blisu meje. Fašisti drezajo in moledujejo ss šolo. Be-Ijačanl pa jih savuttajo vsakokrat z drugim isgovorom. Italijani bi se radi dooela utrdili v Beljaku, ki ga smatrajo sa svojo operacijsko točko na raHfce strani. V to svrho bi dobro sltižl-la tudi italijanska šola. Na Koroško hočejo aanesti italijanskega duha in se ugnssditl v delali Ur jo izkoriščati pristno po italijansko. Dosedanji trud ni UU Delavsko varstva na Tartkem. Turška narodna skupščina js o- dobrlla nov delavski «Oton. V bistvu Obseva zakon naslednje določbe: Industrije! mol«jo vsako leto predioiiti vladi število svojih delsvosv, pogoje in način taposlenoati Ur kraj. obratov. O-troci pod 12. letom ne anUjo biti zaposleal v nobenem podjetju, v rudnikih ee delsvci pod 18. letom ae smejo zaposlovati. Dnevni delavnik sme znalati največ 10 ur sanim prostim dnem v tednu Ur največ 60 delovnih ur na tedsn. V rudniških Jamah se «me delati le I ur «e dan, prt tamer je všUta 1 ura odpoAfika. Delovne tfte čet čaa se morajo «dŠkodo-vati s 60% doklado na dnevni ta-•Mak. Hasprsvs o Adamovem In E-vlnem popku. Chflstljan Tobi-jas Efrajin Reinhard. drugače celo resen pisatelj. ki JI opisal tudi bolesnl, katere navaja biblija, je napisal lata 1762 v Hamburgu rsapravo; RaimotrlVanjs vprašanja, če ata uspešen, de ve« vedno aa vračajo. Te dni ss j« Izvedelo, da J« le iiv Jakob Btroj, po domača Upejev v fit. llju ob Dr«vl. Leta 1916 ja iil Ujet in od takrat sa ni nič vedela sanj. Sedaj ss ja oglasil Is me-sU Kamen v Sibiriji In v krIV kam sa vrne domov. Baje je is preosj vojnih ujetnikov po R* siji, slasti v Sibiriji. Mnogo jih je potešilo. mrnmgm pradeda Adam in Sva popke. V | 17 svojs razprave j« prHel do slsdečtga resulUta: dam In Sva nisUroJsti narejene, > nliU nun marveč ustvarjena ml o Um, ta bo | je torej dokaiano, dam in Eva tudi gotovo, da la popkov. K«r v materinem trebovala na popkov, doktor «roiUjaka dar v Camsnsu, l>od pisal pad marveč Jo lato ___AH WU syti pravilno plast "Slovenako-aagMko s lova I oo', tel Književna matten S. Ti. P. J. uatvar, it po -totudl je bil ae ja sam to da je Ija nezadovoljni s sodsnjimi rszme. ram i jn da ta hrtadovoljnost m«'i i skoro na upor. Predsednik lol.ro ve, da ne more držati evo-prisege v kolikor se tiče izvs-jsnja Voisteadovega zakona, zato pa naj stopi pred smeriško ljudstvo in pove, d« se zakon ne 'a izvajati in da ga treba spremeniti. 1'oslanec Tirikham je omenil, a je iz poročila polici jakega rav-atelja za distrfkt ColumbU azvidnd, da so se aretacije za vrste zločinov in preatopkov imenovanem distriktu — torej VVashlngtonu — pomnožile, od-tar j# VolsUadov zakon v velja-fei. s 16 na akoro 800 odstotkov. VrinUvil je, da so razmere v tem oziru skoro v vseh vsČJih mestih make. Ko je suhaftki poslanec Up-nekaj govoril o kršenju bo. jih zakonov, ga je poalanec Ty-linga iz Marylaoda opozoril, ds pruhibicija Mnekrščahska ter popolnem nasprotju z nauki CrisU**. Poslanec BUnton U Tezana je Jabo naletel, ko je kot vnet au- Angleško poslaništvo preiskuje slučaj kanadskega škunerjs, ftrl ga je baje amerttka ca-rinaka ladja obstreljevala. OtUwa, Ont. — Angleškemu poslaništvu v Washingtonu je bils poverjena naloga, da preišče zadevo kanadskega škunerja Eastwood, katerega kapiUn trdi, da je bil obstreljevan od ameriške carinske ladje Seneca. lUinoiški prekop. Chicago, 111. — Major Rufus W. Putnam, zvezni inženir za to okrožje, je poročal armadnemu inženirskemu zboru v Washingtonu, da bi za obrat plovne ceste V Illinois reki, 9,čevljev glo-bočine in 200 čevljev širine, za dostovalo 4.176 kubičnih čevljev odtoka iz Michigsnskega jezera na sekundo. Po njegwfh rsčunih bi zgrsdnjs sUla ieit in pol milijona dolarjev. Škandali na dnftvlaem rad« v ja- Tokijo, 11. marca. Japonsk parlament se U dni bsvi s celo vrsto škandalov v armadi. Opo-sicija je obdolžHa visoke urednike in poveljnike, ds so poneve-rili visoke vsote denarja tekom jnponake vojne ekspedicije v Hi biriji. Vlada je zagrozil a z razpustitvijo parlamente, če bodo umo škandali na dnevnem redu. šal, kako mnenje Ima on (namreč Blanton) o tistih članih kongresa. "ki glasujejo «uhaško. pijejo mokraško, kadarkoli kdo drugi plača." Blanton je odgovoril, da bi se po njsfeovem nnMJM ^ ** Iz Predvsem je okus odvisen od kakovosti tobaka. «i i ___' • ' ' / i ' In predvsem 89 Chesterfield ^nanc zastran okusaf samo zastran okusa.. Pač napadati antipmhibi-ik» fcongrvsnike »nrnati i Jake prmlance.^da izkori*ča jo | le. nakar gajcU Guardia uMsnHc v svoje propagando. Bo- kmatičrto vpfVMl »stični poelanec U Cuardia New Yorka ga je namreč vpra- > znano, da bi v takem alačaju ne imeli tu k vor uma r ChMterileMi isdsljujs Ufge«t A Mfers Tobeceo Da preiene hitro prehlad in «e obi rujete pred plu&ieo »lira PARIS, ki adpbje la New Torka Ml. ra a J a 1 »S«. Za potalke Ura paUraaJa bedo m panilra la aa vlaka prirejene peeebae PHÔSVETX Mjoveri ia vpraša«)» davka Ker fte bliža 16. marec, do katerega je treba prijaviti dohodek za leto 1925 in plačati dolini dohodninaki davek > (Income tax), ljudje veliko povpraiujejo, koliko davka jim je treba plačati po novem davČAem zakonu. Sledeča vprašanja in odgovori bodo na najlažji način reiila razne probleme poedincev. V njfh v «tak najde nekaj, kar ae tiče njegovega problema. 'Citajte jih pazno in prilagodite odgovor tvojemu položaju. Vprašanje: Jaz aem oienjen in živim z ženo in dvema ned&» letnima etrokoma. Tekom leta 1926 zaslužil aem čistih $3,700. Koliko davka imam plačati? Odgovor: Upravičeni ate naj» prej do osebnega odbitka (perianal exemption) od |3,600, nadalje do odbiti» $400 za vsakega otroka, skupaj torej do odbitka $4800. Ker niate Imeli to-lilco dohodka, nimate plačati ni-kakega davka, pač pa morate prijaviti svoj dohodek (file a return), ker ste zaslužili čez $3600. ___ Vprašanje: Jaz sem samec, ali m6ram podpirati postamo mater v Jugoslaviji. Moj čisti zaslužek tekom leta 1926 je.znašal $2,000. Koliko davka moram plačati? Odgovor: Vi smete odbiti fly 600 za sebe in $400 za mater. Odbitek za odvisne osebe (credit for dependent«) velja brez ozira na to, da-li taka odvisna oseba živi skupaj z davkoplačevalcem ali ne, da-li je z njim v sorodstvu ali ne. Glavna stvar je ta, da oseba, ki je v glavnem odvisna od davkoplačevalčeve podpore, nima še 18 let ali se drugače ne more sama vzdrževati radi telesne ali duševne nesposobnosti. Ker ste zaslužili $2,000, o-.stane $100 obdavčljivega dohodka. Vaš davek znaša torej 1> / od $100, kar je $1.60 manj četrti- no te vsote, $0,87 ; torej morate [dokaz, navadno zadostuje pismo plačati $1.13 davka. Do odbitka te četrtine o*¡roma 26%, so vpravičeni vsi takozVani zasluženi dohodki (earned income). Vsak dohodek pod $6,000 ae smatra za zasluženi dohodek. Vprašanje: Jaz sem inozemec, nastanjen v Združenih državah in vzdržujem ženo in tri otroke pod 18. letom. Živeče v starem kraju. Moj čisti dohodek je bU lani $2,200. Koliko, znaša moj davek? Odgovor: Ker ste poročen, ali ne živite skupaj z ženo, niste u-pravičen do oaebnega odbitka $8,800, marveč le do $1,600, kakor da bi bil samec. Niti ne smete odbiti $400 za ženo, pač pa po $400 za vsakega otroka. Vpravičen ste torej odbiti vsega skupaj $2,700. Ker ne ostane nikak obdavčljiv znesi k. nimate plačati nič davka, pač pa morate prijaviti svoj dohodek (file an in* come tax return), kajti vsi samci oziroma oni, ki so obdavčeni kot samci» morajo vložiti dohodninsko prijavo, ako so zaslužili čec $1,600 Vprašanje: Jaz sem inozemec nastanjen tukaj in podpiram sorodnike v starem kraju. Smem-li odbiti $8,600 kot poglavar družine? Odgovor: Ne. Davčni zakon smatra za poglavarja družine (head of a family) osebo, ki podpira enega ali več sorodnikov v svojem lastnem doma. Tak poglavar družine je na pr. vdovec, ki ima otroke pri sebi, ain z materjo, brat z mlajšimi brati in sea tram i itd. Ti "družinski poglavarji" so upravičeni do osebnega odbitka $3,600, kot poročene osebe. Kdtor pa ima otroke v starem kraju, ni družinski poglavar v smislu davčnega zakona, kajti glavni pogoj je skupno Življenje. Vprašanje: Jaz imam v star rem kršju več sorodnikov, ki jih podpiram, in hočem odbiti po $400 za vsakega. Kako naj dokažem, da jih podpiram? Odgovor: Ako ae zahteva tak s st rto i občinske uprave ali pristojnega sodišča onega kraja, kjer ti sorodniki živijo. Vprašanje: Moja plača za leto 1926 je znašaia $2,000, ali poleg tega aem imel dobiček od $»,000 v h led prodaje nepremičnin. I-mam-li pravico do 26% odbitka za zaslužene dohodke t Odgovor: Zakon določa, da vsi dohodki pod $6,000 s* imajo nmatrati za zaslužen« dohodke. Vi torej »mete odbiti 26% od davčnega zneska. • Vprašanje: Sem farmar in bi rad znal, kaj »e^smatra za surovi dohodek (groM income) farmarja in kaj smem odbiti? Odgovor: » Farmar mora kot; svoj surovi dohodek prijaviti iz-kupila iz prodaj svojih pridelkov. Mora prijaviti tudi surovi dohodek iz drugih virov, kot so dobljene najemnine ali dobički iz prodanih nepremičnin. On sme odbiti kot potrebne'atroške vse zneske, ki jih je resnično potrošil za avojo poljedelsko obrt, kot kar je potrošil za obdelovanje in žetev, za semena in gnojila, manjše poprave farmarakih poslopij in manjša orodja, ki jih je treba nabaviti v teku enega ali dveh tet. Stroški pdjedelakih strojev, priprav in fartnskih poslopij se ne jimejo odbiti kot »trošek. Vprašanje: Toliko jaz kolikor moja žena delava in ava skupaj zaslužila približno $4,000. Ali morava vsafc posebej prijaviti svoj dohodek, ali zadostuje ena sama prijava? Odgovor: Smete storiti eno ali drugo, ali v nobenem slOčaju ne smete za oba skupaj odbiti več od $8,600 osebnega odbitka. Vprašanje: Sem poročen, ali moja žena ne živi z menoj. Smem odbiti $8,600 od dohodka? Odgovor: Ne, vi ate vpravičen le do oaebnega odbitka $1,600. Vprašanje: Lani sem 'delal dva meseca v Bostonu in potem sem aa preselil v Det^it, kjer sem delal sedem mesecev. Sedaj delam v Chicagu. Po poklicu sem Dvanajst let v samostanu Ipissl Joseph McCaba, bivši aemenllea. Pi frančiškan A. K. In profeesr V >> *ŠMV (Dalje.) Neki drugi frater je utekel z dvesto šterlingi. Moj slučaj pa je bil čisto drugačen in 'bi tudi drugače nastopili proti meni. Dotična dva fratra nista bila priatna odpadnika od cerkve. Drugi ni bil nič drugega kakor revoltiral je proti disciplini v kloštru in tudi o drugem je bilo precej dvomov, naj se je pozneje tudi skesano vrnil v*klošter; ko ni mogel dobiti posvetne službe. V obeh slučajih so se redovniki prizadevali «kriti odpadništvo pred lajiki. Ostala ata duhovnika oba, zato tudi radi dobrega ugleda cerkve in duhovšči treba akriti njune grehe za vsako ceno. Ko duhovnik v resnici odstopi, nastopajo čisto druga* če. Radi ugleda cerkve in radi zmešnjave med njenimi naaprotniki morajo apraviti odpadnika v kolikor mogoče alabp luč. Jaz pa sem bil vae predobro znan s cerkvenimi nauki, zato sem se odloČiPpoakrbeti, da me ne bodo mogli na e-nak način krotiti. Študije sem vodil dalje v popolnem redu; disciplina je bila tako Htroga, da so ae moji podaniki že jeziji, poslovne račune pa sem vodil od dne do dne pravilno. Ko eo končno videli, da imam velike težave, so pripravili neko Žensko v Forest Gatu, da je pridobila moje zaupanje. Bila je svita in precej naobražena ter aem bil z njo tudi prej pri-jateljaki. Njej aem popiaal svoj namen, obenem pa tudi naročil tajnoat, ker če bi se izvedelo, bi mi bilo v veliko «kodo, a da me nič ne bo odvrnilo od namena. Dobil sem od nje histeričen odgovor, da moram ostati v c«rkvi in če njeno prošnjo odklonim, da noče nič več slišatt od mene. Bila je moja najprijamejia in najožja prijateljica v rimski cerkvi in storila je kot katoličanka, moje pismo js izročila samostanskim kolegom, a o meni in mojih mučnih bojih, ki sem jih radi te izdaje doživel, nUhotela slišati nikoli več. Nemudoma je bil sklican frančiškanski po-svet v Manchester, ki je nalottf o. Davidu, da če le more prežene moje težave. Oe bi kot prijatelj. napram meni tudi hotel to isvršlti. bi bilo zaman, kajti njegovi nauki zame ao bili že pred leti isčrpani Na večer svojega prihoda se je še precej prijateljsko razgovarjal i menoj prjio-blčajnem kozarcu vina. toda kakothitro je pregledal bančni račun ijutraj, me Je na kratko obvestil, da aem odstavljen od avoje pozicije In mi je.ukasano. preseliti se v samostan v Chil-worthu. Meni določen aamostan Je v zelo odstranjeni pokrajini, torej je t>Ua*premestitev tja ama-trana kot nekako. kai< nako imatopanje. Tam je novieijat irančt^kannknra reds in tam bi jas porabil vea svoj čas aamo t vernimi eksercici-jami. V, pobožnih molitvah naj bi bil Um popolnoma ločen od sunanjetta sveta, poleg tega pa naj bi ¿e i»*Mnoma podvrgel predstojniku, ki ni imel pojma o kaki filozofiji in ki bi agnostika rajši sežgal na grmadi kakor pa z nJim faipravljal. Zdaj, ko Je bila moja misel do dna utrjena v prepričanju, bi bilo popolnoma brezpomembno zame podajati se tja. Rajši sem ae ' torej odrekel in začel novo karijero s simpatičnimi prijatelji. Da ae izognem neugodnostim, sem vsekakor zamolčal o svoji nameri in ae pripravil zapustiti kolegij, kakorhitro odpelje vlak. In ko so me formalno vprašali, da JI se popeljem z vlakom, nisem hotel pritrditi..Medtem sem pa apravtl skupaj avoje knjige to drugo ter odposlal v hišo nekega prijatelja> Zaključil sem knjige kolegija, prebatali denar pa izročil o. Davidu, ki je bil še toliko dober, da ms je mislil bratsko poljubiti pri elovesu, kar pa sem odklonil. Talo sem za vedno obrnil hrbet samo-atanstvu. Urno sem ubral pot, da dobim vsaj eneffa ali dva naklonjena prijatelja. Naslednjega jutra aem se podal na urad prijatelja. Želo sem bil presenečen, ko aem pri l(jem našel v posvetovanju meniha. Menih je bil eden kozlov, a katerim aem imel toliko o-pravka, kernisem dopustil njegovega pijančevanja. Prlneael je pismo iz kolegija. V pismu je stalo pojasnilo ¿a mojega prijatelja, da neki mr. McCabe, ki je "začasno" zapustil oskrbovanje kolegija, je odneael s seboj precejšnjo količino vrednosti, ki spadajo kolegiju. Tako jb bil moj prijatelj obveščen, da je stvar v rokah policije. Pisec je imel pripisani k pismu tudf črki M. A. (master of arts) čeprav nI imel nobenega takega naslova niti šttidij ne zs istega. Mogoče ps je s tem mislil reči, ds je "misijonarski apostol". Mojemu pdjatelju je meni aovražni kozel na dolgo in Široko razložil o mojem značaju in o moji duševni zmožnosti na tak način, da ga je moj prijatelj brcnil is svojega urada. Ker nlsvs mogla zame takoj dobiti legalnega nasveta, ava se odločila počakati, naj «e stvar sama razvije. Dejatvo je, da je bilo med mojimi knjiga-mi par knjig, katere sem v hltrici sloveaa po . pomoti vrgel med avoje, daai so k padale aamo-9 stenskemu kolegiju. Ker sem o tem že vedel, sem povedal prijatelju in aklenila sva, da jih povrnem. Toda moji kolegi se sploh niso pritožili radi tistih par knjig. Kakor sem uvidel. so hoteli, da policija posreduje radi vsega, kar sem odnesel, češ, da nI moje, tudi obleka ae, ki sem jo imel na sebi, temveč da je vae samostanska miloščina. Sklicevali so se na mojo odpoved pri sprejetju meništva ko sem se zavezal na večno uboštvo ter ee odrekel vaakl lastninski pravici. Pozabili ao pri tem na dejatvo, da samostan ravnotako ne fctne posedati nobene Mastnine (po njih čudni teoriji), kakor jo je o. David zahteval nazaj kot novi rektor kolegija. Med m 'Odgovor: Smete odbiti od svojega dohodka $3,126. Osebni odbitek (personal exemption) se računa na podlagi mesecev, v katerih ate bil samec oziroma poročen. Do zgornje vsote prihajamo tako-le: Vi «te bili samec de vet mesecev. Vaša Žena ravno tako. Odbijte torej 9 dvanajstink od $1600 za se in 9 dvanajstink za ženo. Za tri mesece zakonskega stanu pa odbijte skupaj za tri dvanajstinke od Katero tiskpvino dohodka vas in ženo $§600.__ Vprsšanje: naj rabim za prijavo (income tax return) ? Odgovor: Trgovci, profesionalci 4n farmarji naj rabijo Form #1040, brez ozira na to, da-li je njihov Čisti dohodek znašal čez $6000 ali ne. Manjša ti skovina (Form' 1040A) se rsbi za prijavo dohodkov od manj kot $6000, v glavnem izvirajočih i? plač ali mezd. Vprašanje: Sem samec in podpiram postamo mater, ki stanuje z menoj. Zaslužil sem lani $2600. Ali moram plačati kaj davka? Odgovor: Ne. Ni treba vam plačati davka, ali morate vložiti prijavo (return), ker ste samec in «te zaslužili čez $1600. Sipa trajo pa vaa za družinskega poglavarja (head of a family) in kot Ude ate upravičen do osebnega odbitka $8,600 in do odbitka $400 za odvisno osebo. Vprašanje: Sem samec In tekom i. 1926 sem zselužil $8,100. Podpiram očeta v starem kraju, ki ima malo kmetijo. Koliko smem odbiti? Odgovor: Vi ne morete odbiti ničesar za očeta, ker on ni glavnem odvisen od vašega vsdr-ževanja. Odbiti smete za-se $1,-600. Eden in pol odsto od ostanka, $1,600 znaša $24. Odbivši 26% ostane $18. Toliko davka morate plačati. F. L. I. S. . . t .Cm' >9r NA PRODAJ JE > nova zidana hiša (Bungalow) z, 6 sobami, voda, plin, elektrika in Furnace gorkota. Dve stavbišči (loti). V hiši je tudi 7 čevljev pri ti j ičje in je le en blok od poulične kare. Oglasite se sa ceno na: 7418 W. 64th Street, blizu 74th Ave., Argo, 111. Poleg je o-menjena hiša. (Adv.) NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Febr. 28-1926) pomeni, d« vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da fftttt lista ng ustavimo. Ako lista ne prejmete, je moffoče vstavljen, ker ni bil plačma. Ako jeva! . . _ Itet plačan in ga ne prejme- še delo, morate prijaviti svoj do« . . vwv4a1t m\n «jnmt j rim hrt- Je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnice in navedite stari in novi naslov. "9 Naii zastopniki so vsi društveni tajniki in drogi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za eelo leto je $5*00 in za pol leta pa $&50. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in za čelo j. Za mesto Chkpgo in CI-cero za leto pol leta 98.25, za člape $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa*8.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poitnino. Naročnino lahko tudi mi pošljete na naslov: UfrRAVNIgTVO "PROSVETA 2657 S. Lawndale A ve. i CHICAGO, ILL. * Skupno potovanje . v Jugoslavijo »cev de LJaMJaae ta akrbel al potaâàer, simu te la«l «a akrM «I» »rtitac*. Vnk rtjak )« ém m prMralL fetalki te* ■w v aaJtapŠMi «m. IcmMto kllite. prtfta*» m hm prt jI Z« adaljaa p*ta»aila • ikapa« p«, tmij«. kater tmM gfcfc drag» p.-toraaj pil*« m: Slovensko banko UÊMÙÊL à kSUl 4M W. 42ad St, New York, If, T. OfcnriU m ai "Promit"! ■ tif 12.1lÀRCjt OGLAS! Kilor bi tel el kupiti I (Stock) ne fa nul in kjer jJ ceni najemnina (rent), in u\ •krov zemlje. Ima vse nova farmo potrebno poljedelsko! rodje, so krave, konji, teleta,] kaši. PDtke in race. Kolesa, | ji sploh vae je v dobrem sj in nizki rent. Blago in p| ae zelo lahko prodajo, ker H zo mesta in le ego miljo daj vame. Ako kdo želi iti deli farmo, tu se nudi zelo JI prilika. Pišite ali pa prid I •ebno na naslov: Ton v Skoti O. Box 162, BiannaxsrPa. |9 BHBHLi^ da skuhaâ dobro vo, pes po nase] produkte. ■ ¿aamo ▼ calofi alad. hmtlj, te m dnn potrabšiine. p0 ta aa prapričajta, da Jf doma pri, kahaai vadao l# li|boljài M ^Soearljam, ■ dajalna šalaanlna damo 'prirn««' poat pri račjih daročUih. Puiti , informacijah na: 1 frank oglar, MOI Sspariar Avdma. CkreltU | Novo fino zdravilo za srci j želodec. Bkašani xdramiki m ¿ud i jo kako ta da|« r takta alalajih. Brex dvoma m bodo naii citat budili, ko svedo o tem novem zdrsi ki tako hitro deluje. Če vam ¡4 .še ni predpisal val zdravnik, ksr| dite ▼ domaČo lekarno in kupit« e lenico. Zote ae Nuga-Tone. Je k ko ca vživati in celomeselna zak vas stane okrog $1.00. Čudili m ste, kako hitro se boste počutili h ii. Za neregularno utripanje i vsled slabe prebave, raprtje, plia želodcu in črevih, lena jetrs, glavi le, ni nié boljiega. Isto hitro uči Je. , Daje dober tek in drob deluje i no, stimulira Jetra In obisti in pii ia trden in poživljajoč spanec. | pite steklenico in vlivajte zdravil« | navodilih aa par dnij čutite boljli ta ée M)1 vrnite ostanek lekarnarji povrne vaš denar. Isdelovalci Kif Tone tako dobro vedo, kaj ista ats v takih slučajih, da primorajo v* 1 karnarje Jamčiti isto in povrniti i denar, če niate aadovoljni. Priponki in na prodaj v vseh dobrih leM oc spanec, ajte zdravili) in če ae na j ) (gledate bdj ar ju in on n ckanal (Adti) NAROČITE SI KNJIGO "Amrilki SloventT # prava VICTOR {\*%h PLOŠČE ^ ïiSj'^ P14"1.0 Nok" A» bf a. awl hW t pU**' ^ »toU M aOMar .IlialL N»r*4U* Jih taM. M I«ra aà harmoniko Mr. Ivan Potokar I* Coaetasucha. nt P°?*n Vf* —Co. ket «den aajboljifli ink vWlki. PMte je tako «ivakaa. d. tudi «k« M >nku M TMWZ****** ~r4 ___ N* ariataj«. Mrl. Fina Mka aodb« m mu !rn Vojaikl . SK rti»0 AH Berila i—rt. Vejaik« *odU aTgSala. NI •mal* awaaafc »ari. VaJaika godtmm 7MIT OIMa nelka. lanu aa dvojn« kamoalk«. mai k TSMI Praka Kar» T|419 -M™™ Velet m mm/m—fin« Mka mm pm IVAN PAJK, Victor Deakr, , 24 Main Stmt T j , C«^Mugh,H ZASTONJ GRAMOFON * Ia V- S t ■» "i S ' • * « -T \ W J0 • +ri If V ; i „ i . • < } f ;>\ v i l ; * t.. *. \ *. K ' i11 > iffîc K . >• v i r ' 4 J ■]*1 M ^ ' '' Jfff 1 Hi - ^ * , ' • *■■ ",'a ¡¿t?) , V'-' Ha* i'./. A «M U DVA OK^Jt »• rrtMTM aaazFi.ačMa a«**j kta*«< M« »M« a -t. mmrtumm. Kimm hé.*» ta lava «M h Mata. •Uri kraj «*Ua »a k ▼ahrtah; ga hralat «•i* t» tmkmj Ml kralaiaU. WALTER SPBdlALTY CO^ 1217 N. PauliMi tŠL . DepL iŽl - Ckicêgo,