43, *fev. Poštnina plaoana ˇ gotovini. Celje, petek 31. maja JS29. Leto XI. Izliala v pondeijek in petek. Staue mesečno Din 7 — ea Inozemstvo Din 20"—. ^•»amexna Aievllk» ) i>io» tfačun poštno-čeKovnega cavoda Stev. 10.666. Urecfnlfttvo In uprav.sistvo i *»!• Strossrnayerjeya ulica 1 pritiičje. Rokopisov ne vračamo Og!nsl po tarifn» Telefon Int. štev. 65. Üböni zbor Vinarskega drustva za Siovenijo. Za vinarskim kongresom se je vrsil zadnjo nedeljo popoldne v sokolski dvorani v Krškem občni zbor Vinar- skega drustva za Slovenijo. i'redsednik drustva, g. Alojz Zupa- nič iz Jarenine jo mogel v svojem po- ročilu konštatirati, da je društvo v in!- nulem poslovncm letu še dosti dobro delovalo. Izvršni odbor je imel zlasti obilo dela s sestavo vinicarskega reda; bavil se je z njim podrobno v 4 sejah in še na posebni anketi vinogradnikov, predno ga je izročil oblastnenui odbo- ru. Na splošno željo se je pričel ba- viti tudi s sortimentom trsja, ki bi se naj sadilo pri bližnji obnovi vinogra- dov v inariborski oblasti. To dolo pa se ni končano. Ubilo se je uprava dru- stva bavila tudi z načrtom vinskega zakona in s pmvilnikom; društvene zahteve, ki jib je zastopal g. Lovro Potovar pri tozadevni odločilni drzav- ni anketi, so bile skoro vse upoštevane. Razvoj društva jo zadovoljiv, da .si bi labko bil intenzivnejši. Zabvaljuje se konivno obema oblastnima odboroma in razniin denarnim zavodom za de- narne podpore v minulem letu. is. poročila drustwnega tajnika g. inž. Ivana Zupaniča navajamo, da je štclo drustvo koncem lota 1928 1480 clanov do ma, 82 v inozemstvu; usta- novnikov je bilo 9. Poles onih zadev, ki jih obravnava že predsedstveno po- ročilo, je izvršilo drustvo še vcliko raznih interveneij i)ri vladi in uradih. na pr. v zadevi uvozne carine na ga- lico in žveplo, glede d.rzavne tro&ari- no itd. Drustvo šteje sedaj 9 podruž- nie; najmočnejšo so v Gornji Radgoni, Orinožu, Ptuju, Ljutomeru in na Bi- zeljskem. Po podružnicah se je vrsilo 11 strokovnih predavianj, 7 poduenih tecajev, 4 zleti; prirejenih je bilo več vinskih razstav (Ljutomer. Ormož, Ptuj, Metlika). Za uredništvo in upravništvo strokovn. lista »Naših go- ric« je podal poročilo ravn. AndT. Žmavc. Lista se tiska sedaj blizu 2.000 izvodov. Čuditi se je, da navzlic nje- govi izvrstni vsebini nima več naroč- nikov, saj stane komaj 30 Din letno. Z listom so društveniki očividno sploš- no zadovoljni in je bila izrecena gosp. ravn. Žnravcu za velik trud. ki ga ima /. urediij^tvuiii in upravu, i-ri>niia /a- hvala. lilagajniško poročilo je podal g. Al- bin Dular, uradnik pri mariborsk. ob- lastni samoupravi. Najvec stroskov povzrocajo društvu naravno »Naše Gorice« (okrog 77.000 Din): drugi iz- datki so malcnkostni. Društveno čistg premoženje je znašalo koncenu leta 4o.l(iß.G9 Din. ftlanarina znaša 30.— dinarjev, za kar se pa dobe »Naše Go- rice« zastonj. Sklenilo se je tudi, da 6e vrši prihodnji občni zbor v Ljuto- meru. Pri volitvah so bili izvoljeni v glav- ni odbor: za predsednika a. dr. Jan- ko Rajer, vinogradnik v Krškein in obi. veterin. refer, v Mariboru; za pod- predsednika Lovro Petovar. velepos. v Ivanjkoveib in Anton Bajuk, posest- nik v Dražičib; za odbornike gg. Klo'- tar Bouvier (Gornja Radgona), Ivan Šerbinek (Vertiče), Alb in Dular (Ma- ri bor), inž. Ivo Zu panic: (Maribor), Fric Zemljič (Ljutomer), Srerko Ro- bič (Limbuš), Valter Mihelin (Dubra- va-Zavrč), Josip Zabavnik (Maribor), Josip Zu pane (Ptuj), LeopoJd Bnear (Kostanjevira), Franjo Gonibar, (Ljubljana) in Franjo Pcčnik (Bizelj- sko). Volitve so se izvršile z vzMikom, Pri si)i*emembi pravil omenimo, da so drustvo imenuje odslei Vinarsko drustvo za Siovenijo v Mariboru. Za clane so sinatrajo vsi oni. ki plaeajo pri najbližji podružnici do 31. liiaroa. članarino 30 Din. (Oni. ki plaeajo članarino, odnosno naroonino za »Na- se Gorice« naravnost v Mariboru, ni- majo aktivne volilne pravice.) Po tern formal no in stvarno potreb- neni delu obenega zbora so se razprav- Ijalo še dru'ge važne zadeve. Tako je za.stopnik Prve južnoštajerske vinar- sko zadnige v Oelju f)ovdarjal vainost vinarskih zadrug. ki so kl.iub more- bitnim organizatoricnim in telmienim napakara za kraetijstvo vendar še naj- boljši posredovalec za vnovčenje vina. Na pobudo zadruznib central ali ob- lastnih samouprav se naj ta vrsta za- družništva razvija naprej; obstoječim zadrugam pa se naj z obilimi sredstvi pripomore, da bodo mogle potom vro- pagande ))O celi državi in v inozem- stvu, na deželi pa potom vzornib kleti, uplivati na konzurn. in kakovost naše- ga vina. Osobito nujna pa ie potreba po vzornib kleteb, ker bode le nepo- SJe'iL'n prakliet'ii \zgJud iiiouel popra- . viti mnoge napake v nasem knieckem I kletarstvu. Nekateri člani in delegatje so si ogledali po občnem zboru še vinogra- de barona Lazarinija in dr. Rajer ja v Tržki gori, drugi dan pa so poleteli na Bizeljsko. 0 obveznem sigp.iranju hmelja je porocal predsednik Hmeljarskega drustva za Siovenijo v Žaleu, g. Fra- njo Roblek na driištvenein obt-neiu zbcru sledeee: Ob vex-no signiranje pride do veljave vedno le v lastni clrzavi, ker zamore le tarn sčititi boljse in slovitejše znamke pred zameno z manj vredniini. Po izvozu bmelja izgine za n.jega obveznost signature, ker so nabaja potem himelj izven veljavnosti naših /jakoncv in i(i vsakomur Drosto dano, da signature odpravi, ce mu ne ugaja ali če hoee ta hme]j! pod kakšnim dru- girn imenoin naprej prodati. Tega mu tudi obvezno signiranje bmolja v ino- zenis'vi! no bo nikdni* /..'liiniglo propre- Čeva t Ker so mi'., ai-guoient za uvedbo ob- vez.nega signiranja navaja obstoj iste- tra v Cehoslovaski in nameravana vpe- Ijava v Nc'inciji, si oglejuno natančne- je razmere tarn in pri nas. Cebioslovaška prideluje 150 do 2O0 tisoč stotov liiinelja po 50 kg, rabi jih pa 50—60.000. Nemčija prideluje 200 do 250.000 stotov po 50 kg, rabi pa 300—340. Čehoslovaška rabi za svoje pivovarne le eno tretjino svojega pri- delka. Ncmcija pa niti ne more kriti svoje Jastne potrefce. In pri nas? Slo- vonija je prideJalrt lani 55.(X)O, Vojvo- dina pa pri slabi letini 70.0O0, skupaj torej 125.1KK) stotov po 50 kg. Ilporaba v JugofcJaviji znaša pa le 1000—1200 stotov. torej manj kot 1% vsega pri- t(elka Z,a to malenkost 5—600 met. stotov hmelja, o katerem nasi pivovarji itak ne dvomijo in ima jo popolno sigur- nost, da je pristni jugoslovenski. naj se cela naša produkcij'a, torej 125 do 180.000 stotov, to je približno tudi to- liko bal, obvezno signira? Danes sta- ne signiranje ene bale priliono 10 Din, ker naša Hmeljarna, kjer se sedaj iz- vršuje fakultativno signiranje, to opravlja zgolj proti povračilu lastnih stroškov. Oe se bode pa osnovala po- sebna oznamovalnica z lastnimd skla- dišci in lastnini osob.iem, bo stalo oz- namovanjo vsaj tri- do štirikrat več. Za iuO.OUO bal (orej 4 in on j>ol do b',000.000 Din. Te strovške pa bo prenašal luiieljar, ker velika vecina kupcev signiranja ne želi. Po izvozu ga bo odpravila, zbri- sala, himelj1 prebasala, stroške za vse to pa pj'evalila na prodajalca, katere- mu bo te strožke že pri ceni odtrgala. Vse kaj drugega kakor pri nas, po- meni obvezno signiranje bmelja v Ce- hoslovažki in v NtMnclji. čleška pivovarniška industrija za- liteva in rabi skoraj le izključno do- mači, česki biinelj1. Da dobiva sigurno le češkega in nobenega drugega, za to mu jamci obvezno signiranje. Isto je v Nem-ciji. kjer pivovanie predvsem za- htevajo nemski, domači hmelj. Vse naše pivovanie rabijo skupaj približ- no le eno stotinko one množine Iwnelja, ki jo rabi Nemčija. In ise od te malen- kosti, 1500—1600 met. stotov vporab- ljajo nad polovico tujega hmelja in le cstalo domacega. Nemcija izdeluje letno nad 60 mili- jonov hektolitrov piva, Cehoslovaska vporablja 3S% svojega pridelka, ki je pa prvovrsten, svetovno znan in na najboljšein glasu. Jugoslavija ])a vpo- rablja 'le tri cetitine odstotka svojega pridelka. 99 in in ena eetrtina mora fia čez državno mejo. Nemški zakonski nacrt o signiranju hanelja zahteva obveznost le za doma — v Nemčiji — vporabljeni hmelj. Za oni nemški hmjelj pa, ki se ga iz Nem- cije izvozi, obveznega signiranja hme- lja ne zahteva. V JNemc'iji se pač tudi zavedajo. da je obvezno signiranje za izvozni liinolj broz pomena, ker se na- iiaja hmelj potem izven območja nem- ski h zakonov in izven območja nein- ških sodišč, policijskih in upravnih uradov. Za slucaj, da obstojajo kje meddr- žavne pogodbe za medseboino zaščito trgovskih znamk, dajajo te pogodbe le moznost, ne pa obveznost zaščite. Če bi obstojaila n. pr. takšna pogodba med našo in nemško drzavo in bi se po vpeljavi obveznega signiranja pri nas prodajal v Nemciji, recim-o pod znam- ko >Južno - Štajersko - Savinjska do- Oče Koodelik in ženiDl/ejuara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svelina. 63 Gospa Kondelikova se je globoko oddaliinila in osramočena gledala Vej- varo. Prosila ga je s tern pogledom odpuiScanja. »Fran, vi niste jezni. kaj ne, da ne?« »Ah, mani'ica, jaz sem vesel, da se je to pojasnilo. Na to neummost sem že davno pozabil.« »Samo da je vse v rcdu. otroka dra- ga*, je rekla gospa Kondelikova in od srcče ji je Mo skoro na j,ok. Sedaf nam nihee ne skali sreče. Niti gospa Mukn- snablova.« »Ta najmanj!« je menil gosj>od Kondelik. »Jaz sem ji obljubil, da ji dam poslikati ono sobo v spomin.« »Jaz nisem ničesar, ničesar verjela, dragi Fran!^ je zagotavljala Pepica Vejvari, ko sta bila poznej'e sama «i trenotek v sobi. »In ko bi prišel ne vein kdo in ne vem s čim.« Sledil je poljub tako dolg, da se je mati — ko se je čez nekaj časa povr- nila iz kuhinje — takoj obrnila, ka- kar da jie bi tega videla. Naj ima Vej- vara, revež, balzam za prestano ža- lost. 'XXII. Poshdnjto skrbi. V pondeijek popoldno .ie imel go- spod Kondelik vedno polne roke dela ~— on je rekel »polne noge« — zakaj tekal je od hiso do hiše, iz ene stavbe v drugo. da bi uredil, kako in kaj, da bi razdelil delo. Tedaj je imel vedno glavo polno sablon in »štilov«, kakor je temu pravil, polno pogajanj s pod- jetniki in stavl>eniki, in poleg tega ve- liko jeze in truda s pomoc-niki, kate- rini se po nedeljskih veselicah ni rav- no Ljubilo bogve kako prid.no delati. To je trajalo do opoldne, ko ie dal vse »dispozicije« Jedlicku, naj^tarejžemu delavcu, svojemu faktorju, svoji desni roki. To je bil prvi, ki se je izueil pri Kondeliku od mojstrovih prvih del in ki je delal pri njem do danes. Ako se ni mogel mojster na nikogar zanesti, na Jedlicka se je lahko. V tern delavcu je tičalo nekaj iz starih, patriarhalnih časov, bil je svojemu mojstru vcUm s celo dušo in tudi s svojirni uodrejeni- mi delavci je shajal dobro »Na Jedlička se zanesi!« je rekel Kondelik ženi vedno, kadar je bil bo- lan; .-ako bi nepru-akovano umrl, ta clo\ek ti bo vodil colo obrt in dobro. Tega ne pusti stran.« Toda v pondeijek popoldne se jo mojster vedno odpočil. V poslednjih todnih je bil seveda ta njegov »modri jiondeljck« tupatam razbit vsled ne- preslanega ropota, ko se je priprav- Ijala Fepičina bala, toda po nedelji, ko je bila stvar gospe Muknžnablove urejena. je imel doma mir. Gospa Kondelikova je dala tega popoldneva Aivil.fi prosto, ])od pogojem. da se pri- J»ravi potem na daljše sivanje, in Fe- Pico je poslala takoj po obedu k teti Urbanovi, da bi se domenila zaradi neke obi eke. V tej stvari je veljala te- ta za avtoriteto, zakaj v svoji mladosti je znala imenitno šivati. Gospa Kondelikova je pospravila po sobah iz tehtnega vzroka. Nekaj jo imela zopet v glavi. Hotela se je s so- progom pogovoriti o važni stvari in zato ni marala, da bi jo kdo mot.il. Ko je prinesla moj'stru cašico erne kave, se je vedno vrtela v sobi, da ne bi zaniudila ugodnega trenotka. In ko je Kondelik popil in ni hitel takoj na divan, kakor drugikrat v pondeijek, ga je prijazno vprasada: »Kaj pa? Ali ne boš danes legcl?« »Niti spati se mi ne ljubi. Nekako nl sem danes.« »Vidis. stari«, je pristopila gospa k m)izi in se je igrala s prcdpasnikom, »jaz se počutim ravno tako. kakor ti. Po včerajšnjem dnevu sem ti kakor živo srebro, veruj mi — kakor da bi se znova narodila . . .« Mojster je vprašujoče pogledaJ so- progo. »No, po tej soboti, ves«, je pojasnje» vala gospa. »To je bil zame grozen dan. Misllla, sem, da se vse name po- d-re.^ In hvaliin Boga, da je vse tako koncalo. Jaz sem res mislila. da je vse- ga konec.« »Pojidi, pojdi«, se je nasmehnil moj- ster dobrovoljno. »Veruj mi, tako se mi ie zdelo, sta- ri! Toda sedaj — pd veselja bi skaka- la! In še le sedaj vidim, stari — po tej aferi z Muknšnablovo — kaka dobra duša je ta Vejvara! Bala sem se onih papirjev — toda sedaj bi se skoro te- mu smejata — on je tako otročje ne- dolžen. In poosebljena potrpežljivost. Kdo drugi bi bil bogve kako poskočil — toda on pride po vsom teni in po- Ijublja roko . . .« »Ivakor polit pes . . .« je izustil moj- ster. >Ne govori tako. stari«, je rekla go- spa očitajoce. >Saj tako je prav. In pepico gleda kakor sveto sliko . . .« *Ta ga bo lepo oseddala, reveža«, je odgovoril Kondelik tako mimogrede. »Ne. ne. stari — nic ga ne bo osed- lala, Ta ima tak znacaj kakor jaz. De- ni roko na sree, stari in reci po pra- vici — toda po pravici: ali sem jaz cscdlala tebe? Ti dobro veš. d-a je bil vedno moj evangelij: mož je gospodar in glava rodbine. In to sem vcepila tudi Pepici . . .« Gospa je utihnila za nekaj časa, raz- vezala si je vozel pri predpasniku, pri- pasala si ga je trdneje in zopet zave- zala, odkasljala se je in rekla: »In sedaj, stari, sem ti hotela nekaj reci. Z Vejvaro se moraš resno in ače- tovsko pogovoriti — moraš mu pove • dati, kaj in kako bo s Pepico. veš — z njeno doto. Naj to zve. In ravn a sedaj bi bil čas, ])o tem včerajsnjem dnevu — sedaj. da bi videl, da mu popolno- ma zaupaino . . .« Mojster Kondelik je pogledal ženo Stran 2. »NOVA DOB A« St*^ 43. Citokol ¦ nova Brauns'ova barva za obleke BARVA BREZ KUHANJA! Brauns barve-pomagajo sied'rfi! lina« drugi h-melj n. pr. poljski, bodo nemške oblasti in sodišča to prevaro sodila le na podlagi ovadbe. ne pa za- sledovala uradnim potom. kakor to storijo pri prestopkih njihovih lastnih zakonov. To je pa velika razlika. Od tisočev takšnih prostopkov bo prišel na dan le malokateri in to le slučajno. Obvezno signiranje nam ne more koristiti, pae pa bi obremenjevalo hmeljsko trgovino in prineslo produ- centoin le škodo. Mnogolütno in pozorno zasledova- nje tega vprašanja me je utrdilo čeda- Ije bolj v prepričanju, da interesi na- šega hmeljarstva — savinjskega — sploh slovenskega in vsega jugoslo- venskega zahtevajo odklonitev obvez- nega signiranja. Otvoritev planinske koče na Donački gori. V nedeljo 26. niaja ie otvorila mar- l'jiva podružnica S. P. D. v Rogaski Slatini novo kočo na Donacki gori. Koča stoji na južni strani vrhia in je solidna zgradba iz kamen ja. Razgled s te gore je eden najlepših. saj so yidi sedem dežel. Ob 11. uri predpoldne je bral predsednik Aljaževega kluba v Mariboru rnašo med pokaniem topi- čev in v najbolj; pekoOem. opoldanskem solncu. Po ma si je imel g. dr. Jehart cerkveni nagovor, nakar ie blagoslo- vil novo koco. Predsednik slatinske po- družnice SPJ) g. dr. Šter je irnel lep ctvci'itveni gcvor, v katerem je nagla- šal, da jie smatrala njihova podružni- ca obnovitev te postojanke za potreb- no, ker je v tern okolišu edina. Po- zdravil je zastopnike raznih planin- skih pcdruznic ter se je zahvalil ob- lastnemu odboru za naklonjeno pod- poro. Zahvalil se je koneeno tudi vsem onimi, kateri so z delom ali denarjem. prispevali k zgradbi. Nato je govoril predsednik Sredisnjice HKD v Zagre- bu g. profesor dr. Pasaric, ki je pri- našal pozdrave Zagrebčan.ov in h.rvat- sklili bratov, Iki se s Sljemena vedno ozirajo na Donačko goro. Govörili so se pred'sednik Sljemena, mariborske podružnice in Savinjfike. Ker je pa solnce preveč neusmilj'eno pripekalo, so se ostali zastopniki odrekli besedi in je g. dr. Ster zaključil otvoritveno slovesnost. Žejni in potni smo nava- liJi na g. Štefancioso za mizo, oblože- no z izvrstno rog. Slatino , ki sm.o jo na mall ])O])ili. Donasali so eel čas v kosih to mokro dobroto. da je ven- dar enkrat zalegl'o. Otvoritve se je ude- ležiloprilično 300 ljudi. od tell veliko kmečkega ljudstva. Pot je v serpenti- nah zelo lepo izpeljana in vkljub temu, — zdelo se ji je, da pol zaeuden, pol presenečen. Da ne bi zopet kaj bleknil, je hitro nadaljevala: »Ne je/i se, stari, toda to je najina dolžnost in on ima pravico, da to ve.« »Ali je kaj rekel?« je vprašal hitro gospod Köndelik. »Bog vari — kakor da ga ne bi po- znal. Havno zato, ker ni nicesar re- kel. Da bo videl, da mu ne damo samo beer in ničesar drugega. Veš, kjer nič ni, enega po- greba, da bi nm ne prislo to na misel. In to bi te tudi ne veselilo, ako bi kdo ne mogel doeakati, da ti zatisne oči.« »Misliš, da bi bil Vejvara tak?« se je obrnil mojster. da je gora zelo strma, se ne cuti po- sebne strmine. Najbolj bvalevreden je bil prevoz turistov z avtoomnibusi z Kogatca do Mikuša in nazaj do Ro- gaske Slatine po zelo nizki ceni. Zato sem hvaležen jaz kakor gotovo tudi vsi drugi posetniki g. dr. Šteru. da je dal omnibuse na razpolago. Ker je koča radi izvrstne markaeije celo ponoci le- po dostojMia. bi bilo želeti, da bi se da- lo v slucaju potrebe prenočiti v koči in da bi se objavilo, kje se dobi ključ od koce. — c. (Ključ se dobi pri po- sestniku A. Korenu. p. d. Polajžerjn pod vrliom.) Domače vssfi. d Pukovska slava v Celju. V torek 28. t. m. je obhajal celjski 39. pešpolk svojo slavo v spomin na zavzetjo Cvne let a 1919. Ob desetih douoldne se je vrsil na glaziji ob prisotnosti celokup- nega oficirskega zbora in miostva, za- stopnikov oblastev, korporacij in dru- štev ter številnega občinstva verski ob- red,, ki sta ga opravila za katolike opat Jurak, za pravoslavne pa prota g. Cu- dič. Po lomljenju kolača je polkovni komandant polkovnik g. Kostič v le- petii, temperamentnem nagovoru na- glasil pomen proslave in visoke nalo- ge vojaštva. Svoj govor je zakljueil s klicem »živio« N.f, Vel. kralju in kra- ljewskemu domu. Nato .se je vrsila ob sodelovanju vojaske godbe iz Maribo- ra lepo uspela parada čet. Po paradi je bilo obeinstvo povabljeno na prigri- zek v drevoredu. l'roslavi so ol'icijelno prisostvovali tudi predstavniki Neni1- cev. Üb treh popoldne se je pričelo na Glaziji >vojnirko veselje«, zvečer pa se je vrsil v nrali dvorani Celiskega Do- ma družabni vecer, ki so se ga razen oficirskega zbora udeležili tudi za- stopniki oblastev, korporacij in na- rodnih društev. d Koncert akademskeaa pershega zbora iz Ljubljane se vrši. kakor jiav- ljeno, v nedelj'o 2. junija ob 4. uri po- poldne v vel iki dvorani Celjskega do- mia. Z3x>r šteje 55 pevcev pod vod- stvom izvrstnega pevovodje g. M,arol- ta. Na vsporedu so umietne in narodne pesmi, nastopi tudi kot solistinja gdv. Mezetova, g. Pavel Šivic in baritonist Marijan Rus, ki jfe pel ijrvega decem- bra na koncertu Geljskega pevskega društva v isti dvorani. Zbor je eden od najboljših v Sloveniji, kdor se ne udeleži koneerta, bo ob velik umctiiLš- ki užitek. Koncert je prirejen v pro- slavo desetletnice obstoja slovensko univerze. Vstopnice j)ri Goricar & Les- kovsku. d Ženskd podružiiicu CMÜ v Celju priredi v nedeljo, dne 2. junija 1929 bonbonckov dan v prid1 revni obmejni šolski deci. d Produkcije yojencev sole Glasb. Malice v Celju se vršijo za gojence pripravlj. zac. razredov inštrumental- ne sole v petek, dne 31. t. m. ob pol 7. uri zvečer, v soboto, 1. jun., ob pol 7. uri zveöer in v nedeljo, 2. junija ob pol 11. uri dop. Gojenci niž. konservd- torijske stopnje igra.ro v pondeljek. dne 3. junija ob pol 7. uri zvecer. Vsi nastopi se vrše v celjskem mestnem gledališču. Vstop je prost edino z vsporedoms ki se ga dobi pri gledaliski blagaj'ni. d Klavirski večer višje kons. stop. se vrši v torek, dne 4. jun. ob pol 9. uri v mestnem gledališču. d Umrli ste v celjski bolnici 27. ma- ja 29-letna Marija Galof iz Št. Petra na Medvedj'em selu in 27-letiia brez- poselna služkinja Marija Šraml iz Ogorevca v šentjurski okoilici. d Ribarsko drustvo v Celju ima. v< soboto, dne 8. junija 1921 ob 19. uri v gostilniških prostorih liote- la »Balkan« svoj redni letni obemi zbor s slediöcim dnevnim redom: l. ^^-sta raz- pisana še dva slucaja in sicer za to- rek 4. junija popoldne Antonija Pla- huta, tatvina, in za cetrtek 6. junija Anton Turnšek, umor. d Brezobzirni motocikUsti. Motoci- klisti in kolesarji si prav radi zbirajo za svoje vožnje pešpote ob državni ce- sti proti Ljubljani. Tako tudi vozač motor ja 10—215, ki je že prijavljen polieiji. Tako vozarenje se naj posteno kaznuje, kajti nesrece so Dri tem več ko mogoče. Saj' je cesta za vožnjo do- volj široka. K moderni toaleti spadajo v prvi vrsti moderni Cevlji, katerc Vam nudiv naj- veCji izbiri, nai- boljäi kvalitcti in po najnižjih cenah veletrgovina R. Stermecki, Celje. Scvrct 115 Din, boks 159, Sevro 202, lak 198, slvi in beš i(J8, boljSl 237, fini 270, platneni 89, bar2unasti 99, modni opanki 120 Din. Velika je tudi izblra v Cevljih in polCevljih za gospode. Oglejte si izloZbe in ogrotnno zalogo. Nakup iicprisiljen- I d Iz železniske sluzbe. V Celje je prestavljen za komereij. uradnika g. Miroslav Jug iz Cakovca. d Podporno drustvo za revne otroke r (.labtyju pri Celju izreka v imi-lnui revne dece vsem dobrotnikom, kateri so s svojo blagohotno naklonjenostjo podprli prireditev javne tombole. Po- sebno pa se zahvaljujemo tvrdki A. Westen, Celjski posojilnici, Ljudski posojilnici, g. Petru Majdiču, Vinku Kukovcu, Blažu Sodinu. tvrdkama Hakusch in Pacchiaffo ter Knez in Coinii. za denarne prispevke oziroma krasne dobitke. Pri tej priliki prosi- iiio, da nam ohranite svoio naklonjc- nost tudi v boiloce. — Odbor. d Imenovan je za daven. kontrol. v 2. skup. 2. kat. g. Ivan Bonač v Celju. d Pri maluri na realni gimnaziji v Celju bo fungiral kot ministrski odpo- slanec gimn. ravn. v pok. g. dr. Pipen- baher iz Ljubljane. d Uradni dan Zbornice za trgovino, obri in indnstrijo v L'niblimii za Celje in Celjsko okolico. Gremij trgovcev Gelje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bliž- nji in daljši okolici, da uraduje refe- rent Zbornice v torek, dne 4. junija t. 1. od 8. do 12. urt' predpoldne v rav- nateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrezje st. 7. Stran- ke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v dolo- čeneiii času zglase. d Narodna nezavednosl. Prijatelj lista nam. piše: Zla Binkošti je obiska- lo več našili ljudi postojnsko jamo in ne podalo še dalje v Primorje. Komur je dana jjrilika, stremi za tem, d;a se o praznikih razvedri in razvedrilo zdru- ži s koristnim. Oib tej priliki mi je pa neka tamošnja slovenska fiospodiena pokazala razglödmici,. na katerih je njena koleginja, sedaj slovenska Ce- lj'anka, pisala pozdrav in nstalo bese- dilo v italijaiisčini. Ce je bila laščina tudi pravilna, nisein mogel presoditi. ker jeziika ne obvladam. Tudi prejem- nica ga ne obvlada in se cudi narodni nezavednost te celj. Slovenske in pravi vi: »Lahiko si mislite veselje fašistov. cevidijo, da se nasi ljudje iz strähn pred njimi ne upajo pisati domov v materinem jeziku!« V naših ljudeh je vse preveč hlapčevstva. Kdor zanieuje se sam, podlaga je tujcevi peti. V tem primeru pride ta izrek do i>opolne ve- Ijavc. d Kmetijska podruznica za Celje in okolico priredi v nedeljo, dne 2. juni- ja ob 8. uri skupen ogled skladišea Kmetijske družbe pri celjskem kolo- dvoru, ki ima v zalogi vse vrste umet- nih gnoj'il, razna semena ter razne stroje in gospodarsko orodje. K temu sestanku se vabijo vsi clani kakor tu- di nečlani, da si ob tej priliki ogledaj© zaloge tega skladišča. d Cbljski autohwmi prowet. Nedav- no tega smo naštoli proge, ki bi prišle za nameravani celjski autoomnibusni promet vpoštev. Sedaj se čuje, da bo- do vozili mestni autobusi najprej po sledecih progah: 1. Celje—Teharje— Ljubečno — Blagovna — Dramlje; 2. Gelje—Dobrna; 3. Celje—Vransko; 4. Gelje—Solcava; 5. Celje—Rog. Slati- na; 6. Celje—Kozje. d Škrlatica nikakor noee zapustiti obeine Reeica ob Savinji. To dni so zo- pet pripeljali (> bolnihi otrok iz Okoni- ne in 6 :iz Žlaborja, torej še z gornjega in tudi že s sj)odnjega konca ol>cine. — Enega na škrlatici lx>lnega otroka so pripeljali v bolnico tudi iz celjske okolico, iz Gabrja. d Padec cen za woko. Vsled silnega padea cene za pšenico (od 1. maja do danes 135 dinarjev pri stotu, od cca 350 na 210, ])ostavljeno na železinico v Bački,), so padle tudi ceno ziL moko od prilično 5 na 3.80 za ničlarico v trgo- \ini na drobno'. To na.vajamo radi ra- zumevanja sledecega dopisa: Ker so cene mesu porastle, si ga morejo rev- Štev. 43. * «) V A [) O H A* Stran 3. ffB«ftft%mmSvb ^aJ za želodec in , nunonny čiščenjekrvi, uspešno j sredstvo proti debeljtnju, slabi prebavi, ha- i bituelne obstipacije. Dobiva se v vseh le- j karnah. Proizvaja lekarna ARKO Zagreb, Ilica br. 12. nejši sloji privoščiti so manj ko preje. V nadomestilo bi lalnko služil zksti do- ! ber knihi, sanio cenejši bi moral biti. Cene mold so padle za čctrtino, vsaj pri mlinihi, in temu primerno bi mora- le pasti tudi cone za kruli. Naj bi to odloL'UJot-i faktorji upoštcvali! d Iz celjske policijske kronike. — G o 1 n o d p e 1 j a 1. Vt-craj. na Telovo opoldne je nek do vzel s hodnika mest- nega kopališča 0 m dolg in 40 cm ši- rok kopalni coin, last g. Pa via Schwa- ba. Mož je coin spustil v vodo in se je z njim čisto niirno odpeljal proti La- škemu. Delavci, ki po])ravljajo »gre- nadirjevo« brv, so povedali. da je v c'olnu sedel mlad, 24—20-leten clovek. Prejkotne gre za slab d.ovtip. — P r i - j a t e 1 j k u r j e počenko. Gospod mizarskemu mojstru Vrenku na Jože- fovem griču je ukradel nekdo v torek ponoči tri kure iz nezaklenjenega kur- nika pri hiši. — Do n a b i r a 1 n i h ]) u š i c v Marijini cerkvi imajo tatici veliko izaupanj^. V noci med 20., in 27. majem je poskušal nekdo vlomiti v na- biralno pusico pri oltarju sv. Antona v Marijini corkvi. Pokvaril jo sicov kl.ju- cavnico, dočim pušico ni mogel odpre- ti. Bilo je v njej 90 Din. — N a j d b e in zgube. Najdena je bila na Kre- kovein trgu moška sportna kapica. — Zgubljen je zaviteik .s pla.tn.om in 'Vna usnjata denarnica s 190 Din gr tovine na Jožefovem griču. d Popravila fjram-ofonov izvrsuje Anton Lecnik, Gelje, Glavni trg. 333 d Prvovrstna in siaunio kaljiva se- mena vseh vrst, poljska kot vrtna se dobe pri tvrdki Anton Fazarinc, Ge- lje. d Nočno Ukarnisko dtizbo v Celju ima od soboto, due 1. junija do potka, dne 7. junija lekarna »Pri Mariji po- magaj« na Glavnem trgu. d Ljubljanski volesejm je bil vceraj otvorjen z obicajnimi slavnostmi. Ostal bo odprt do vključno 9. junija. d Cene za seno in slctmo v Maribo- ru. Na trg je bilo 29. maja pripeljanih 14 vox sena in 0 voz slame. Seno se je prodajalo: novo po 125, staro po 100 do 200 Din met. stat; slama je stala 75 do 90 Din. d Autoniobilska nesreča. V bližini Bitolja se je zgodila liiuda avtomobil- ska nesreca, Avto s petimi potniki, mod katerimi je bil tudi bivši narodni poslanec Vasilije Trbic, je voz.il iz Gradskega v Prilej). Kor je most na Rajački reki na ovinku. je sofer, ne vetloč, da je voda teko innoci od'nesla del mostu, pognal z običajno hitrostjo avto proko mostu. Oim je bil avto na mostu, je šofer sele opaz.il kritioni po- ložaj. Začel je zavirati, toda bilo je že prepozno. Avto je z vsemi potniki pa- del v reko in se prevrnil. Nevarno ra- njena sta bila bivsi poslaneo Trbič in trgovec Žuran, ki bosta le težko okre- vala. Qstali potniki in šofer so dobili lažje ])o.skodbe. d Odvraten zločin. Orožniki v Št. Jurju ob J. žel. so aretirali 17-letnega Iignaca K. iz Brezja, ki .ie onečastil 6- letno doklico Nežiko J. Dekletce je po- stalo žrtev odvratneža, ko je ležalo bolno za ošpicami. Dekletce ie nevarno ranjeno in je njeno okrevanje dvom- ljivo. A.retiranec je znan dclomrznež. d Rodbinski prepir. Na Z.idanem mostu jo v noči od. 24. na 25.\ m. pri- lutel sprevodnik A., ki stanuje v per- sonalski hisi na kolodvoru. ves krvav in z globoko rano na lieu, na postajo tor izjavil. da ga je žena spečega na- ])adla s sekiro. Dogodek se ie odigral v temd. Vzrok žalostnemu dogodku ie neznan. Preiskava bo dognala vzrok zločina. Gostilnicarjem priporočamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo se dobi v drogeriji Sanitas, Celje, Aleksandrova cesta 5. d (lafsilno dru.stvo v Celju. Todensko službo ima od nedelje. dno 2. junija do sobote, dne 8. junija II. vod pod Poveljstvom g. Jasii>a Pristovška. d Osrednje drustvo mžjih postnih in brzojavnih usluzbencev, podruznica (Jeljc-, priredi v nedelj'u, dne lti. junija : .svojü običajno tonibolo. d öistuca je vazen faktor kulture, Vec mnogo stoljeca je dokazano, da ! nas od zaraznili bolesti ne čuva bije- ! ljenje našog rublja, nego nas samo stiti tomeljito pranje rublja, sa prvo- ! klasnim sapunom, koji je bez komič- j nih dodataka izradjen. Na jsti način moženio dugotrajnost našean rublju osigurati. Albus sapun se izradjuje ver desotinama godine u istoj kakvo- či, te zaito skrečemo pažnju naših p. n. citaoca na oglas firme Albus u da- i našnjenn broju našeg lista. d Uboj. Pri vinotoču Vinka Gernel- ča v Hrastju, občina Št. Peter pod Sv. gorami je došlo 20. maja zvečer do prepira radi nekoga dokleta. jPri tern je 19-letni Miba Požeg iz Trebc sunil z nožem 23-lotnega Karla Srednika | naravnost v sree, tako da je za nekaj trenutkov izdihnil. Zločinca so zaprli. d (Uasbena Mailed v Mariboru pri- fedi dne 15. junija koncert v šoštanj- skem Sokolskem dotnu, 10. junija pa v Slovenjgiradcu na vrtu pred solo. d Unhrl je v Hofgasteinu 25. t. m. bivši štajerski deželni glavar grof Ed- mund Attems v 82. letu starosti. Do- želni glavar štaj.erski je bil od 1. 1895 do 1. 1918. Po političnem prepričanju je bil nemski nacijonalec. d lspecial - turist-foto« drogeriji CENTRAL -- Vrtovec, Celle, Kralja Petra c. St. 19. 3-20 iMsseljevanje iz nase drzave v me- secu marcu. V tern mesecu se je izseli- lh iz našo države 2.055 oseb, za 803 manj ko v mesecu marcu prošlega le- ta. Jz Hrvatske in Slavonije se je iz- selilo 835 oseb, iz Vojvodine 027, iz Dalmacije 270, in Sloveniie 210, iz Bosne 03, iz Srbije 40 itd. Najvec iz- soljencov je slo v Ka.nado (947), v Ar- gentino 548, Zodinjeno države 307, Uruguay 132 itd. V prvem cetrtletju se je izselilo na Francosko 375 oseb, v Bolgijo 317, Nemčijo 308, Holandi- jo 118, Luksemburg 80. d Bogat ribnlov so imeli te dni ribi- či pri Splitu. Ujeli so take množine, da so se prodajale ribe na splitskeni trgu od 1 do 8 Ddiii za kg. d Ravnateljstvo drz. rudnika v Za- bukovici pri Celju sprejema do 13. ju- nija t. 1. ponudbe glodo dobave 120 ku- bicnili metrov jamskega lesa. Razne politične in druge novice. d Kinlj poluje na IJrvaisko in v- Slovenijo. Iz Beograda javljajo, da od- potuje Nj. Vol. kralj v najkrajsom ča- su na Bled, kjer priOakujejo srodi pr'i- bodnjega meseca vesel dogodek. Med potjo se namorava kralj ustaviti v Za- grebu in bode bival tain na škofovem gradiču Brozovica. d Ljubljanski občinski proračun. Finančno niinistrstvo je vrnilo ljub- ljanski mestni občini letošnji prora- C'un, da ga popravi. Financno mini- strstvo je mišljenja, da proracun ne kaže dovolj štodnjo v smislu njogovik navodil. Poliličuo in yospodarsko drustvo za Shrcnce na Koroškeut ima svoj obeni x.hor \ uMrtek, dne 13. junija ob 10. uri ilopoldne v svojih društvenib pro- storib v Celovcu. Na dnevnem redu je mod drugim volitov novega odbora. Uft\zprava prnli Ptmisi Racial in tovarisema je pričela v uondoljek pred sodiseem prve stopnje v Beogradu. &^%\ nJ J0* za perilo samo Persil! To je prava pomoč! Enogfasno Hazpravi prisostvuje nad 20 zagovor- nikov in okrog 30 doniačih in tujih uovinarjev. Puniša llaoic je obtožen 5 zlocinov in sicer 1. da je z dvema streloma težko ranil poslanca dr. Iva- na Pernarja., 2. da ie usmrtil poslan- ca dr. Jura Basaricka, 3. da je težko ran LI poslanca Ivana Grandja; 4. da je težko ranil poslanca Stjepana Ra- dica in 5. da je usmrtil poslanca tPav- la Radk'a. Tovarisa Dragotina Jova- novioai-Lunota obtožni^ državni pravdnik, ker je rekol dr. Iv. Pernar- ju, da ga bo ubil on, ce ga ne ubije J/uniša Račic in ker .ie č.istil v skup- ščini prostor med obtoženim Racičem in dr. Pornarjom tor je na ta nacin po.dkrepil sklep Racicev in nm je po- iiiagal do zločina. Drugi Racicev to- variš, Totnia Popovic je obtožon isto- tako radi groženj na uboj Stjepana HaiM6a,. Nas list je žal premajben, da bi mogli podati eel potek razprave. Puniša Racič j*e že v pondeljfek i)ri- znal dejanja, ki mu jib očita obtožni- ca, vendar pa z dostavkom, da je stre- ljal na dr. Pernarja za to, ker se mu ni botel opravlčiti za storjeno žalitev, Kuharica iz dežele se sprejme do 15. junija. Kuhati je za 5 ljudi, kruh se peče doma, inia postrcžnico. Mesečna plača Din 400'— in vse presto. Naslov : »Frakna«, Smartno pri Litiji. 2-1 na druge pa zato, ker da je bil mnenja, da. so ga napadli. Stjepana Radica je po njegovi izjavi pogodil samo slucaj- iio, kor jn bil strel nanuMijon Ivanu Grandji. S Popovičom in Jovanovičem da ni imel nikake zveze. Ostala obto- ženca zanikata vsako krivdo. Razpra- va se jo nadaljevala v torek. sredo, ce- trtek in traja se dan.es. Med pričami so podale nokatere zelo obremenilne izjave za Punišo Raciča glede premiš- Ijenoga stroljanja in za Tomo Popovi- ča, ki da je še po izvršenem- uinoru odobraval ta zlodin na skupšcinskem hodniku. Osobito veliko prič je bilo za- slisanib včeraj, med njimi tudi cela vrsta slovenskib poslancev. Silna vročina jo na«topila v Zedi- njenih državab. V Novem Jorku je bi- lo na ulicah. zelo mnogo slučajev soln- čarice. i Porodni krei pred, med | ali po porodu. j Dr. Jos. Cerin. ! Zdravnik naj se ne bori samo proti nevarnostim, ki so že nastopile, mar- več naj jih skuža v blagor človeštva tudi prepreciti. Iz tega vidika si bom dovolil kot specijalist za ženske bolezni in porod- ništvo priobčevati razprave, ki se tice- jo te snovi. V teh spisili so hoceni po nioznosti tako izražati, da bodo raz- prav'9 vsestransko razumljive in da bodo izpolnilo namon. katerega zasle- dujojo. Zahvala. Ob smrti svoje žene Mi Finh m. Suflaj sem prejel od svojih tovarišev, prijateljev, znancev in drugega občinstva preobile izraze sočutja. Zato izrekam v svojem in v itnenu svojih otrok in sorod- nikov vsem tern in zlasti onim, ki so laiSali na katerik-oli na- čin rajnici trpljenje v njeni bolezni, kakor tudi vsem daro- valcem vencev in cvetja, pevcem in spremljevalcem na zadnji poti — najprisrčnejšo zahvalo. V CELJU, dne 30. maja 1929. KONRAD FINK, soprog Stran 4. >NOVA DOBA« Štev. 43. Najprej hočem obravnavati porod- niško poinoč, ki je po mojeni mnenju tern važneiša, ker ste dve življenji v nevarncsti. Začnem danes s poglav- jem, ki je za mater kot za otroka ena- ko nevarno in ki se dostikrat slabo k otic a. Ta obolelost se pa laliko, če zo ne v vseli slučajih popolnoma, vsaj ob casu noseenosti od strani noseče žene in s pritegnitvijo zdravnika vsaj znat- no omili. Noseonost sama na sebi ni bolezen; vendar pa trpi noseča žena na različ- p E R I L O R I L O za gospodc in dame izgotovljeno in proti nav-očižu, pletenino, nogavice, žepne robce, pociveze itd. f: y jpi I izb i r j. ' Čipke Vezenine j Ročna dela Pr^dtisKarifa Nizke cenel Solidna postrežba! A. "*°'—— „WAFFENRAD« fpj ¦ ^iE^* ^i/M^ JMt ^^ ^v^aBLJL ÄJL ^^-Ä ^b*^ i^F vsa kolesa s torpedo-prostotekom in povratno stopalno 2 ^ oo I ,2 mesecev garancija. O.Ba od 1600 Din nnpr.j. zavoro. NajveLja z.loga delov koles ^^^^.h^o^.^^jni^i^«^^ Popravila « | < : A. NEGER, Celje, Gosposka uiica 32. n*j«*,&ia reParaC!iBk. dda.nica. >l^ \ HmBtsba posojilnica za celjsHO OHOlicovCelju | —————— registrovana xadruga x omejeno zavexo ————————i^ggsa I Pisarna v Prešernovi ulici 6 (prej Lastni dom) I Hranilne vloge otorestuje po 6—8% čisiih, brez renlnega davka. S i ' »Ml I 5 » r i *•• «si = &Ö 1 I i Tiafca in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren z& ¦ LsdÄJatelja, tiskarao in nedakcijo Milan Cttiwa « Celju,