Letnik XXX. Ceiovec, petek, 10. oktober 197$ Državnozborske votitve v Avstriji: Spet absolutna večina za Socialistično stranko Avstrije Če kdaj, potem v zveii z nedefjskimi državnozborskimi voiitvami gotovo drži pregovor .Tresia se je gora, rodiia se je miš". Kajti po vo-iiinem boju, ki je bii nenavadno oster in deioma tudi precej umazan, je prišio do rezuitatov, ki so v ceioti potrditi dosedanje razmerje poii-tičnih sii v Avstriji. Kakor že spomiadi pri dežeinozborskih voiitvah na Koroškem, tako je tudi zdaj v državnem meriiu ostaio vse „pri starem": tri v partamentu zastopane stranke bodo za nadaijnja štiri ieta imete enako števiio posiancev kot dosiej, namreč 93 sociaiisti, 80 ljudska stranka in 10 svobodnjaška stranka, pri čemer SPO siejkoprej razpoia-ga z absoiutno večino in bo še naprej iahko sama sestavijaia zvezno viado. O kakšnem presenečenju pri teh valitvah torej ne more biti govora, saj so politični opazavaici že vnaprej s precejšnjo gotovostjo napovedovali ponovno zmago SPG; če že, potem je enega ali drugega morda .presenetilo" te to, da je socialistom znova uspelo dobiti absolutno večino, in to celo z rekordnim številom glasov, kot ga v zgodovini diuge republike doslej še ni zabeležila nobena stranka. V ogledalu številk je 'izid volitev naslednji: ob volilni udeležbi 92,84 odst. (pred štirimi leti je bila udeležba skoraj enaka 92,44 %) je bilo oddanlih skupno 4,610.433 veljavnih glasov (za primerjavo 4,556.990 leta 1971); od tega je dobila SPO 2,324.309 ali 50,41 "/o (2,280.168 — 50,04°/.), GVP 1,980.474 ali 42,95 odst. (1,964.713 — 43,11 °/.), FPO 249.317 ali 5,41 °/. (248.473 — 5,45 odst.) in KPG 54.971 ati 1,19°/. (61,762 — 1,36 °/.), medtem ko je število glasov za dve lokalni listi na Dunaju oz. Solnograškem povsem brezpomembno. To pomeni, da je SPO kot edina svoj vodilni položaj povečala tako po številu glasov kot po odstotkih; ljudska stranka je sicer dobila dobrih 15 tisoč glasov več, vendar je v odstotkih nazadovala; isto velja za svobodnjaško stranko, medtem ko so komunisti nazadovali tako pri številu glasov kakor tudi pri odstotkih. Vendar so vse te spremembe relativno majhne, posebno pri odstotkih, kjer gre le za nekaj desetink, tako da je tudi v tem oziru upravičena ugotovitev, da je ostalo vse pri dosedanjem razmerju. Nekoliko večje in deloma celo občutne so te spremembe po posameznih zveznih deželah oziroma volilnih okrožjiih. Tako je na primer socialistom na Nižjem Avstrijskem prvič uspelo doseči vodilno mesto in tudi na Štajerskem so utrdili svoj vodilni položaj, čeprav v obeh deželah na deželni ravni še vedno vlada GVP. Podobno pa se je zgodilo marsikje tudi na občinski ravni, da je SPG spet dobila absolutno večino, medtem ko v občinskem oziroma mestnem svetu še prevladuje GVP-FPG-jevska koalicija. Koroško Ije tokrat znova potrdila svoj sloves kot .druga najbolj rdeča* zvezna dežela za Dunajem. SPO je tudi na tej ravni zabeležila nov rekord, ko je dobila 167.609 glasov ali 55,2 °/. (pri državnozbor- skih volitvah leta 1971 je dobila 165.167 glasov ali 54,9 °/., pri letošnjih dežeinozborskih volitvah pa komaj 155.602 glasova ali 51,4°/.). Za koroško GVP je bilo oddanih 102.327 glasov ali 33,6°/. (101.449 — 33,8°/.; 98.019 — 32,3 °/.), FPO je prejela 30.321 glasov ali 9,7 °/. (29.177 — 9,7 °/.; 35.722 — 11,8 °/.), Za KPG pa je glasovalo 4364 volivcev ali 1,6°/. (1760 — 1,6°/.; 6013 — 2 °/.). Primerjava na Koroškem se torej precej razlikuje od tiste v državnem merilu; še posebej pa velja to za primerjavo z letošnjimi deželno-zborskimi volitvami, ki so bile le sedem mesecev pred nedeljskim merjenjem siil na vseavstrijski ravni. Pri tej primerjavi je seveda treba upoštevati — kar ne velja samo za Koroško, marveč tudi za vsako drugo zvezno deželo — različnost v izhodiščih in zlasti različnost v vseh številnih faktorjih, ki vplivajo na izid volitev v enem ali drugem primeru. V tem pogledu pa je ravno na Koroškem še dodaten dejavnik — to je obstoj slovenske narodnostne skupnosti. V razliko od volilnega boja spomladi, ko se je tekmovanje strank za zaupanje volivcev v pretežni meri odvijata na hrbtu Slovencev oziroma v duhu skrajno nestrpnega odnosa do naše narodne skupnosti in njenih problemov, je bilo manjšinsko vprašanje tokrat v veliki meri izključeno iz neposrednega volilnega boja. (Glede tega so se stranke očitno sporazumele z namenom, da se bodo temu vprašanju posvetile takoj po volitvah, kakor je to potrdil v torek sestanek vodilnih predstavnikov treh v parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopanih strank). Narodnostni moment je skušal vnesti v volilni boj edinole KHD; pa še ta ni imel dosti uspeha, če izvzamemo nesramni izpad FPO-jev-skega kandidata dr. Scrinzija. Zlasti pa neuspeh tozadevnih poskusov potrjuje izid volitev, saj nacionalistična propaganda ni prineslo sadov tistim, k mislijo, da volivci na Koroškem razumejo ;s .nemško govorico" najhujših sovražnikov Slovencev in nasprotnikov enakopravnega, mirnega sožitja v deželi. Ce naj ob koncu skušamo najti še odgovor na vprašanje, kako smo se pri nedeljskih volitvah odločali koroški Slovenci, potem le nekaj splošnih ugotovitev: Da je imel del naših ljudi pri odločitvi v volilni celici pred očmi predvsem narodnostne vidike, med drugim kaže dejstvo, da je v občinah z močnim slovenskim elementom vidno naraslo število glasov KPG, ki je obratno v delavskih središčih In v sever- (Dalje Md S. s; ram) Preštevanje manjšine je anahronistično in nedemokratično /VereseMO tTMMjŠlMsFo Vprašanje je oČIfMO Zd Avstrijo treMMtMO najtežje Frenre. Fe taFo je razatnetl Fltrost, tla se je neposredno po volItvaF, Fo nrf; niso M: znani dokončni rezaltatl, že sestal ^dnc/er XrelsFy s pretlstavnlFl GVP In FPO, dd se otrese FlpotcFe, F! zdd-njd leta Fremenl ndšo repaFUFo taFo v notrdnjepo/ltlčnent Fot v znnanjepolltlčnetn ozira. AorošFl Florenci Fl Frez t/fotna pozdravili to Fltrost, če ne F! Flla ponovno povezana z agotdtdjdnjem manjšine, Fl Frez dvoma pomeni sprememFo v državni pogodFI zajamčenlF določil v Forlst slovensFe ndrodne sFapnostl. Zdrddl tegd smo prisiljeni, dd odločno vztrajamo pri dFsolatnl odFIonltv! taFe oFUFe reševdnjd ndšlF od-prtlF vprdšdnj. Na tem tadl ne more ničesar spremeniti „c%FrčeF", dd Fočejo Fdje FFrdtt z zaFonom o ^preštevanja poseFne vrste" Izglasovat! tadl še poseFen manjšInsFl pospeševalni zaFon, Fl naj F! Fdje zagotavljal predvsem večjo jlnančno dotacijo manjšini. Poda išlovenc! na prodaj nismo/ Če XrelsFy trdi, da tadl v /agoslavljl manjšine preštevajo, potem gre zavestno mimo dejstva, da tam preštevanje ni pogoj za aveljavltev pravic, F! so manjšinam zagotovljene In se ne glede na njIFovo številčno moč šlroFogradno Izvajajo. Prež dvoma drži, da državi nlFče ne more Franltl, da Izvede preštevanje svojlF državljanov, Far je do sedaj tadl nemoteno Izvajala,- toda Frani se ji laFFo, da Izvaja zaFteve organizacij, FaterlF dejavnost meri na to, da FrvašFema ali slovensFema preFIvalstva odvzamejo njegov značaj In njegove pravice Fot manjšine In F! Fl zato morale Fltl že zdavnaj prepovedane. Preštevanje manjšine pa je zaFteva teF organizacij — vendar ne v Forlst manjšine. V ostalem so naši argament! proti preštevanja znani; vsi doFro vedo, Fje ForošFl Slovenc! avtoFtono živimo/ Fo je zgodovInsFo znano, to so vedeli pri podpisa državne pogodFe, to je jasno tadl danes. V tajnost preštevanja ne moremo verovati,- preveč Imamo trpFIF IzFašenj, Fo so se maščeval! nad številnimi ForošFlml Slovenci, Fl so se leta /920 poslažlll pravice, da se priznajo F svojema naroda. VsaF je FII zaznamovan In maščevanje se je stopnjevalo do nasilne Izstlltve In pregona ŠtevtlnlF slovensFIF dražlr. z domače zemlje. Se danes je vsaF zavedni Slovenec ožigosan Fot „/7e!maiverra'ter" In ga avstrljsFo sodišče javno oFsodl Fot „sovražnlFa Avstrije" samo zaradi tega, Fer je Faje pred 30 leti poda! neFo „protlavstrljsFo" Izjavo .. . V taFem vzdašja govorit! o tajnosti preštevanja je norčevanje z asodo ForošFIF Slovencev/ Naravnost paradoFsno pa je, da Avstrija posFaša s trIFom preštevanja oFrnltl pravice ForošFIF Slovencev In zmanjšat! njIFovo teritorialno oFmočje prav v časa, Fo sosedna /talija razširja vseFIno PoseFnega statata za manjšine, Fl je velja! samo za 7'ržašFo oFmočje, na celotno področje naselitve slovensFe manjšine. SFIep predstavnIFov parlamentarnlF stranF pod predsedstvom zmagovalca ZfrelsFega o preštevanja je spričo sodoFnIF mednarod-nlF načel o tretlranja manjšin zlasti po /ZelsInšFl Fonjerencl naravnost anaFronlstlčen In v osnovi nedemoFratlčen. Zato Fo ves svet razamel, zaFaj ForošFl Slovenc! odFIanjamo svoje anlčenje potom preštevanja/ Sporazum med Italijo in Jugoslavijo pomeni novo obdobje tudi v uveljavljanju manjšinskih pravic Med Italijo in Jugoslavijo doseženi sporazum o dokončni ureditvi vprašanja meje je tako v Beogradu kot v Rimu dobil tudi najširšo parlamentarno odobritev. V tem se izraža dejstvo, da narodi obeh držav pozdravljajo ta sporazum, v katerem vidijo važen korak naprej po poti sporazumnega reševanja vseh še odprtih vprašanj in utrjevanja vsestranskega sodelovanja. Da je bil sporazum pozitivno sprejet v Jugoslaviji, je razumljivo, saj je bila Jugoslavija tista, ki si je že vsa leta prizadevala za dokončno odpravo ovir za vsestranski razvoj prijateljskih odnosov in sodelovanja med obema državama. Zato so končno doseženi sporazum tudi pozdravili ter ob njem poudarili, da so s tem ustvarjene možnosti za tak razvoj odnosov in sodelovanja; hkrati pa vidijo v sporazumu tudi velik prispevek k stabilnosti in miru na tem območju in v Evropi. V Italiji je bilo izhodišče bistveno drugačno, saj je znano, da so se še do pred nedavnega vplivne politične sile zoperstavljale ureditvi, ki bi temeljila na razmerah, ustvarjenih po drugi svetovni vojni. Šele v zadnjem času in še posebej po letošnjih upravnih volitvah, ko je prišlo v Italiji do občutnega premika v levo, je tudi v italijanskih političnih strukturah prevladala nova miselnost. Viden izraz je dobila pri glasovanju v rimskem parlamentu, kjer je bil sporazum o meji z Jugoslavijo odobren z ogromno večino 349 glasov proti le 51 glasovom. Tako so ob tem izredno pomembnem vprašanju (ki bi ga lahko smatrali za merilo italijanske demokratičnosti) kot še nikoli doslej bili fašisti porinjeni na popolnoma stranski tir, kjer se jim je pridružilo le še nekaj posameznih nepoboljšljivih iredentistov, medtem ko vse demokratične stranke od demokristjanov preko komunistov, socialistov in socialnih demokratov tja do liberalcev stojijo za sporazumom, ki pomeni korak v novo obdobje tako v notranjepo-tičnem razvoju kakor tudi v odnosih s sosednjo državo. Pri utiranju poti za dosego sedanjega sporazuma je Jugoslavija od vsega začetka postavljala dva pogoja: da glede meje, kakor je bila določena po drugi svetovni vojni in začrtana posebej z Londonskim sporazumom o soglasju, ne sme biti nobenih bistvenejših sprememb; da mora biti z dokončnim sporazumom zagotovljena globalna zaščita slovenske manjšine v Italiji (in obratno seveda italijanske manjšine v Jugoslaviji). Z odločnim in doslednim vztrajanjem na teh stališčih je Jugoslavija uspela v obeh pogledih. Pri dokončni razmejitvi so se sporazumeli le za malenkostne popravke na nekaterih področjih meje, glede manjšinskega vprašanja pa vsebuje sporazum določila, ob katerih Slovenci v Italiji ugotavljajo, da ..odpirajo novo obdobje v nadaljnjem uveljavljanju pravic". Gre namreč za maksimalno možno rešitev globalne zaščite manjšine. Sporazum vsebuje jamstva, da bodo ostale v veljavi vse doslej uresničene pridobitve, ki si jih je pridobila manjšina poleg tega obvezuje pogodba Italijo, da izpolni tudi še vsa nerealizirana določila posebnega statuta, kajti doseči se mora taka raven manjšinske zaščite, kakor jo določa omenjeni statut. Pri tem pa je posebnega pomena, da novi sporazum z ozirom na manjšinsko vprašanje ne velja samo za Tržaško, kakor je to bilo v primeru posebnega statuta, ampak govori splošno o zaščiti slovenske manjšine, torej globalno o Slovencih na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji, skratka v celotni deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ravno v tej zvezi se naravnost vsiljuje primerjava z Avstrijo. Italija je sprejela obvezo globalne zaščite manjšine, torej brez vsake teritorialne ali celo številčne omejitve, in to v trenutku, ko se Avstrija pripravlja, da bi uveljavljanje manjšinskih pravic in izpolnitev svojih mednarodnih obveznosti napravila odvisno od predhodnega ugotavljanja ali preštevanja, kar v bistvu pomeni poskus revidiranja državne pogodbe. In to svojo skrajno protimanjšinsko namero z brezprimernim cinizmom celo skuša deklarirati z ..pospeševalno manjšinsko pravico!" S svojim odločnim in doslednim vztrajanjem v vprašanju manjšinske zaščite je Jugoslavija v zvezi z ureditvijo mejnega vprašanja z Italijo znova dokazala, da manjšina zanjo ni cena za reševanje drugih vprašanj. Enako je njeno stališče tudi pri urejevanju odprtih problemov z Avstrijo, saj vedno spet nedvoumno poudarja, da rešitev drugih vprašanj ni in ne more biti cena, za katero bi si Avstrija mogla „kupiti" izgovor ali celo pristanek na nereševanje oziroma skrajno restriktivno reševanje manjšinskega vprašanja, torej tistega vprašanja, ki je za Jugoslavijo bilo in je še vedno merilo za dobrososedske odnose z Avstrijo. Pregied voiitev po občinah Ker je za nas vsakokratni izid voiitev posebno zanimiv po občinah jezikovno mešanega ozemtja, tudi tokrat objavijamo tak podroben pregied. Pri tem je seveda treba upoštevati dejstvo, da točna primerjava z državnozborskimi voiitvami ieta 1971 že zaradi tega ni možna, ker je bita medtem izvedena reforma občinske strukture in se je števiio občin na tem ozemiju znatno zmanjšaio. Tozadevne primerjaine števiike iz ieta 1971 povzemamo po podatkih, ki jih je — upoštevajoč spremembo občinske strukture — izračunata dežeina voiitna obiast. Za primerjavo pa navajamo tudi podatke ietošnjih dežeinozborskih voiitev, pri čemer je treba opozoriti, da sta takrat poieg štirih strank kandidirati še dve voiiini skupini — Koroška enotna iista (KEL) in pa Reformska stranka (RPj. Ker se tokrat nista po- tegovati za gtasove votivcev, se takrat za omenjeni skupin) oddani gtasovi zdaj — vsaj teoretično — porazdetijo na štiri stranke in torej primerjava ne more biti tako točna. V nastednji razpredeinici objavijamo podatke za posamezne stranke (SP<3 — Sociatistična stranka Avstrije, OVP — Ljudska stranka Avstrije, FP<3 — Svobodnjaška stranka Avstrije, KPO Komunistična stranka Avstrije), pri čemer so za vsako posebej v krepkem tisku navedeni podatki tetošnjih državnozborskih voiitev, v navadni pisavi pa za primerjavo najprej podatki državnozborskih voiitev 1971 in potem še podatki dežeinozborskih voiitev 197$; v zadnji koioni pa je navedeno števiio giasov, ki jih je v posameznih občinah pri ietošnjih dežeinozborskih voiitvah dobiia KEL. S PO OVP F PO KPO KEL 197$ 1971 1975 197$ 1971 1975 197$ 1971 1975 197$ 1971 1975 1975 Bekšlanj 2525 2507 2228 1238 1267 1164 282 186 355 106 79 105 280 Bilčovs 4$0 419 313 298 291 298 6$ 50 60 2$ 17 8 192 Bistrica v Rožu 986 996 903 399 427 341 75 62 70 47 39 35 177 Borovlje 3027 2966 2781 1172 1202 1109 279 227 357 93 156 136 260 Čajna 803 756 774 384 342 340 109 112 141 27 40 48 12 Djekše 270 320 247 266 240 252 42 49 52 7 3 — 38 Dobrla vas 1883 1725 1626 1005 998 1020 147 118 166 36 40 24 249 Galicija $26 540 482 329 303 323 36 37 42 10 7 2 68 Globasnica 4$9 428 389 271 337 241 33 24 32 43 36 6 254 Grabšfanj 721 735 661 588 562 591 146 122 165 11 13 11 10 Grebinj 844 828 743 919 916 908 202 181 278 17 12 17 36 Hodiše $46 526 484 278 239 259 69 45 78 14 9 8 95 Kotmara vas 808 822 741 404 371 377 94 64 109 36 34 20 116 Otok 24$ 250 229 291 290 280 4$ 33 68 2 5 2 12 Pliberk 1732 1760 1306 1093 1198 976 198 116 248 129 119 39 835 Podklošter 2697 2575 2474 882 887 820 267 232 317 15$ 197 221 71 Pokrče 6$8 630 621 402 352 380 89 87 113 2 5 9 10 Rožek 439 430 387 243 248 218 ^ 72 71 77 19 13 6 100 Ruda 4$7 432 414 31$ 305 312 64 53 81 7 5 3 38 Sele 279 273 222 102 173 60 3 5 3 21 16 11 188 Straja vas $08 486 456 379 361 357 31 34 37 6 6 8 60 Suha 322 317 296 268 287 268 24 23 31 8 17 5 75 Škocijan 1076 1144 951 773 724 748 133 100 153 40 31 10 288 Škofiče 729 709 657 252 248 233 61 42 87 26 19 10 95 Šmarjeta v Rožu 349 324 312 231 249 237 19 17 26 14 18 8 51 Šmohor 2021 1943 1962 1506 1505 1411 704 668 801 17 20 37 67 Štefan na ZUjti 632 649 572 492 421 561 $2 65 45 15 8 8 6 Št. Jakob v Rožu 1668 1643 1458 $92 646 535 114 97 136 102 97 75 398 Teholca 64$ 632 616 300 263 285 43 44 63 7 5 11 1 Velikovec 3183 3079 3053 210$ 2101 2016 $53 453 658 52 58 50 181 Vernberk 12$6 1152 1139 $20 493 486 168 151 189 17 17 36 47 Vrba 2144 2168 1947 1358 1311 1177 677 580 838 86 65 81 174 Zel. Kapla-Bela 1361 1377 1119 $09 568 452 70 59 - 92 95 82 91 323 Zihpolje 290 301 254 350 306 347 $7 46 78 8 5 2 27 Zitatra vas 838 836 720 313 319 298 42 31 54 27 17 2 199 Zrelec 1887 1621 1788 738 714 756 168 126 150 33 25 33 95 Beljak-mesto 19.$67 19.021 18.033 932$ 8910 8352 2669 ^ 2557 3542 672 800 1349 146 Celovec-mesto 26.8$3 26.400 24.850 19.342 18.465 18.156 4906 4588 5987 758 862 1025 536 Po vsem svetu se nadaljuje val protestov in obsodb fašističnega nasilja v Španiji. Najširša demokratična javnost je ogorčena spričo cinizma, ki ga demonstrirajo španski oblastniki z diktatorjem Franoom na čelu, katerim je očitno šele v čast in zadoščenje, da se človeštvo odvrača od njihovega zločinskega početja. Vsaj posredno pa je na zatožni klopi tudi Amerika, ki se je s Francom in njegovim režimom prav v tem usodnem trenutku sporazumela o svojih vojaških oporiščih na španskem ozemlju. Washingtonu so torej vojaška oporišča vredna več kot pa obsodba fašističnega nasilja. Ob dogodkih v Španiji, kjer po umoru petih rodoljubov kljub protestom vsega demokratičnega sveta grozijo, da bodo v kratkem postavili pred vojaška sodišča še nadaljnje protifaŠiste, se je vsekakor treba vprašati, kaj je privedlo do tega razvoja in kaj le-ta razkriva. Usmrtitev skupine rodoljubov predvsem razkriva globoko razpoko Francovega fašističnega režima, ki lahko vlada le še s političnim, vojaškim in policijskim nasiljem. Tako kruto in cinično dejanje, prezirljivo do pozivov svetovne javnosti, pa hkrati daje slutiti, da ta režim pretresajo globoki socialni in nacionalni nemiri, ki bodo prej ali slej prerasli v obračun z režimom. Seveda: politični umori niso nekaj novega v Španiji. Pričeli so se že med državljansko vojno v letih 1936—1939, svoj višek pa so dosegli po zmagi fašistične falange, ko je bilo umorjenih na tisoče in tisoče rodoljubov. Fašisti, združeni v falangističnem gibanju, vladajo Španiji že 35 let. Druga politična organizacija, ki vlada v Špa- nutno kažejo v številnih stavkah in diverzantskih akcijah ter — kot „odgovor" — v krvavih represalijah režima. Obstaja pa tudi še drugi antagonizem, ki ni nič manj ogorčen — namreč nacionalna nasprotja. Španijo si navadno predstavljamo kot nacionalno monolitno državo, kar pa nikakor ni. Kratko življe- Nasilje v Španiji obsoja ves demokratični svet niji, je tako imenovana Opus Dei. Iz njenih vrst so izšli številni ministri in predsedniki vlade, med njimi tudi pred letom ubiti premier Carrero Blanco. Opus Dei, za katero stojijo cerkvena oligarhija ter finančni in industrijski mogočniki, je dejanski oblastnik v, Španiji. Za pobodo današnje Španije je značilno, da na eni strani stoje zemljiška gospoda, kapitalisti, cerkvena oblast, fašistična birokracija ter visoki vojaški in policijski oficirji, na drugi strani pa kmetje in dninarji, proletariat. Antagonizem med tema dvema strukturama postaja vse bolj oster in se razvija v odkrite spopade, ki se tre- nje španske republike je manjšinskim narodom vlilo upanje, da bodo dobili samostojnost v okviru federacije, toda nasilni prihod fašizma na oblast je te iluzije razdrl. Nacionalne težnje so bile zatrte, toda ne za dolgo: še posebno močna sta bila in sta ostala katalonski in baskovski element. Tako predstavlja poleg vprašanja fašizma tudi nacionalno vprašanje veliko uganko že današnje, še posebej pa jutrišnje Španije. Najbolje izdelano strategijo za dobo po Francu imajo nedvomno komunisti, za katere je rešitev nacionalnega vprašanja enako po- membno kot vprašanje družbenih odnosov. Na trenutni razvoj dogodkov v Španiji protesti demokratičnega sveta verjetno ne bodo mnogo vplivali, saj je Franco že večkrat dokazal, da je gluh za take glasove. Toda fašistični režim danes ne ustreza več niti zahodnemu kapitalističnemu svetu in njegovemu modernemu industrijskemu konceptu, tako da je pričakovati, da bo prišlo do gospodarskih pritiskov zahodne Evrope. Ravno zaradi tega pa tudi ni verjetno, da bi lahko španski proletariat prevzel oblast v svoje roke, kajti — zelo lep primer v tem smislu je Portugalska — zelo hitro bi se znašel pred ekonomsko blokado Zahoda. Ne nazadnje pa je v Španiji velika uganka tudi še vojska in nikakor ni izključeno, da bo prav od odločitve vojakov odvisna nadaljnja pot Španije. Vojaška oligarhija je razumljivo brezpogojno vdana Francu, vendar je vprašanje, kaj mislijo o usodi svoje dežele nižji sloji vojske; iz zgodovine pa je znano, da so pogosto prav odločitve nižjih oficirjev, ki izhajajo iz ljudstva in torej nočejo in ne morejo paktirati z bur-žoazijo, odločilno vplivale na potek družbenih dogajanj. Torej je Španija danes ena sama velika uganka. 37o venci v iia/;)'; p ozdravi/a; o sporazum Doseženi sporasum o dokončni ureditvi meje med itaiijo in Jugostavijo je posebej pozdravita in po*'* tivno ocenita tudi stovenska narodna skupnost v tta* tiji. Stovenska kutturno-gospodarska sveta v Trstu j* tozadevno objavita t. oktobra posebno izjavo, v kateri med drugim poudarja: /zvršni odkor č/ovenske ^K/tMrMo-gospodrtr-ske zveze se je testa/ takoj po sporoči/a zana-njik TTMTMstrof /agot/avije ir! Zia/ije, dr! je ki/ doseže?! sporrtZMT?! o dokončnosti sedanje meje med /agot/avijo in /trdijo in o dragik vpraša-njik, ki zadevajo oče državi, okmejna področjrt in njikove prekiva/ce ter oke narodnostni skupnosti, s/ovenske v /ta/iji in italijanske v /agos/aviji. &KGZ presoja sporazam, podokno kot je to stori/a ok prvik vestek, ki so ga napovedovale, kot nov pomemken korak k itkrenejšema m trdnejšema sode/ovanja med okema državama, kar atrjaje mir, daje okmejnema prekiva/stva možnost razvoja vsestranskega sode/ovanja i" odpira rea/ne in skorajšnje možnosti aretniče-nja še nepriznanik narodnostnik pravic s/oven-ske narodnostne skapnosti v /ta/iji. Dokončna potrditev meje je reza/tat aspeš-nega do/go/einega sode/ovanja med okema državama na vsek področjik in potrditev stanja, ki se je v tem vzdašja ok/ikova/o. /stočasno odpira novo okdokje v odnosik med okema državama. SAGZ z zadovo/jstvom agotav/ja, da ta sporazam odokrava ogromna večina javnega mnenja in vse po/itične si/e, razen jašitičnik, v državi, posekno še v okmejnik področjik. Osam/jene so osta/e revanšistične in iredentistične skapinice ter posamezniki skapaj s jaši-sti, katerim je forma/no pravno odprto vprašanje de/a meje med /ta/ijo in /agos/avijo že 29 in več /et daja/o povode za zastrap/jenje ozračja in krepitev /astnik po/itičnik pozicij. Z odstranitvijo tega vprašanja je torej odpad/a važna postavka, na kateri so gradi/i svojo reakcionarno in kajskaško po/itiko. Pričakovati je torej p/ekiscitarno odokritev doseženik tpora-zamov okek zkornic v Rima. .S^kapščina v Beograda je svojo podporo že izrek/a. Vse to do-kazaje, da so vprašanja, ki jik sporazam re-šaje, že zdavnaj dozore/a v zavesti prekiva/-cev okek držav. 5 sporazamom preneka ve/jati Posekni sta-tat kot pri/oga ZLondonskema memorandama o sog/asja, ki zagotav/ja narodnostne pravice s/ovenski oziroma ita/ijanski manjšini na dvek področjik kivšega Bvokodnega tržaškega ozem-/ja. Namesto tega se oke državi okvezajeta, da kosta okdrža/i dosedanje akrepe v prid okek manjšin in da kosta v kodoče zagotovi/i tako stopnjo zaščite, kakršno predvideva Posekni statat. Po/eg tega se okvezajeta, da kosta, vsaka v daka svojik astavnik do/oči/ in notranje zakonodaje, zaščiti/i pripadnike astrezajo-čik manjšin, /z tega izkaja, da kodo okveznosti izpo/njevanja do/oči/, oziroma ravni zaščite, trdnejše, ker ko sporazam ratificiran v par/a-menta. .Sporazam teritoria/no ne omejaje zaščite, kar pomeni, da ko pri nas ve/ja/ za vsa področja, kjer prekivajo S/ovenci, in sicer za videmsko, goriško in tržaško pokrajino. Nerešena vprašanja med okema državama so ki/a ve/ika in v zadnjem okdokja nepre-most/jiva ovira za areditev nekaterik narodnostnik vprašanj S/ovencev v /ta/iji. Večkrat je ki/o tadi poudarjeno, da je treka pripisati neizpo/njevanje astavnik do/oči/, ki zagotav-jajo zaščito s/ovenske manjšine in neizpo/njevanje samega poseknega statata še nezadostno dozore/im demokratičnim odnosom v ita/ijanski dražki, zaradi česar naj ki s/ovenski manjšini ki/e priznane pravice še/e v trenatka, ko ki konservativne si/e ki/e os/ak/jene in ki na po/i-tično živ/jenje v državi ime/i večji vp/iv naprednejši tokovi ita/ijanske dražke. Danes sta pad/i oke oviri. Sporazam med okema državama odprav/ja prvo oviro in ce/o okvezaje izpo/njevanje okveznosti do s/ovenske narodne skapnosti, na janijskik vo/itvak pa so se okrepi/e napredne si/e v /ta/iji, ki imajo že danes ve/iko po/itično težo v državi in ki že s tem terjajo kitro akrepanje v korist s/ovenske narodnostne skapnosti. Zato je treka takoj ave/javiti vse narodnostne pravice, ki so odvisne /e od po/itične vo/je in pričeti z razpravo o zakonskik osnatkik, ki so ki/i pred/oženi par/amenta in deže/nema sveta za razširitev vsek vprašanj s/ovenske narodnostne skapnosti v deže/i Far/aniji-/a/ijski krajini. Operni umetniki iz Ljubijane nam spet obetajo bogat kulturni užitek Operni ansambel Slovenskega narodnega giedaiišča v Ljubljani bo — kakor je razvidno iz naše objave — tokrat gostova) v cetovškem Mestnem gtedatišču z giasbeno vesetoigro „Štirje grobijani" itaiiian-!kega avtorja Wo)f-Ferrarija. Prav to operno de!o so nam ijubijanski operni umetniki predstaviii že teta 1957 ter je biio takratno gostovanje pravi kuiturni praznik. Zato smo prepričani, da nam bodo gostje iz siovenske prestoinice tudi tokrat posredovati bogat kuiturno-umetniški užitek. V naslednjem objavljamo kratko vsebino opere ali glasbene veselo-igre, kakor je Wol(-Ferrari sam na-Tvai svoje delo .Štirje grobijani", Iti zajema snov iz srednjemeščan-skega slaja v Benetkah, rojstnem mestu avtorja. Prvo dejanje Margarita in Lucieta, Lunardova žena in hčerka, se pritožujeta zaradi dolgočasja, ker jima gospodar ne privošči nobene zabave. Ob vrnitvi Lunardo pojasni, da bo danes poskrbel za zabavo svolje družine in da je v ta namen povabil tri poštenjake z njihovimi ženami na pojedino. S tem sporočilom Lunardo pri ženskah ne vzbudi veselja. Lucieta mora zapustiti sobo, Lunardo pa sporoči svoji ženi sklep, da poroči svojo hčerko s Filipetom, sinom Mavricitja. Pred zaroko se mlada Lucieta in Filipeto seveda ne smeta videti. Ko Margarita podvomi o tem, če je to v smislu interesov zaročencev, ji mož takoj odvzame besedo. Mavricij se ob svojem vljudnostnem obisku vede pretirano olikano; razgovarjata se o doti. Ob iočitvi se oba razideta v polnem soglasju glede ženitve. Na strešni terasi Simonove hiše obeša Marina perilo, dekla pa ji pomaga. Lilipeto obišče svojo teto, da ji potoži svojo bol, ker ga hoče Mavricij prisiliti v zakon z dekletom, ki ga sam niti ne pozna. Marina obljubi, da bo poskrbela, da se bosta mlada človeka videla, preden se bosta zaročila. Simon preseneti oba; nejevoljen je, ko vidi sorodnika svoje žene v svoji hiši. Ko se Filipeto umakne, Simon sporoči ženi, da ga je povabil Lunardo. Marina pravi, da gre raje v posteljo kot da bi šla z njim. Nato pride na obisk gospa Felice z možem Cancianom in sinom Riccardom. Simon tega obiska ni vesel, posebno zaradi Riccorda, ki ga nezaupljivo opazuje. Drugo dejanje Lucieta se nekam čudno počuti, ker se zaveda, da bo kmalu postala nevesta. Pridruži se ji Margarita v razkošni večerni obleki, kar vzbuja pastorkino nevoščljivost. V tolažbo ji mati da okoli vratu biserno ogrlico. Zadovoljstvo pa ne traja dolgo, ker vmes poseže Lunardo, ki ženskam ukaže, da takoj odstranijo lišp. in že se pojavijo prvi gostje: Simon in Marina. Možje, ki hočejo biti sami, spravijo ženske iz sobe. Lunardo in Simon se pritožujeta zaradi razpada starih manir in si želita dobre stare čase nazaj. Pojavita se tudi Felice in Cartcian. Medtem ko se grobijani umaknejo v stransko sobo, seznanijo ženske Lucieto z načrtom, da se bo Filipeto pojavil preoblečen v ženska oblačila, da bi tako lahko videl svojo nevesto še pred zaroko. V spremstvu Riccarda vstopi Filipeto; in mlada človeka kljub temu, da je Filipeto preoblečen, najdeta medsebojno dopadenje. Ko se možje nepričakovano vrnejo, Riccarda in preoblečenega Filipeta hitro skrijejo. Lunardo na slovesen način sporoči svoji hčerki Lucieti zaroko. Zmeden vstopi Mavricij in mora priznati, da ni mogel pripeljati seboj sina Filipeta, ker da je ta izginil z nekim Riccardom. Ker Cancian začne zaradi tega prepir, zapusti užaljeni Riccarda svoje skrivališče in pokaže na Filipeta, ki ga oče takoj začne loviti. Med splošno zmedo pade zastor. Tretje dejanje Grobijani se umaknejo v Lunar-dov antikvariat na posvet, kako bi ženske zaradi take nepokornosti najbolj občutljivo kaznovali. Se preden so si enotni, se pojavi Felice, ki se vseh hišnih tiranov ne boji, ampak jih takoj močno ošteje. Končno si upajo vstopiti tudi ostale žene, da bi jim možje odpustili. Medtem ko ostali odidejo na veselo pojedino, ostaneta Lucieta in Filipeto sama. Dekle pričakuje prvi zaročni poljub, vendar se plašni ženin še ne upa prav. Lucieta mu v smehu ubeži, Filipeto teče za njo in jo ujame med vrati, kjer nadoknadi zamujeno. Opera SNG Ljubtjana bo spet gostovata na Koroškem V okviru kuiturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo operni ansambet Slovenskega narodnega giedaiišča v Ljubijani gostova) na Koroškem z WOLF-FERRAR!JEVO GLASBENO VESELOiGRO Štirje grobijani ki jo bodo siovenski umetniki uprizoriti v torek 14. oktobra ob 19.30 uri v ceiovškem Mestnem giedaiišču. Gostovanja vrhunskega siovenskega giedaiišča so biia predvsem za nas koroške Siovence vedno pravi kuiturni praznik. Zato tudi tokrat ne zamudimo edinstvene priiožnosti ter si pravočasno zagotovimo vstopnice, ki so v predprodaji pri bia-gajni Mestnega giedaiišča. 250-letnica ustanovitve sovjetske akademije znanosti To teden gredo proti koncu proslave 250. obletnice ustanovitve sovjetske akademije znanosti. Vrhunec teh proslav je bilo v torek slavnostno zborovanje v kremeljski dvorani, kjer so akademiji v navzočnosti 2000 sovjetskih znanstvenikov ter 450 predstavnikov akademij in znanstvenih ustanov iz vseh delov sveta podelili red Lenina. V minulih dneh so bila še slavnostna za- Enakopravnost v praksi V 30 letih po osvoboditvi se je v Jugoslaviji praktično uresničevala in utrjevala predvsem tudi enakopravnost tamkajšnjih narodov in narodnosti. Če kot primer navedemo Makedonijo, moremo ugotoviti, da so tamkaj živeče narodnosti v tridesetletnem svobodnem življenju in razvoju Makedonije dosegle velikanske uspehe na vseh področjih. Vse narodnosti so razvile svoje nacionalne ustanove od izobraževanja v materinščini do tiska in oddaj na radioteleviziji Skopje in lokalnih postajah. V posebni meri velja vse to za albansko in turško narodnost. Na njunem območju so zgradili pomembne industrijske zmogljivosti, sodobne komunikacije, šole, bolnišnice in druge objekte. Družbeni proizvod na prebivalca se je v teh občinah v zadnjih 12 letih realno povečal za 2 do 3-krat. V več sto osnovnih šolah, ki imajo pouk v albanščini in turščini, se šola 65.000 učencev. V srednjih šolah, kjer prav tako poučujejo^ jezikih obeh narodnosti, se šola okoli 5500 dijakov, na višjih šolah in fakultetah pa študira več kot 3500 pripadnikov albanske in turške narodnosti. Ali pa drugi primer — Kosovo. Obdobje 30-letnega socialističnega razvoja Kosova je bilo pomembno ne le po materialnem napredku, temveč tudi po razvoju kul- turnih in umetniških stvaritev ter po kvalitetnih spremembah v zavesti in celotni preobrazbi delovnih ljudi. Približno 30 odstotkov prebivalcev te pokrajine se redno izobražuje, samo na višjih šolah, fakultetah in akademiji likovnih umetnosti je približno 30.000 študentov. Leta 1945 v pokrajini ni bilo razen abecednika niti enega originalnega dela s področja književne ustvarjalnosti, samo v zadnjih 10 letih pa so v okviru založniškega podjetja Rilindja izdali 220 originalnih del v albanščini. Dosedanja bilanca založniške dejavnosti na Kosovem je posegla že 2260 del. Zdaj izhaja v pokrajini 27 revij in listov v albanščini, srbohrvaščini in turščini. Poseben pečat dajeta pri zadovoljevanju kulturnih potreb prebivalstva te pokrajine široka mreža in živahna dejavnost 123 amaterskih gledališč in kulturnoumetni-ških društev. Če kljub zavidljivim uspehom tu in tam še vedno ugotavljajo tudi razne pomanjkljivosti, potem je treba vzroke iskati v dejstvu, da so te pokrajine v svojem razvoju pravzaprav morale napraviti skok čez stoletja. Posledice podedovane gospodarske in tudi druge zaostalosti so bile tako težke, da jih je možno odpravljati le z največjimi napori. Kakšne sadove ti napori rodijo, pa kažejo dosežki 30-letnega svobodnega razvoja. sedanja vseh štMh glavnih sekcij akademije — fizikalne, kemijske, družbenaslovne in geološke, danes pa se bo več kof tisoč domačih in tujih znanstvenikov zbralo v Leningradu, zibelki sovjetske akademije znanosti. Sovjetska akademija znanosti je namreč nastala v takratnem Peterburgu, in sicer ob koncu teta 1725 po dobro leto prej izdanem ukazu Petra Velikega. Zlasti v obdobju po revoluciji se je akademija silovito razmahnila: do revolucije je imela le en sam inštitut in nekaj laboratorijev, zdaj pa vključuje 250 različnih znanstvenih ustanov. V prvem obdobju so bile ustanove akademije le v Leningradu, zdaj pa so razen v Moskvi in Leningradu še v šestih mestih evropskega dela Sovjetske zveze, medtem ko so v azijskem delu še sibirski, uralski in daljnovzhodni oddelek akademije. Poleg tega deluje v Sovjetski zvezi še 15 republiških akademij, ki imajo prav tako celo vrsto lastnih ustanov. In še drugi podatek o silovitem razvoju sovjetske akademije: do teta 1917 je delalo na akademiji vsega 300 ljudi, zdaj pa je vseh sodelavcev že 160.000, od tega 40.000 znanstvenikov, ki opravljajo ogromno znanstveno delo; medtem ko je bilo v vsem obdobju do revolucije izdanih skupno 3000 znanstvenih knjig, jih zdaj v enem samem letu izdajo nad 2000. DUŠAN NEČAK Volitve v Kmetijske zbornice m Koroškem po drugi svetovni vojni Leta 1951 so dobili KBB 5 mandatov, Slovenci 3, socialisti in FB po 2. Leta 1956 KBB 7, Slovenci in socialisti po 2, FB enega, leta 1961 KBB 6, socialisti 3, Slovenci 2, FB enega, leta 1966 in 1971 pa KBB 7, socialisti 3 in Slovenci 2. Tudi primerjava med pridobljenimi mandati nam pokaže podobno sliko kot primerjava glasov. Slovenci so v primerjavi z volitvami 1932 izgubili polovico mandatov že leta 1951. Pri naslednjih volitvah so izgubili še en mandat, tako da imajo poslej samo dva mandata. Nemški meščanski tabor je od leta 1932 do 1951 napredoval za dva mandata (s 5 na 7) tako je dosegel absolutno večino, ki jo je ohranil vse do danes. Leta 1956 je to večino povečal na 8 mandatov in s tem dosegel, kar se tiče mandatov, svoj največji uspeh, ki pa se ni več ponovil; od leta 1961 naprej ima 7 mandatov. Kakor je pred vojno v nemškem meščanskem taboru v velikovškem okraju skoraj povsem prevladoval Landbund, prevladuje zdaj, zlasti Pri volitvah 1971, Karntner Bauernbund. Socialisti bi bili pred vojno, če bi obstajala enotna velikovška okrajna kmetijska zbornica za ves velikovški politični okraj, imeli v njej en mandat. Na prvih povojnih volitvah 1951 so dobili dva, leta 1961 pa še tretjega in ga obdržali. Od leta 1961 naprej se posest mandatov za nobenega od treh političnih taborov ni več spremenila; v primerjavi s predvojnim stanjem sta izboljšala svoje položaje tako nemški meščanski tabor kot socialisti vsak za dva man- data, slovenska lista pa je izgubila štiri mandate. Druga postojanka slovenske liste je področje celovške okrajne kmetijske zbornice. Tu sta bili leta 1932 dve zbornici, celovška in boroveljska; v celovški je imel večino Landbund, v boroveljski pa Slovenci. Na ozemlju današnje celovške zbornice bi bili rezultati tedanjih volitev naslednji: Landbund 1362, Slovenci 721, socialni demokrati 221, nacisti 196, krščanski socialci 175, komunisti 40. Povojne rezultate prikazuje naslednja preglednica, sestavljena na isti način kot velikovška: Vol. upr. Velj. gl. Slov. Soc. Nem. KBB FB ABV 1932 3.745 2.715 721 261 1.733 1951 4.493 3.486 566 876 2.044 1.444 600 1956 4.477 3.627 366 733 2.428 2.062 366 1961 5.305 4.087 441 890 2.756 2.302 454 1966 5.379 4.087 325 1.006 2.756 2.226 308 222 1971 5.336 4.226 306 946 2.974 2.582 150 242 Delež Slovencev na področju celovške kmetijske zbornice je z izjemo volitev 1961 stalno padal. Leta 1932 je znaša) 19 "/o volilnih upravičencev, kot stranka so bili na drugem mestu za Landbundom. Leta 1951 so šteli še 12 "/o in so že zaostali za socialisti, leta 1971 samo še 6 "/o. V prvih dvajsetih letih (1932—1951) so izgubili Slovenci 155 volilcev, v drugih dvajsetih letih (1951—1971) 260, od tega do leta 1956 200. Nemški meščanski tabor je bil v celovškem okraju močnejši kot v velikovškem. Leta 1932 je glasovalo zanj 46 "/o volilnih upravičencev in absolutna večina vseh ve- ljavnih glasov, leta 1951 prav tako, od leta 1961 dalje pa je njegov delež presegel 50"/« volilnih upravičencev in se dvignil 1971 na 56 "/a. Število volilcev nemškega tabora se je dvignilo v štiridesetih letih za 72 "/e, od tega v prvih dvajsetih letih (1932—1951) za 311 volilcev, v drugih dvajsetih letih (1951—1971) pa za 930. Socialistični tabor je narasel od 7 "/v volilnih upravičencev v letu 1932 na dobrih 19 "/n v letu 1951; leta 1971 je znašal 18 "/v. Kot je izhodiščno in končno stanje precej podobno onemu v velikovškem okraju, pa je razlika v tem, da so socialisti v celovškem okraju zelo močno porasli pri volitvah leta 1951 (za 615 volilcev), znatno močneje kot nemški meščanski tabor, ki je s porastom glasov samo ohranil svoj delež volilnih upravičencev, da pa v naslednjih dvajsetih letih niso več napredovali. Njihov delež od števila volilnih upravičencev je bil 1951 najvišji, število volilcev pa je bilo leta 1971 za 70 večje kot leta 1951. Ves porast zadnjih dvajsetih let je torej pripadal nemškemu meščanskemu taboru. Od 12 mandatov okrajne zbornice hi imel leta 1932 Landbund 6 članov, Slovenci 4, socialni demokrati in nacisti po enega. Leta 1951 je dobil KBB 5 mandatov, socialisti 3, FB in Slovenci po dva, 1956 KBB 7, socialisti 3, Slovenci in FB po enega. 1961 in 1966 prav tako, 1971 KBB 8, socialisti 3, Slovenci enega. Od leta 1956 dalje se razporeditev mandatov po taborih ni več spremenila: slovenska lista ima enega, socialistična tri, nemške meščanske stranke pa 8 (na zadnjih volitvah Karntner Bauernbund vseh 8). V štiridesetih letih je torej slovenska lista izgubila 3 mandate, dva so pridobili socialisti, enega pa nemški meščanski tabor. Tretja okrajna zbornica, v kateri se bori za mandate slovenska lista, je betjaška. Na tem ozemlju so bile 1932. leta tri zbornice: Rožek, v kateri so imeli Slovenci ravno še absolutno večino, Beljak narodnostno mešani okraj, v katerem je imel Landbund večino, Slovenci pa dva mandata in nemški Paternion. Rezultati volitev na celotnem ozemlju so bili: Landbund 1427, Kmečka zveza 656, krščanski socialci 388, nacisti 280, socialni demokrati 262, komunisti 21. (Nddg/jevgnje v prihodnji števi/hi) ata M g E33—ET^ v-€^cnx^e Prosvetaši SPO „Irta" v Žitari vasi na iztetu na Gradiščanskem V Zitori vasi smo letos bili pridni. Zato je naše Slovensko prosvetno društvo „Trta" organiziralo izlet za pevce našega pevskega zbora, vabljene pa so bile tudi žene pevcev, kar jiim je bilo za oddoižitev, ko vse leto žrtvujejo čas, ko pevci hodijo na vaje in pevske nastope, da jih doma nadomeščajo pri delu. V zgodnjih jutranjih urah 28. septembra smo se odpeljali iz Zijate vasi proti Pliberku, Labotu in preko Sobotskega sedla proti Hart-bergu na Štajerskem, kjer smo se ustaviti in prisostvovali božji službi. Cilj našega izleta je bila Gradiščanska, zato smo pot kmalu nadaljevali. Na Gradiščanskem smo se ustavili v Velikem Borištotu (Gro^vvaras-dort). Tam nas je pričakat Mirko Berlakovič, vodja znanega folklornega ansambla gradiščanskih Hrvatov Kolo Slavuj. Spoznali smo ga, ko je gostoval na Koroškem. Gospod Berlakovič, ki je učitelj na dvojezični šoli v Velikem Borištofu, nam je najprej orisal zgodovino gradiščanskih Hrvatov ter njihovo borbo za dosego narodnostnih pravic, katere imajo pravtako uzakonjene v členu 7 državne pogodbe. Kot učitelj nas je seznanil tudi z njihovim šolstvom oziroma problematiko na tem področju, ki je slična kakor pri nas na Koroškem. Omogoči) nam je tudi ogled ljudske in glavne šole tega kraja. Bilo je zelo poučno in videli smo, da nas druži Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na vesetoigro LJUBEZENSKA ZMEŠNJAVA v soboto 11. oktobra 1975 ob 20. Mi pri Vogiuv Št. Primožu. Gostuje prosvetno društvo .Zabnica" iz Kranja. Režija: Siivo Ovsenk. Ljubitelji zdravega smeha od biizu in daieč prisrčno vab-ijeni! Odbor Siovensko prosvetno društvo .Zarja" v Žeiezni Kapii vabi na vesetoigro LJUBEZENSKA ZMEŠNJAVA s katero bo v nedetjo H. oktobra ob 11.30 uri gostovaio Prosvetno društvo .Zabnica" iz Kranja v tarni dvorani v Zeiezni Kapii. Režija: Siivo Ovsenk Vs/ /rrZsrČ72o tidF/jezzi/ V a b i i o Mešani pevski zbor .Mojcej" pod vodstvom Pavieta Ker-njaka priredi v soboto 25. oktobra 1975 ob 19.30 uri PEVSK) KONCERT pri Antoniču na Reki pri Št. Jakobu v Rožu. Po koncertu družabna zabava. Vstopnina prosta. Ljubiteiji naše pesmi prisrčno vabijenii ista usoda, zato je bilo naše srečanje z njim in ljudmi tega kraija zelo prisrčno. Na Gradiščanskem pa imajo tudi dobra vina, in dobro razpoloženje nas je še bolj zbližalo. Zadonela je naša domača slovenska pesem. Iz Velikega Borištofa smo se napotili v Rust ob Neusiedelskem jezeru. Tam smo se vozili tudi s čolni, kar je za izletnike bilo lepo in enkratno doživetje. Ko smo se poslovili od Neusiedelskega jezera in mesteca Rust, nas je pot peljala proti Železnemu (Eisenstadf), kjer smo si ogledali znamenito vinsko Klet Esterhazy. Seveda smo tam preizkusili izvrstno vino, skrbeli pa smo tudi za dobro počutje naših želodcev, ker sicer tudi dobra kapljica ne bi tekla. Tudi tam je donela naša pesem, s katero smo takoj zbudili pozornost in občudovanje. Da, pesem je tisto kar ljudi hitro združi, čeprav se prej ne poznajo. Prav naša pesem pa seže v srce slehernega človeka. Ob takih trenutkih se človeku okrepi narodni ponos. Iz Železnega smo pot nadaljevali preko Wiener Neustadta proti Semmeringu. Tam smo se spet ustavili in spet smo peli. Tudi tam so občudovali našo pesem, morali smo peti še in še. Ob tem se nam je vedno zdelo škoda, da se izleta niso mogli udeležiti vsi pevci, da bi naša pesem bila bolj ubrana. Čas pa je tekel, morali smo na pot, kajti domovina je bila še daleč. Vrniti smo se srečno, polni lepih vtisov. Hvaležni smo odboru našega društva za tako lepo pripravljen izlet. Videlo se je, kako potrebni so tudi trenutki, ko človek lahko za kratek čas pozabi vsakdanje skrbi. Ob takih priložnostih se tudi med seboj zbližamo in naberemo moči za delo doma. Res lepo je bilo in upamo, da nas bodo naši društveniki še kdaj popeljali kam na izlet. Št. Lenart pri Sedmih studencih Frančiške Slugove ni več. V sredo 1. oktobra smo se na domačem pokopališču za vedno poslovili od nje. V 74. letu starosti je podlegla dolgi in težki bolezni. S Frančiško Sluga smo položili v grob dobro mater in zaslužno na-rodno-politično delavko. Bila ije zavedna Slovenka in to tudi v času, ko je Hitlerjev fašizem slovenskemu narodu napovedal smrt. Frančiška Sluga je bila ena izmed številnih slovenskih žena, ki so se uprle temu nasilju; kot partizanka se je aktivno vključila v protifašistično gibanje. Borila se je v avstrijski partizanski edinici pod Dobračem. Kot poznavalka domačega terena je bila svojim tovarišem v veliko oporo pri akcijah proti okupatorju. Frančiška sluga pa se je tudi po osvoboditvi takoj vključila v obnovo slovenskih kulturnih in političnih organizacij. Vsa leta je bila aktivna v Zvezi slovenskih žena, pa tudi v centralni politični organizaciji ter Zvezi koroških partizanov. Predvsem je skrbela za partizansko grobišče v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, kjer je zlasti za dan mrtvih iz leto v leto krasila grobove padlih borcev za svobodo. Njen delež v borbi proti fašizmu in s tem k ohranitvi naše narodne Kuiturna izmenjava med tremi sosednjimi dežeiami V okviru kulturne izmenjave med Furianijo-Juiijsko krajino, Slovenijo in Koroško bo v tem mesecu na Koroškem vrsta zanimivih prireditev. O Dne 11. oktobra bo v dežeini gaieriji v Ceiovcu odprta razstava grahke, na kateri bodo predstavijeni umetniki iz vseh treh dežei. Otvoritev razstave, ki bo potem trajata do 2. novembra, bo ob 17. uri. $ Dne 14. oktobra bo — kakor poročamo tudi posebej — v ce-tovškem Mestnem gtedatišču gostovaia Opera SNG iz Ljubijane, ki bo ob 19.30 uri uprizorita gtasbeno vesetoigro Wott-Ferrarija „Štirje grobijani". Dne 23. oktobra bo v kongresnem domu v Betjaku gostovat ansembet Verdijevega gtedatišča iz Trsta, ki bo ob 20. uri izvajat spored pod nastovom „tz itatijanskih oper". $ Dne 24. oktobra ob 20. uri bo v modri dvorani cetovškega Doma giasbe iiterarni večer, na katerem bodo sodetovati pesniki treh sosednjih dežet. TR)BUNA BRALCEV — TR!BUNA BRALCEV — TR! BUNA BR^ Fremde in der Heimat?! skupnosti na Koroškem je bi! velik. Bila je požrtvovalna aktivistka, zlasti pa je širila napredno idejo med našimi ljudmi. Pokojnica pa je poleg svoje aktivnosti v narodno-po-Htičnem gibanju bila tudi dobra žena in skrbna mati. Frančiško Sluga bomo kot zvesto pripadnico naše narodne skupnosti ohranili v častnem spominu. Zaostalim svojcem pa velja naše iskreno sočutje. Guttenbrunner bere v Ceiovcu Znani avstrijski pesnik, rodom iz Koroške, Michaet Guttenbrunner bo danes zvečer imet v Cetovcu samostojni titerarni večer. Prireditev bo v gateriji Hitdebrand, Wiesbadner Strahe 3. Avtor bo brat iz svoje nove knjige .Der Abstieg". Michaet Guttenbrunner ima tudi med koroškimi Stovenci mnogo iju-bitetjev njegove titerature, pa tudi zaradi njegove brezkompromisne zavzetosti za dosego pravic koroških Stovencev. Njegov titerarni nastop bo za Ce-tovec gotovo pomemben kutturni dogodek. Prireditev se prične ob 19.30 uri. Profesor Milan Kupper je koroškemu tisku poslal pismo bralcev, katerega objavljamo tudi v našem listu. d/s zl72geFdr/ger des FeFrForpers g??! PG /dr S/oTccMeM /72 K/4ge72/4r: 72%/???! icF :?! der Zet: 220772 2#. 9. F/s 4. 20. 2975 ge772e/72S47?2 77!;2 e:22e772 Ao//ege72 %72serer ^472s:4/: 2:772 For:-Ft/d472gs/eFrg472g der FetPeserztePer 2G3r72te72s 2272d der 5:eter7724rF 222 der F472desspor:scF4/e $cF/e//e/:e72 te:/. D4rcF d/e Z4r ZZon:4F:44/2i4p772e P44-/igs:e Fr4ge; „WoFer F0272272S: d%, 200 K72terr:cFtest drU", s/774cP es ste/? /7%/d FfrH772, d^j! d/e For:Fdd422gst4ge /72 $cF/e//e/:e72 4ircF zwe/ A//72derFe/:e72-472geFor/ge FesKC%7te72. Fs g%F Fd4/tg /eFFufte, o//e?2e %?2d s4cF//cF /472d/er-te DZsF:2SsZo7:e72 772/2 /72teressZerte72 /?o//ege?2 dFer d/e e/72scF/4g/ge72 Fr%-ge?2, d/e 72/e Z72 e722o:/o72Sge/4de72e72 Worte72 e72dete72. FogZsc/7 /or7724//er:e drg22772 e72te WKrde72 22022 Fe/de72 5et:e72 472erF%7272t. Ft 2047 e/72 FeFrg472g, 20/e 772472 stcF Z/272 20472ScF:, 27o// gege72Set-t/ger Fre472dscF4/: 47id F/4r772072/e. Fs FerrscF:e e/rie dtTTtospFZZre, d/e tce/t d