štev. 30. Poštnina plačana T gotovini.	Ljubljana, 23. julij a 1930.	u	Leto XI.
' ~ -
Naš veliki praznik.
Zopet na Krškem polju, - Velikanska udeležba, - Množice burno odobravajo govore.
Konjska razstava.
Kmetski praznik! Za mnogo ljudi je to popolnoma nova beseda, ki so jo letos, v novih razmerah, slišali prvič, zato pa njenega pomena tudi še niso doumeli in razumeli. Za nas pa, ki nosimo veliko kmetsko idejo že leta in leta v svojiii srcih, ni nova ta beseda, ker je že globoko ukoreninjena v naših srcih, v naših dušah in v vsem našem hotenju in mišljenju.
To je dan spomina na »staro pravdo«, na boj za kmečko pravico, ki še do danes ni dobo-jevan. Vemo pa, da se bo boj za to veliko idejo končal za nas brez dvoma s sijajno zmago, ne glee na vnanje okolnosti, samo če bomo kmetje edini in složni. In praznik kmečke edinosti in sloge je to, kar praznujemo vsako leto na krvavem bojišču Krškega polja, in zato nas iskreno veseli, da prodira veliki notranji pomen tega praznika vse globlje v kmečka srca, letos še veli! e o bolj, nego druga leta. To je pokazala letošnja egromna udeležba.
Kmetskega praznika so se udeležili med drugimi tudi zastopniki kmetskega ljudstva Mi-slinjske, šaleške in .Mežiške doline. Prišla sta tovariša Franc Cajnko iz Sovenjgradca in župan Vrhnjak iz Pameč, organizatorja letošnjega prvega kmetskega praznika v Slovenjgradcu. Go-
gospodarskih in zadružnih delavcev so bili navzoči gg.: dr. Drago Marušič, dr. Vek. Kukovec, inž. Fran Zupančič, dr. itajer, ravnatelj Žmavc, Ivo Sancin, šef kmet. oddelka v pokoju itd.
Sprevod se pomika iz mesta na Krško polje.
Popoldanski sprevod.
Pred hišo, v kateri je umrl zgodovinar naše Kranjske V. Valvazor, so se začeli zbirati lepo z zelenjem in zastavicami okrašeni kmečki vozovi, ki so tvorili jedro velikega sprevoda. Ob 13. popoldne se je sprevod začel pomikati ob sviranju godbe krških gasilcev na približno eno uro oddaljeno dirkališče na Zadovineku. — Na čelu sprevoda je vozilo nad 100 kmetskih fantov-kolesarjev, za njimi jezdeci s stasitim zastavonošo kmetskim fantomi Zvonikom Vahčičem iz Pristave in naposled 14 kmečkih voz, na katerih so se predstavljali markantni prizori iz kmetskega stanu in življenja. Veliko pozornost je vzbujal voz iz Velike vasi, ki je bil spremenjen v kmetsko slamnato hišico, iz katere je odmevalo veselo petje. Na drugih vozeh so se nahajali viničarji, terice, žanjice, mlatiči, kosci, lovci in kovači.
Kmalu po 2. uri popoldne so se začele pomikati proti Leskovcu na Krško polje ogromne množice ljudi. — Dirkališče je bilo ob treh že spremenjeno v pravo mravljišče. Vrvele so pisane množice kmetskega naroda.
Vsa ogromna množica se je osredotočila
Ob 10. uri je pričela premovalna komisija s svojim delom na konjski razstavi. Razstave se je ideležilo 43 gospodarjev iz krškega in brežiškega okraja. Za lepe konje so prejeli kmetje nagrade od 30, 40, 50, 60, 80 in 100 Din. Konji, odnosno kobile, so bili razstavljeni v pet skupin. Nagrajeni so bili:
Kmet, delavec in obrtnik naj bodo narodu -vodnik 1 »
Z v o n k o V a h č i č iz Leskovca, ki je vodil sprevod na Krško polje.
renjski kmetje so prišli s svojim voditeljem na čelu, županom Ivanom Ažmanom, z velikim avtobusom, ki jih je pripeljal kar na sredo Krškega polja. Gorenjci in Gorenjke so bili deležni živahnih ovacij. Od povsod so jim klicali: »Živeli Gorenjci«! Od drugih naših odličnih kmetskih
Naročnina: za celo leto Din 30"— za pol leta „ IS*— za inozemstvo za celo leto Din 50'—
Inserati po taritu. • Pismenim vprašanjem naj te priloži znamko za odgovor. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi 3e ne vračajo. — Plača in toži so v Ljubljani. _ Uredništvo in uprava |e v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon nter. št. 2506. — Račun ari poštni hranilnici št. 14.194.
I.	skupina: 6-letna žrebetna, toplokrvna kobila posestnika Josipa Strojina na Ostrogu (70 dinarjev).
II.	skupina: toplokrvna, zaskočena, 1-letna kobila Vinka Bona iz Krškega (100 Din).
III.	skupina: tri- do štiriletne žrebice. Fran Martinčič iz Drame (60).
IV.	skupina: dve- do triletne žrebice. Nagrado 60 Din je dobil posestnik Ivan Urek v Clabokem za enoletno, toplokrvno žrebico.
V.	skupina: žrebci. Nagrado vsak po 100 Din sta dobila: Alojzij Mencin, posestnik v Drami za svojo toplokrvno triletno žrebico ter Matija ŠkoNjanec, posestnik na Bregu.
Ocenjevalno komisijo so tvorili: gg. Rigeler, živinozdravnik v Ljubljani, Fran Zupančič, posestnik pri Rakovniku, J. Grad od Št. Jakoba ob Savi in krški župan Fran. Celotne nagrade so znašale 2000 Din. Ta znesek je naklonila občinska hranilnica (1500 Din) in občina krška (500 Dm).
Skupina iz Velike vasi se pripravlja na odhod.
Zborovanje.
okolij govorniškega odra in z največjo pazljivostjo poslušala krasua izvajanja posameznih govornikov.
Vsakdo vživaj vse sadove svojega dela ln mar'ItvostI I
Veličastno zborovanje je vodil posestnik Anton Grebene z Brezja pri Leskovcu, ki je v svojem govoru pozdravil ministra dr. švegla in zastopnika sreskega poglavarstva ter poudarjal veliki pomen kmetskega praznika. Podelil je nato besedo ministru dr. šveglu, ki je bil viharno pozdravljen in aklamiran.
Govor ministra dr. švegla.
Pozdravi.
»Zadnjikrat sem bil na vašem kmetskem prazniku na Bledu. Danes sem vesel, da morem prisostvovati proslavi tukaj na Krškem polju. — Obžalujem, da ni prispel tudi stari zastavonoša slovenskih kmetov Pucelj. (Navdušeni klici: Živijo Pucelj!) Njemu naj velja naš iskreno prijateljski pozdrav. Nadalje sem vesel, da morem med vami pozdraviti svojega starega prijatelja Karlo Kovačeviča, voditelja hrvaških kmetov, ki je prišel v vašo sredo, da Vam tudi 011 pove nekaj besed. Spomnimo se končno in položimo v mislih venec na oder Sokola Tone Maleja, kateri je umrl za čast našega naroda. (Klici: Slava mu.)
Posebno se veselim, da lahko podzravim danes tukaj slovenske kmete in da skupno z voditeljem hrvatskih kmetov Karlo Kovačevičem pošljemo z meje Dravske in Savske banovine pozdrave šefu naše vlade in srbskim kmetom, kateri skupno z nami, pod vodstvom našega kralja, delajo na utrjevanju temeljev jugoslovanskega kmetijstva in naše države.
Splošni gospodarski položaj.
Mi smo se danes na tem polju sestali v momentu, ko trajne nestalnosti na ameriških borzah in porast brezposelnosti v industrijskih pokrajinah dokazujejo, da še vedno ni prenehala velika gospodarska kriza, ki vlada na svetu, in da moramo še nadalje računati z zmanjšano kupno silo, padcem cen sirovin in življen-skih potrebščin in zato s poslabšanjem položaja kmetskega stanu.
Kot civilizirani Evropejci prav radi
pozdravljamo predlog evropske unije,
s katerim se baš te dni bavijo vlade in veliki duhovi, prav tako kot pozdravljamo v načelu vsako lepo idejo in vsako lepo ženo. Toda mi ne moremo pred to lepo ženo pozabiti na majko Jugoslavijo, ali jo celo zapostavljati.
Ena gospodarska Panevropa, kakršno bi radi videli industrijski krogi na Dunaju, kateri bi želeli, da dobe nazaj enostavno predvojna področja, katerih temelj je bila bivša Avstroogr-ska, bi vodila k našemu osiromašen ju in izkoriščanju.
Industrija in kmet.
Istočasno naša lastna industrializacija ne more in ne sme biti na račun našega poljedelca, da podražuje njemu potrebne produkte, ker na
ta način industrija sama izgublja svojo prodajno področje in izpodkopava temelje, na katerih sloni.
Toda prav tako ne smejo evropske industrijske države zahtevati na industrijskem tržišču svobodne trgovine, ko one same silijo k poljedelskemu protekcijonizmu ter obremenjujejo z visokimi carinami življenske potrebščine njih lastnih delavcev.
Poljedelstvo v Srednji Evropi se mora v prav tej meri dvigati, kakor se mora industrija-lizacija sukcesivno (postopoma) izenačevati. Najboljša pot za to, kakor je videti, je sporazum vseh držav Srednje in Zanadne Evrope, po katerem sporazumu bodo lahko naši poljedelski presežki našli odjem v industrijskih krajih za primerne cene, ki bodo sprejemljive in koristne tudi njih lastnemu kmetijstvu. V to svrho je potrebno sklenitt sporazum.
o evropskih prednostnih carinskih tarifah
ter brezpogojno odstraniti klavzulo največjih ugodnosti, ki izvira še iz ere svobodne trgovine v Angliji in ki se je že davno preživela, a ka-
tere Amerika že v preteklem stoletju ni več priznavala in katero mi danes izigravamo z raznimi sredstvi prometne politike, z izvoznimi premijami in s kontingenti.
Agrarni blok.
Prvi korak na tej poti leži v sporazumu agrarnih držav v Evropi, kakršnega sta predložila naša vlade in Poljska in ki je baš sedaj predmet naših pogajanj z Romunijo in Madjar-sko v Bukarešti. Ako se tam posreči sestaviti skupen program, ki bi lahko služil za pogajanja s sosednimi industrijskimi državami, bi bil s tem storjen korak naprej ne samo za naše interese, marveč tudi za pravično pomirjenje in konsolidiranje Evrope.
Siguren sem, da izražam čuvstva naših poljedelcev, to je 75 odstotkov našega naroda, ako želimo tem stremljenjem najboljši uspeh.
Ob tej priliki se hvaležno spominjamo one skrbi, katero posvečuje tem in drugim vprašanje našega poljedelstva in zadružništva Nj. Vel. kralj, ki je pobornik vsega napredka, naš prvi zadrugar in zaščitnik našega seljaka. Zato inu kličemo sinovi Jugoslavije: »Živel naš kralj Aleksander I. Karagjorgje!«
Konjeniki otvorijo sprevod.
Govor Karla Kovačevica.
Za ministrom dr. Švegljam je povzel besedo sivolasi voditelj hrvatskih seljakov Karlo Kova-čevič, katerega so zborovalci viharno pozdravili s klici: Živijo Kovačevič! Živijo Hrvati! Živijo hrvatski kmetje! — Karlo Kovačevič je rekel:
Dragi bratje Slovenci, seljaki! Prinašam vam pozdrave iz ravne Slavonije, kjer se je pričel nov seljaški pokret na temelju manifesta Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je v njem poudaril, da ni treba med njim in narodom nobenega posredovalca, da more narod sam ž njim sodelovati za napredek našega gospodarstva in zadružništva. Pozdravljam mojega dolgoletnega prijatelja in ministra dr. Šveglja, ki me je povabil, da prisostvujem temu vašemu prazniku. Dal Bog, da ne bi bil zadnjikrat na Krškem polju in da bi se pogostokrat sestali za napredek našega gospodarstva. Sedaj imamo vlado, s katero nam je omogočeno skupno delovanje. Želimo vam, da bi za leto dni bil naš položaj že mnogo ugodnejši. Naposled pozdravljam onega, ki je za naš napredek in za povzdigo poljedelstva, pozdravljam našega dpbrega kralja! Živel kralj! Živeli vsi Jugoslovani! (Klici zborovalcev: »Živel kralj!«)
Dr. Igor Rozina o kmetski kulturi.
Za Karlom Kovačevičem je sledil govor zastopnika Zveze kmetskih fantov in deklet doktorja Igorja Rozine iz Maribora. Uvodoma svojega govora je pojasnil zgodovinski pomen od naših prednikov s krvjo oškropljenega Krškega polja. Na tem polju se je pisala zgodovina kmet-slkega naroda s krvjo in tu je bil napravljen testament kmeta za njega svobodo. Zelo lepo in obširno je govoril o nalogah kmetsko-kulturnega pokreta in o kmetski kulturi sploh. Ta izvajanja so navzoči sprejeli z največjim zanimanjem in
odobravanjem. Treba je učiti kmetsko mladino, spoznavati važnost in bistvo kmetske kulture, spoznavati vse oblike kmetskega življenja, njega odnošaje, njega domove in njegia družinsko življenje. Mladino je treba vzgojiti v poštenju. Mladina mora vzljubiti to lepo zemljo, osobito slovensko zemljo, ki je taiko -raznolika in ki nosi tudi tako raznovrstno življenje. Slovenski kmetje so že mnogo dosegli. Pokazali so, kako se mati narod: lahko ubrani gospodarskega navala jačje-ga soseda. Naloga slovenske kmetske mladine je, da ohrani ljubezen do grude in rodnega doma. Geslo kmetski mladini bodi: »Brani svoje in spoštuj tuje. Živi pošteno, ker nepoštenost se tisočkrat maščuje.«
Svoj govor, ki je napravil med navzočo kmetsko mladino globok vtis, je zaključil s pozivom: »Delujte za združitev celokupnega kmetskega stanu!« (Živahno odobravanje.)
Govor dr. Janže Novaka.
Dr. Janže Novak je kot zadnji govornik oortal razmerje kmeta do državne in stanovske politike. Mora biti med kmeti trdna volja za obstanek in napredek. Brez kmeta se ne sme delati • politika! Konec kmetskega blagostanja pomen ja konec kmetske kulture. Pred 6. januarjem je bil kmet podoben čebeli v panju, ki so ga potem z žveplom zažgali. Kmet je nosil in zbiral plodove, a drugi so mu jih pobrali. Prav tako kakor čebelica, ki so jo v panju zamorili, da so drugi uživali sadove. Po 6. januarju pa je kmet stičen čebelici v Žnidaršičevem panju. Med se ne deli samo drugim, marveč so ga deležni tudi kmetje-čebelice. Kmetje morajo postati borbeni. Težišče sedanje dobe leži v tem, da zbere kmet svoje moči in strne svoje vrste, da bo tedaj, ko bo napočila druga doba, pripravljen prevzeti politično vodstvo sam v svoje roke. Zato je nujno potrebna temeljita politična izobrazba našemu kmetu. (Dolgotrajno odobravanje in živahno pritrjevanje.)
Pozdrav gorenjskih kmetov.
Župan iz Lesc tov. Ivan Ažman je prinesel pozdrave gorenjskih kmetov dolenjskim ter krepko in kratko poudarjal potrebo, da se vsi kmetje v državi združijo v močno organizacijo, da bo v ponos kralju in domovini. Živeli naši kmetski fantje in dekleta! (Sledilo- je viharno odobravanje.)
Predsednik tov. Anton Grebene je nato zaključil veličastno zborovanje, ki je nudilo izredno krasno sliko, s predlogom, da se odpošlje utanoistna brzojavka Nj. Vel. kralju, a pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku generalu Peri Živkoviču in poljedelskemu ministru Stanku šibeniku. Udancstna brzojavka Nj. Vel. kralje se glasi :
Kmetski narod, zbran na svojem tradicijonalnem prazniku na Krškem polju, navdušeno pozdravlja svojega vladarja in izjavlja, da stoji enodušno za Njegovimi visokimi cilji v korist kmetskega naroda in domovine.
Predsednik Anton Grebene, Krško.
'Pozdravna brzojavka ministrskemu predsedniku pa se glasi:
»S kmetskega praznika na Krškem polju pošiljajo kmetje Vam in Kraljevski vladi svoje pozdrave in se zahvaljujejo za vse ukrepe Kraljevske vlade v korist kmetskega stanu in domovine.«
Gospodu Stanku Šibeniku, ministru po-ljoprivrede, Beograd: Na kmetskem prazniku v Krškem zbrani kmetje Vas iskreno pozdrav-i ljamo kot svojega prijatelja in nosilca najva-I žnejše panoge državne uprave, ki naj osigura i naši vasi in narodu kulturo, blagostanje in | napredek. — Anton Grebene, predsednik.

mm
©
4 * 0 namakanje aSchičhfovd	j,-:-—n Z3UTRA3 za € i f | izkuhavanje ^Sfih ichfcvvo
ŽENSKA HVALA	Ea VlIlSlVv v TiRPENTINOVO MILO

Velike konjske dirke.
Po zborovanju ®o sledile velike konjske dirke, iki so po obsegu in vrednosti konjskega materi jala prekašale vse dosedanje dirke na Krškem polju. Velikanske množice gledalcev so sledile dirkam do zadnjega z največjim zanimanjem in napetostjo. Dirke so pokazale, da so med našimi žilavimi kmetskimi fanti prav izbormi jezdeci. Dirke so trajale nad dve uri. Program je bil prav dobro izbran.
Udeleženci pa se niso mogli nad i viti štirim žirebcem amorikancem, iki jih je poslala bano-vinska žrebčarna na Selu pri Ljubljani, dai so tudi oni dirkali. Bil je naravnost diven pogled na te lepe in plemenite konje, kako so v tabu tekli, kakor bi plavali. Rezultati (konjske dirke so bili naslednji:
I.	dirka: tri in štiriletni konji, daljava 1800 metrov, prijavljenih 8 dirkačev. Zmagovalci: t. Fran Pleskovič, Gorenja Gomila, v 4 minutah 10 sekund, -nagrada 400 Din in častno darilo srebrna ura; 2. Fran Kužnik, Videm, 4-18, 400 Din; 3. Josip Lajkovič, Pristava, 4'26, 300 Din.
II.	dirka: petletni in starejši konji, daljava ■2700 m. Zmagovalci: 1. Ivan Recelj, Še,nt Jernej, 5"43, 400 Din dn doza; 2. Pole Darko, Kadeče, 6, 400 Din; 3. Josip Molan, Dolenja vas, 6-17, 300 Din.
HI. dirka: enovprežno za aimerikanske dirkače, daljava 2700 m. Zmagovalci: 1. Fran Ko-dela, Ljubljana, 4-41, nagrada 700 Din. Kodela je dal 400 m naprej drugim. 2. Nifco Jakil, Sevnica, 4 47, 600 Din; 3. Josip Petan, Smomlje, 4-55, 500 Din.
IV.	dirka: enovprežno mrzlofcrvni, daljava 1800 m. Zlmagovaki: 1. Janez Malus, Bizeljsko, 4-39, 400 Diin in brzda; 2. Vinko Bon, Krško, 4-58, 400 Din; 3. Anton Banič, Drama, 50"3. 300 Din.
V.	dirka: dvovprežno, daljava 2700 m. Zmagovalci: 1. Josip Petan, Sromlje, 6-52, 400 Din in fajifa; 2. France Kužnik, Videm, 6-56, 400 Din; 3. Janko Recelj, Šent Jernej, 6*57, 300 Din.
VI.	Jahalna dirka: daljava 2700 m, 10 prijavljenih. Zmagovalci: 1. Josip Mencin, Drama, nagrada 400 Din in jahalni bič, 3-45. Zanimivo je, da je Mencin jahal brez sedla. 2. Fran Kodela, Ljubljana, 3"46, 400 Din; 3. Fran Mencin, Drama, 3-47, 300 Din.
Kolesarske tekme.
Društvo kmečkih fantov in deklet je priredilo nato kolesarsko tekmo. Na daljavi 2700 m so zmagali: Ivan Brečko, Annovo selo, Fran Mc-dvešček, Krško, in Ivan Jeseničnik, Senovo. Na daljavi 1800 m: Božo Pleterski, Cerklje, Joško Stražišar, Notranje gorice, Rude Ženar, Rajhen-burg. Na daljavo 900 im: Iv. Pleterski, Cerklje, Ivan Brečko, Aimovo selo, dn Ojister Anton, Krška vas. Zmagovalcem so bila razdeljena primerna darila. Kolesarske tekme je vodil gosp. Obid iz Krškega.
Po končanih tekmah se je vršila vesela ljudska zabava <v najlepšem redu in zadovoljstvu.
Jugoslovanski Sokol na telovadnih tekmah za svetovno prvenstvo.
V prvi polovici t. m. so se vršile v Lu-xemburgu telovadne tekme za svetovno prvenstvo. Teh tekem se je udeležilo 6 držav s svojimi najboljšimi telovadci in sicer: Belgija, Češka, Francija, Jugoslavija, Luxemburška in Madžarska. Že kar v pocetku tekme se je pokazalo, da se bodo za prvenstvo borile predvsem Jugoslavija, Češka in Francija. Pri prvih tekmah se je naša sokolska vrsta odrezala naravnost sijajno in si od petih tekem pri treh priborila prvo mesto; vsa tri je osvojil član sokolskega društva v Mariboru Jože Primožič in si s tem priboril naslov svetovnega prvaka. A ta lep uspeh nam je zagrenila huda nesreča; pri tekmovanju na krogih sta se naša sokolska telovadca Leo Štukelj in Tone Malej nevarno poškodovala, tako, da nista mogla dalje tekmovati, kljub temu pa se je naša vrsta požrtvovalno in junaško borila dalje ter si osvojila v tekmi vrst 3. mesto. 1. Češka, 2. Francija, 3. Jugoslavija, 4. Madjarska, 5.Luxem-burška, 6. Belgija.
Zadnja pot Toneta Maleja.
Za vse lepe uspehe, ki smo jih dosegli v Luxmbu'rgu in s katerimi smo pokazali svetu, da mi tudi nekaj zmoremo, vse te uspehe je moralo plačati mlado življenje. Brat Tone Malej, ki se je pri tekmah nevarno poškodoval, je po kratkem in junaškem trpljenju daroval na oltar domovine svoje mlado življenje. — Že v Luxemburgu je br. Tone Maiej umrl. Vest o njegovi smrti je zavila vso domovino v plašč žalosti in udanosti. Iz Luxemburga so prepeljali Maleja v Ljubljano. V sokolskem domu na Taboru so ga položili na mrtvaški oder !in trume ljudi so se prišle zadnjič poslovit od tega najiskrenejšega borca za domovino. V nedeljo pa je vsa Ljubljana in še mnogo drugih iz vseh krajev Slovenije spremila v žalosti in potrtosti Toneta Maleja na njegovi zadnji poti. Bil je to eden najveličastnejših pogrebnih sprevodov, kar jih je doživela Ljubljana. Od sokolskega doma na Taboru pa do glavnega kolodvora se je v globoki potrtosti vila ena sama črta ljudi. Na kolodvoru so položili v vagon krsto iin nešteto lepih vencev, in zadnjič se je Ljubljana poslovila od svojega zvestega sina. Potem so odpeljali krsto v Bohiajsko Bistrico, rodni kraj Toneta Maleja. Okoli dva tisoč ljudi se je peljalo v Bohinjsko Bistrico na pogreb. Bil je to pogreb, ki mu še ni bilo enakega v Bohinjski Bistrici. Nepregledne vrste Sokolov so se tam zadnjič poslovile od svojega dragega brata. Zdaj spi Tone tam v domači zemlji; ljubil jo je in ji dal vse, kar je imel. Njegovemu spominu: Slava!
t Anton Kristan.
V četrtek ponoči je umrl v Ljubljani Anton Kristan, odlični borec in propagator zadružne misli med delavskimi sloji, publicist in politik, minister n. r. Kaj je pomenjal pokojnik v našem javnem življenju, je vsakomur, predvsem zadrugarjem, dovolj znano. Bil je odličen organizator in dober narodni gospodar. Njegova smrt je pač najtežje zadela vse naše delavstvo, zakaj pok. Anton Kristan si je med našimi delavci pridobil neprecenljive zasluge.
Tudi njega je v nedeljo popoldne spremila na zadnji poti številna množica. V dolgih vrstah je šlo v sprevodu članstvo zadružnih in kulturnih organizacij, pevci društva »Cankar« in »Grafika«, godba »Zarje«, za krsto in sorodniki je stopal v žalnem sprevodu zastopnik kralja, podban in še mnogo odličnih osebnosti. Ob odprtem grobu pa se je zadnjič poslovil od pokojnika dr. H. Turna. Pevci so še zapeli »Vigred« in množice so se razšle- v globoki žalosti. — Čast njegovemu spominu!
Kuhinjsko posodo
po najnižjih cenah in v največji izberi, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino
Stanko RorjanČK, Ljubljana,
Sv. Petra cesta $t. 35.
H AID & NEU šivalni streli
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroke.
ICENTRAj
Trgovina Šivalnih strojev
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 7/111.
Zastopnike •prejemamo povsod.
Stara resnica je, da človek nikdar ne zna ceniti tistih dobrin, ki si jih ni sam priboril ali prislužil, ampak so mu bile kar navržene. Otroci ne vedo, kaj je denar, ker si ga še niso sami prislužili in zato ga razmetavajo. »Kedar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj.« Ljudje, ki zadenejo v raznih loterijah včasih velike vsote, denar navadno brž zapravijo. Trdno pa drže v rokah vsak krajcar oni, ki si ga morajo prislužiti s težkim delom. Izjeme pravilo samo potrjujejo.
Kakor je v zasebnem življenju, tako je tudi v javnem. Največje dobrine, ki jih uživamo v javnem življenju, bodisi posamezniki, bodisi kot narod, so človeške in narodne pravice. Borba za »pravico« je tako stara kot je star človeški rod; ceniti pravice pa so znali le tisti, ki so si jih sami priborili, redko ali pa nikdar pa tisti, ki so jim bile navržene.
Naš narod se je za svoje pravice redkokdaj boril. Zgodovina pozna samo en tak slučaj, to je kmetski punt v dobi Matije Gubca. Takrat je res kmetsko ljudstvo samo od sebe zagrabilo za orožje, da si zagotovi vsaj najbolj primitivno pravico za življenje. Kar pa smo imeli drugih bojev, so nas vedno gonili in tirali na bojišča drugi: proti turškim vpadom nemški grajščaki, na oddaljena bojišča v širnem svetu pa dunajska vlada in avstrijski cesarji. Ljudje so se pokorili in so šli, kakor jim je bilo ukazano, ne da bi sami sploh vedeli, kam in zakaj nosijo svojo kožo naprodaj. Tako je bilo še v poslednji svetovni vojni. Ko pa se je dobri slovenski vojak vračal domov ves pohabljen in izžet, ni vedel, kam bi položil svojo glavo. Bili smo pač pokorni hlapci tujih gospodarjev, hlapci brez glave in pameti, ki so zadovoljno prelivali svojo kri za drobtino vsakdanjega kruha. Za sebe se naš rod ni nikdar boril.
Preteklo stoletje nam je prineslo poleg krvavih vojsk tudi še kulturne boje. To so bili boji za osvoboditev kmečkega stanu (za odpravo tlake in desetine), boji za kulturno svobodo, za svobodo besede in tiska, boji za jezikovno enakopravnost itd. Če se oziramo danes nazaj, na to komaj polpreteklo dobo, vidimo zopet, da so nam bile do malega vse velike kulturne pridobitve kar navržene, brez našega posebnega sodelovanja, zato pa jih tudi nismo znali nikdar prav ceniti. Tlako in desetino so nam odpravili drugi, svobodo besede in tiska in pisemsko tajnost so nam prinesli drugi. Posledica tega je, da se vrednosti teh dobrin pri nas še danes razmeroma prav
sužnosti!
majhno število zaveda. Namesto na svojo, smo se pa radi zanašali na tujo pomoč. Kdo se ne spominja tistih leph časov, ko smo delali visoko politiko s tem, da smo se zanašali na Ruse in smo navdušeno prepevali »Hej Slovenci«, misleč, da bo že »Rus« vse opravil za nas — brez nas. »Rus« naj se muči in kri preliva, mi bomo pa uživali... Lepi so bili tisti časi, ampak tudi prismojeni!
Tako je bilo in tako je z nami žalibog še dandanes. Če se ozremo danes okoli sebe, vidimo povsod strašno mrtvilo in grozovito puščobo.
Kako pa je drugod? Nemci, ki so velik narod, imajo pregovor »Selbst ist der Mann«, mož velja, kar on sam velja! Amerikanci imajo besedo »selfmademan« (reci selfmejd-men), to je mož, ki se sam naredi za to, kar je in ki si zna pomagati sam, iz svoje moči. Srbi pravijo: Uzda j se u se i u svoje kljuse — zanašaj se na sebe in na svojega konja.
Strašno škodo nam je prizadejalo naše večno zanašanje na tujo pomoč. To je čisto podobno Turkom, za katere je glavna stvar »usoda«. Če ti je »namenjeno«, da boš bogat — boš, če ti pa ni »namenjeno«, pa ne! Tisti človek, ki je traparije od »namenjeno-sti« zanesel med nas, zasluži vislice bolj, kakor največji razbojnik, ker je s to besedo in s tem naukom ubil na tisoče naših duš in napravil iz nas duševne sužnje, kakršni smo še danes.
Ta bedasta vera, da nam bo pomagal »nekdo drugi«, je nam že ogromno škodovala. Kako drugače bi bila izvedena agrarna reforma, če bi se Slovenci zavedli važnosti tega vprašanja in ga takoj po svetovni vojni sami vzeli v roke. Takih slučajev bi lahko našteli mnogo, a naj bo en sam dovolj.
Zato pravimo: Dokler si ne bomo znali pomagati sami in se sami boriti za svoj obstoj in za svoje pravice, nam nihče ne bo pomagal!
To velja zlasti za naše gospodarsko življenje. Veseli nas, da moremo ravno v tem oziru zaznamovati precejšen napredek, vendar pa smo še jako daleč od svojega cilja. Zasluge, ki so si jih pridobili naši zadrugarji za našo gospodarsko osamosvojitev, so neprecenljive. Ne samo zato, ker so zlasti kmete rešili iz krempljev nikdar sitih oderuhov, ampak še bolj zato, ker so oni prvi zaklicali vsemu narodu: Pomagaj si sam!
Za nas, ki smo majhni, je ta klic odrešilna beseda.
Agrarna kriza v Franciji.
V	Franciji imajo parlament, kjer odločujejo še dandanes »čisto« politične stranke, ki pa nimajo posebno izrazitih gospodarskih programov, ako izvzamemo razne vrste socialistov. V gospodarskih vprašanjih stranke sicer odločujejo, ampak ne po lastni uvidevnosti, temveč po potrebi, kakor pač postane eno ali drugo gospodarsko vprašanje bolj pereče. Posledica tega sistema je, da doživi danes ena, jutri pa druga gospodarska skupina lažjo ali težjo krizo, ker »čisto« politične stranke navadno nimajo niti časa niti veselja, še manj pa interesa, da bi zasledovale razvoj gospodarskih težav in vse bolečine odpravile že v kali.
Sedaj je v Franciji na vrsti kmetijstvo, ki preživlja tudi tam ravno tako težko krizo, kakor jo preživljajo kmetje po celi Evropi in po vsem svetu.
V	Franciji je več kot polovica prebivalstva kmečkega. Glavni pridelek francoskega kmeta je žito in vino, a prodati ne more ne tega, ne onega. Cene žita so padle tudi v Franciji, kakor povsod drugod. Francoska letina navadno ni zadostovala za kritje domačih potreb in so morali okoli 12 milijonov centov ži-
ta uvažati. L. 1929. pa je domača produkcija že krila domačo potrebo, zato pa je bil padec cen tem občutnejši, ker je na domačo obilico pritiskala tudi še zunanja konkurenca. Parlament na pritožbo kmetov ni mogel napraviti nič drugega, kakor da je zvišal carino na žito, misleč, da se bo stvar že po sebi uredila. Tako so mislili tudi premožnejši kmetje, ki so svoje žito spravili v kašče in čakali, da bodo cene poskočile.
To se pa ni zgodilo. Žitni veletrgovci domačega žita ne kupujejo, ampak uvažajo kljub visoki carini še vedno tuje žito, ker je še vedno cenejše kakor domače, pa tudi boljše kakovosti je. Vsled tega nezadovoljnost kmetov raste. So pa tu še druge stvari, ki vzbujajo nezadovoljnost. Tako so med drugim tudi v Franciji dvignili veliko agitacijo za uporabo umetnih gnojil in za zboljšanje zemlje, toda kmetje pravijo sedaj: Čemu pa naj pridelamo še več, ko pa še to malo, kar imamo, ne moremo spraviti v denar?
Vidimo torej, da tudi drugod vladajo zelo take razmere kakor pri nas.
Še hujša je kriza vinogradništva v Franciji. Francoska vina so sicer sloveča, ampak ena težava je tu, ki odtehta vso dobroto: vina je preveč, zato pa nima cene, zaradi svoje nizke cene pa pritiska francosko vino tudi na cene vina skoro po celi Evropi. Vlada poskuša sicer gospodarsko krizo kmetijstva omiliti z vsemi mogočimi sredstvi, kaže pa, da prepozno. Ker pa se bližajo v Franciji nove volitve, je vlada v velikih skrbeh, kako bi pridobila kmete na svojo stran, v še večjih skrbeh pa so seveda »čisto« politične stranke, ki bodo gotovo mnogo izgubile.
V strahu pred izgubo volilnih glasov in v še večjem strahu pred naraščajočo silo nove francoske kmečke stranke so začeli vodilni francoski politiki končno le enkrat proučevati agrarno vprašanje, ki je postalo danes svetovno vprašanje, od čegar ugodne rešitve je v veliki meri odvisen notranji ali vnanji mir. Strokovnjaki so izračunali, da pridela Evropa (izvzemši Rusija) za 150 milijonov hektolitrov žita premalo, za to žito pa da mora plačevati na leto skoro 20 milijard frankov (okoli 40 milijard dinarjev) v tuje dežele. To pa bi se dalo preprečiti, če bi bilo pridelovanje žita po celi Evropi enotno organizirano.
Na podlagi enotne organizacije pridelovanja žita za vso Evropo nasvetujejo francoski strokovnjaki sledeče:
1.	Glede žita naj se osnuje napram tujini za vso Evropo ena sama carinska meja;
2.	Žito naj se v vseh evropskih državah svobodno prevaža, brez današnjih carin, ki ovirajo promet z žitom med evropskimi državami.
S tem predlogom upajo vzbuditi med ljudmi zanimanje za gospodarsko skupnost Evrope (»iPanevrope«), predvsem pa zanimanje za gospodarsko solidarnost vseh kmetov.
TEDENSKI KOLEDAR:
27.	julija, nedelja: Pantaleon.
28.	julija, ponedeljek: Viktor.
29.	julija, torek: Marta.
30.	julija, sreda: Abdon.
31.	julija, četrtek, Ignacij.
1.	avgusta, petek: Vezi Petra.
2.	avgusta, sobota: Porcijunkula.
Pismene opomine
smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega lista«, za tekoče leto še nimajo plačanega. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ukiniti nadaljno poši-ljatev lista.	Uprave.
KORISTNO« 7
l	l«[Gllil
PO ZNIŽANIH CENAH .......
ROKAVICE, NOGAVICE, ŽEPNE ROBCE, KRAVATE, FINO DAM-SKO, MOŠKO IN OTROŠKO TRIKO-PERILO, DIŠEČE MILO, TORBICE, ČIPKE, POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE,
KROJAČE, TAPETNIKE, ČEVLJARJE IN SEDLARJE NUDI
JOSIP PETELINC, UUBUANA
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA ZAVODO
<Mtoudi
Sprememba ljudskošolskega zakona.
Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. V smislu teh izprememb je verouk v osnovnih šolah dbvezen za vse priznane veroizpovedi. Verouk poučujejo duhovniki, oziroma njihovi namestniki, postavlja in odstavlja pa jih banska uprava na predlog pristojne cerkvene oblasti dotične veroizpovedi. Pristojna občina lahko veroučiteljem prizna in plača primerno nagrado. Veroucitelji morajo biti jugoslovanski državljani. Ce je veroučitelj zadržan, ga lahko nadomešča učitelj iste vere na dotični šoli. Po predlogu pristojne cerkvene oblasti je lahko to nadomeščanje tudi stalno, sče se cerkvena oblast ne briga za verouk in ne stavi predlogov za imenovanje veroučiteljev, jih predlaga pristojna banska uprava. Na šolah, kjer je v vsakem razredu odnosno oddelku najmanj 20 učencev iste vere in kjer pride na teden najmanj 20 učnih ur iz verouka, se lahko nastavijo stalni ka-teheti, ki jih imenuje prosvetni minister.
Vsi veroucitelji se morajo pokoravali šolskemu zakonu in redu. Minister prosvete lahko odstavi veroučitelja, če njegovo delo ne odgovarja pedagoškim načelom ali Ce njegovo vedenje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji osnovne šole.
Učni program za verouk določa prosvetni minister v sporazumu z vrhovnim predstav-
fodlbtefr
Ivan Albreht:
Nuzikantovo maščevanje.
Pred malim Šmarnom je spet izginil, zadnjo noč pred praznikom pa se je vrnil domov in se je splazil v hišo kakor tat. Ko se je prepričal, da vse spi, je zastavil vsa vrata in posebno Skrbno zadelal in založil vrata v zgornjico, kjer je spala Lenka. Potlej je odšel v podstrešje na seno, se splazil od konca do konca ter se nazadnje zaril v kup na sredi in čakal. V nekaj trenutkih je bilo podstrešje polno dima in kmalu na to je šinil plamen na streho, Andrej pa je v blaznem miru čakal — ikonca---—
Pri fari je jelo pred jutranjim svitom biti plat zvona in ljudje so preplašeni leteli iz hiš.
»Gori, gori,« je orilo po vasi "in vse je bilo kalkor brez uma:
ništovm dotične vere v državi. Za katoličane se smatra škofijska konferenca za vrhovno cerkveno predstavništvo. Cerkvene oblasti imajo pravico enkrat na leto nadzirati verouk v osnovnih šolah.
Dočim je sedanji zakon o osnovnih šolah zabranjeval verske organizacije, smejo učenci osnovnih šol odslej zopet biti člani verskih udruženj svoje veroizpovedi tudi izven šole.
Jugoslavija za Panevropo.
Naša vlada je z zadovoljstvom sprejela predlog g. Brianda o ustvarjenju evropske federativne zveze (unije). Visoko ceni namen, da se z novimi sredstvi rešujejo skupni problemi evropskih držav. Združitev teh držav v tfno organizacijo, katere cilj je sodelovanje v vprašanjih splošnega interesa, ni naperjeno proti nobeni državi, ki ne bi vstopila v evropsko unijo. V svojem odgovoru pravi naša vlada, da se, ko sprejme spomenico g- Brianda, uvršča sama med članice bodoče evropske federativne unije.
♦ * *
Kellogov pakt proti vojni je podpisalo do danes 61 držav.
Prot ikoni unistični in protisocialistični pokret na Finskem. V zadnjem času vzbuja posebno pažnjo živo in odločno kmečko gibanje na Finskem. Gibanje prihaja iz mesta Lap-pua; voditelji tega gibanja pa so nekateri večji posestniki, posebno popularen voditelj je neki veleposestnik Kossuta. Vse to gibanje je ostro usmerjeno proti vsakemu komunizmu in tudi proti socialno-demokratskim organizacijam. »Lappovci« (pristaši omenjenega gibanja) so se zbrali v čete in so v velikem pohodu, peš in na avtomobilih, prišli v glavno mesto Finske Helsingfors. Tu so odločno mani-
»Kje?«
»Ogenj!«
»Gori, gori —«
»Kje?«
»Pri Miklavu —«
Kar so jih noge nesle, so hiteli ljudje na pomoč. Tramovje na hiši je že pokalo in tudi hlev se je bil medtem že vnel. Nekdo je hitro odprl vrata in rešil živino, drugi so hoteli vdreti v hišo, toda vežna vrata so bila zapahnjena in jih izlepa ni bilo mogoče odpreti. V naglici so razbili nekaj oken in rešili Jero in otroke, ko zagleda Tomažinov Tone Lenko, ki obupno kriči v zgornjici in izteza rake skozi okno.
»Skoči dol!« ji vpijejo glasovi. »Razprostrli bomo rjuho in te prestregli.«
Iz okna se vali dim in komaj je še mogoče razločiti debelo mrežo, ki jo Lenka zaman skuša izdreti.
»Usta si tišči!« zavpije Tone in plane skozi okno v gorečo hišo, drvi po stopnjicah in se bori z dimom in z vročino, ki ga mami in mu jemlje moč. Z nadčloveško močjo raz-meče navlako izpret vrat, se zaleti in plane v sobo, kjer že leži Lenka nezavestna na tleh. Skokoma jo ipograhi, plane venkaj in drvi po stopnicah. Komaj preskoči na piano, zahrešči za njim in plamen šine kakor živ steber v višino.	. j,
testirali proti komunistom. Že kar prve dni je moralo zapustiti Finsko okoli 25 komunističnih poslancev in drugih komunističnih prvakov. Vodstvo tega »lappovskega« pokreta je nato izdalo deklaracijo, v kateri pravijo, da je glavni cilj gibanja notranje ojačenje finske države in sploh vsega njenega prospeha in napredka. — Značilno je, kako po vsej Evropi zmaguje kmečka misel.
Zakon o varstvu in obrambi države. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra vojne in mornarice podpisal zakon o varstvu in obrambi države. Ta zakon vsebuje predvsem, kako naj se organizira država Ob splošni mobilizaciji.
Konferenca balkanskih držav se vrši 5. oktobra v Atenah v Grčiji. Udeleži se je 6 držav z balkanskega polotoka. Na konferenci se bo razpravljalo o osnovah balkanske zveze, ki predvideva sodelovanje med balkanskimi državami.
Revolucijonarno gibanje v Egiptu. Pred nekaj dneviso izbruhnili v Aleksandriji_veliki nemiri. Demonstrantje so razbili več izložb, na policijo so metali kamenje. Ubitih je bilo 17 oseb, težje in lažje ranjenih pa 240. Ta egiptovsko - nacijonalna revolucija se vrši v korist predsednika nacijonalne stranke Na-has-paše, ki hoče strmoglaviti sedanjega egiptovskega kralja Fuada I. s prestola.
Madžari in Oton Habsburški. Madžarski pristaši Habsburgovcev — legitimisti — delajo z vsemi silami, da spravijo na madžarski prestol Otona Habsburškega, sina umrlega cesarja Avstrije Karla I. Vendar so mnenja o tem deljena, in ustvarili so se razni tabori za in proti. Sam predsednik vlade, grof Bethlen in tudi upravnik Horthy sta za enkrat proti oklicanju Otona za madžarskega kralja.
.TKladitta
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju vljudno sporoča vsem poverjenikom tiskovnega odseka, da so se jim te dni poslale nabiralne pole za nabiranje naročnikov za Kmetijsko Matico«. Tovariši poverjeniki se naj požurijo za to plemenito kmetsko delo. Vsak poverjenik, ki nabere 10 naročnikov »Kmetijske Matice«, dobi en izvcd za nagrado. V nobeni večji vasi ne sme manj-
»Kjje je Andrej?« se spomni Jera, ko vidi hčerko rešeno, ali odgovora ji ne ve nihče. Vse gasi, gasi in trepeče. Ko za silo zatro ogenj, začno razkopavati zogljenelo seno, da ne bi plamen drugič planil kvišku. Kakor razkopavajo in polivajo, se jim svalj-kasto prevali iz kupa ožgano truplo —: Andrej!
Groza obide vse. Ženske jokajo in se križajo, moški odvedejo Miklavovo družino, da ne (bi videla strašnega prizora, Andrejevo truplo pa odkopljejo iz žerjavice in ga odneso daleč na vrt.
Ko se nasmehne solnce, štrle črne razvaline v zrak.
»Zdaj vem,« pravi po maši Tomažinka, »zaikaj me je takrat ob žetvi Andrej tako rotil, naj pazim nate, Tone! To mu je moralo že tisti čas rojiti po glavi, kaj bo naredil. Sam Bog je dal, da mu ni uspelo —«
Toneta je streslo, vendar je bil vesel, da je otel vsaj najdražje, svojo Lenko.
»Ali me imaš še vzlic vsemu temu rad?« je drhtela mladenka, ko so popoldne še stražili pogorišče.
»Tebe?« se je zaiskrilo Tonetu v očeh. »Samo smrt me iahko odtrga od tebe, nikakor pa ne — muzikantovo maščevanje.
kati poverjenika za kmečki tisk. Naj se eden odloči, da prevzame to delo in naj še danes zahteva od pododbora »Zveze« v Celju, Glavni trg št. 9/1., tiskovine za nabiranje naročnikov kmetskega tiska. Direktno sramotno je za nekatere kmetske prvake, ki na njegovi mizi najdeš vse drugo čtivo, samo kmečkega ne. Kmetje, sezite po tem, kar je vašega! En liter vina ali dva manj na leto in je naročnina za »Kmetijsko Matico« tukaj! V vasi, kjer še ni poverjenika za kmečki tisk, naj se še danes eden odloči in piše po tiskovine na pododbor v Celje.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Stranicah priredi v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne »tekmo žanjic«. Tekma žanjic se bo vršila na njivi Ivana Marinška v Stranicah. K tej lepi in novi prireditvi vabimo vse okolišno kmetsko ljudstvo, da se je obilno udeleži.
iDopbt ...... f
Trnava pri Gomilskem. V nedeljo, dne 13. t. m. je tukaj preminul v 67. letu starosti posestnik in bivši župan g. Anton Derča. Pogreb pokojnika se je vršil v torek 15. t. m. na farno pokopališče na Gomiljskem ob veliki udeležbi ljudstva. Na pokojnikovem domu in pri odprtem grobu mu je zapelo ganljive ža-lostinke Št. Rupersko pevsko društvo. Vsi, ki so ga poznali, se ga bodo hvaležno spominjali, posebno kot vestnega župana. Naj počiva v miru — preostalim naše sožalje. — Tukajšnji diletantje so preteklo nedeljo vprizorili igro »Šarlejeva tetka« v korist prost. gas. društvu Trnava—Št. Rupert. Obisk je bil povoljen. Nekaj igralcev je svoje vloge .izborno rešilo, drugi več ali manj dobro. Pozna se pač, da je igra meščanskega izvora in da ji manjka tiste domačnosti, ki se igralcu kot gledalcem najbolj prilega in v katero se vsak veliko lažje vživi! Najbolj so še pač gledalce zadovoljili razni komični detajli, ki se odigravajo v posameznih prizorih.
Stranice pri Konjicah. Moramo se še mi enkrat oglasiti v »Kmetskem listu«, da si ne boste mislili, da smo čisto zaspali. Tekoče leto smo pri nas ustanovili Kmetijsko podružnico, ki pod predsedstvom starega naročnika »Kmetskega lista« M. Fijavža prav lepo napreduje. Ustanovili smo tudi »Društvo kmetskih fantov in deklet«, ki ima jako lepo ljudsko knjižnico ped marljivim voditeljem šol. upr. Dobnikom. Društvo je že priredilo prav lepo tekmo koscev. Na tekmi so nas posetili tovariši iz Orlevasi v krojih, iz Frankolovega in iz Nove cerkve. Zbrano ljudstvo in kosce sta lepo nagovorila predsednik Zveze Iv. Kronovšek in Leon Dobnik. Vso občinstvo priznava, da takšne prireditve še ni videlo, in želi, da večkrat mladina kaj takega priredi. Opozarjamo vse cenjene kmetovalce, da je poverjenik za »Kmetijsko Matico« Ivan Marinšek, da si pri njem lahko naročate knjige »Kmetijske Matice«. Za malenkosten denar dobite veliki koledar, dve strokovni knjigi in eno leposlovno knjigo. — Še danes si naročite, Vam ne bode žal.
Novacerkev pri Celju. Dne 13. julija je naša mladina sklicala sestanek, na katerem se je razpravljalo v ustanovitvi »Društva kmetskih fantov in deklet«. V imenu pododbora Zveze sta prišla na sestanek predsednik Ivan Kronovšek in tajnik Franc Potočnik. Kronovšek je v kratkih besedah obrazložil pomen naše prosvetne organizacije. (Nato se je izvolil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da vloži pravila na oblast, potem pa skliče ustanovni občni zbor. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Jekl mL, Doklar, Jelen, Kok Ana in Kok Olga. Fantje in dekleta, poprimite se te
organizacije z isto ljubeznijo, kakor spravljate na jesen zlato žito s polja.
^ Sv. Križ pri Kostanjevici. Ljubljanska poštna direkcija je na željo interesentov odredila, da bo pri gostilni Ignaca Colarioa na križaju (avtopostaja Malo Mraševo—Sv. Križ) nameščen pisemski nabiralnik, s katerim bo pisemski oddajni promet za okoliške vasi znat. no olajšan. Pisma se bodo dvigala pred odhodom poštnega avta v obe smeri: Novo mesto in Brežice. — K večnemu počitku je bil minuli teden položen bivši mesar Andrej Jalovec. Kot mesar je bil na dobrem glasu, vendar zavratna jetika ni imela obzira. Komaj 44 let star se je moral ukloniti neizprosni smrti. Za lep pogreb in pogrebščino je poskrbela družina Zagore iz Leskovca, pri kateri je bil pokojni več let kot mesar zaposlen. Ta izredna požrtvovalnost Zagorčeve družine je vzbudila splošno pohvalo in odobravanje. Še se najdejo ljudje, ki poznajo hvaležnost tudi po smrti. Čast taki družini, preostalim pa naše sožalje!
Š kočija n pri Turjaku. Dopisnik »Slovenca« je v štev. 158. od 13. julija t. 1. napisal nekaj vrstic za povzdigo tujskega prometa v našem kraju. To je prav in lepo. Prav in lepo pa ni, da izletnike straši v istem dopisu, češ, da se ne bodo mogli dolgo hladiti pod košatimi hrasti, ker jih bo moral župan iz varnostnih razlogov posekati, da mu ne zrušijo hiše. Prvič naj dopisnik nekoliko bolj napne svoje oči, pa bo videl med hrasti tudi košate lipe in cere, drugič pa ima županova hiša tako trdne temelje, da je strah g. dopisnika čisto nepotreben in odveč. Izletniki se bodo brez skrbi še dolgo dobo senčili v prijetnem hladu pod županovimi hrasti, lipami in čeri in bodo vedno dobrodošli v našem prijetnem zletnem kraju.
Listnica uredništva. Nova Pošta. I. F. Dopisa ne moremo priobčiti radi tiskovnega zakona. — Spodnja Polskava: Informirajte se pri banski upravi, oddelek za šumarstvo.
Jlopice
Strašno neurje je divjalo pretekli teden v Južni Srbiji. Padala je tako debela toča, da je ubila dvoje otrok. Cele črede drobnice in nad 100 hiš je povodenj odnesla.
• Stavka na Francoskem. V Lillu, industrijskem mestu Francije, je pričelo stavkati 10 tisoč tekstilnih delavcev, ker niso sprejeli njihovih zahtev, da jim zvišajo plače.
Kobilice v Dalmaciji. V nekaterih krajih Dalmacije so se pojavile kobilice, ki letajo kot majhni oblaki po vaseh in delajo škodo. Ljudstvo je v veliki nepriliki zaradi tega nenadnega pojava kobilic.
Žrtev planin. Te dni so našli pogrešanega Wolfa Lukmanna mrtvega na snežišču v Dov-škem Križu. Že 28. junija je odšel iz Ljubljane v planine in je tam našel smrt.
V eni noči se je obesilo v Subotici četvero ljudi; značilno je, da so bili vsi sami starčki.
Ciganski kongres se je vršil pred kratkim na Češkem. Udeležili so se ga cigani iz vseh držav Evrope. Cigani so izrazili željo, da se priznajo cigani kot samostojna narodna skupina.
Neurje nad Kranjem. 18. t. m. je divjala nad Kranjem silna nevihta. Trajala je le 10 minut, toda napravila je škode za več stotisoč dinarjev. Vrtinci so odkrivali strehe, raznašali opeko, podirali kozolce, ruvali drevesa. Padala je tudi kakor lešnik debela toča, ki je napravila na polju in po sadovnjakih ogromno škodo.
Na Češkem bo letos prav dobra žetev, ki pa ne bo odpravila agrarne krize, ker je trg neugoden.
Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josek-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Frayaz-Josef«-voda posebno pri porodnicah z izlbornim uspehom, pobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V	Lindeku na Frankolovem je umorila nezakonska mati Zofija Brezlan en dan starega otroka. Otroka so našli čez dva dni v gozdu mrtvega. Brezsrčno mater so spravili pod ključ.
Avantura zamorca. Na meji pri Žireh so straže prijele nekega mladega zamorca, rodom iz Maroka. Bil je brez dokumentov in je pobegnil iz Italije. Neki mesar v Škofji Loki je vzel zamorca v službo in prosil oblasti za dovoljenje, da sme zamorec bivati v naši državi.
V	Gor. Sočni pri Novem mestu sta se radi majhne vsote denarja sprla Martin Kos in njegov nečak Tone Kos. Stric Martin je med prerekanjem potegnil nož in prerezal nečaku vrat. Mladi Tone Kos se v bolnici bori s smrtjo.
Psi kot tihotapci. Ob francosko-belgijski meji se je silno razvilo tihotaptsvo tobaka, ker je to najbolj dobičkanosen posel, če ga cariniki ne onemogočijo. Tobak je v Franciji silno drag in zaslužijo tihotapci, ki ga vtiho-tapljajo iz Belgije, že pri 10 kg do 1000 Din. Francoska carinska služba je bila radi tega jako stroga in se je le malokateremu tihotapcu posrečil dobičkanosen posel. Mnoge od njih je doletela občutna globa in stroga zaporna kazen poleg odvzema tobaka. Zato se tihotapci niso več podajali osebno v nevarnost, ampak so si najeli zveste pomočnike v psih, ki so jim prenašali tobak čez mejo. Cariniki so bili proti pasjim tihotapcem brez moči. Da bi le preprečili nov način tihotapstva, so vpregli v carinsko službo pse, ki švigajo sem in tja ob meji in zasledujejo štirinoge tihotapce s tobakom. Baje so se psi v tej službi dobro izkazali.
Naša tekstilna industrija se je začela razvijati vletu 1925. Danes imamo okrog 370 tekstilnih podjetij, največ je bombažnih predilnic, ki pokrivajo 50% potrošnje bombažnih tkanin v naši državi.
Produkcija rožnega olja je v Bolgarski od lanskega leta narasla za 20%, kar znači, da se je pridelalo črez 6 milijonov kg rož.
Naš izvoz in uvoz. V petih mesecih letošnjega leta je znašal naš uvoz 581.000 ton v vrednosti 2973-4 milj. Din (v letu 1929 pa 570.289 ton in 3064 milj. Din). Istočasno je znašal naš izvoz 2,018.845 ton v vrednosti 28543 milj. Din. Naša trgovinska bilanca je torej pasivna za 119-1 milj. Din napram 604 milj. Din v lanskem letu za iste mesece.
Živinorejske razstave. Na pobudo poljedelskega ministrstva se bodo vršile v mesecu avgustu in septembru vzorne živinorejske razstave po vseh banovinah naše države. Te razstave imajo namen, da se pri poljedelcih razvije čut gojenja živine in pospešuje splošno poljedelstvo.
Zadružni učiteljski tečaji v Dalmaciji. Gospodarska šola na Glavici pri Kninu je otvorila zadružni tečaj za učitelje osnovnih šol, ki bo trajal do 25. avgusta. Namen tečaja je, da učiteljem, ki so v stalnem stiku s kmetom, nudi vsa potrebna navodila v vseh panogah gospodarstva, posebno v organiziranju zdarug.
Jugoslavija na londonski razstavi perutnine. Te razstave, ki se vrši od 22. do 30. t. m., se udeleži tudi naša država, ki bo pokazala razvoj naše reje perutnine in njenih plemenitih pasem ter položaj tozadevnega zadrugar-stva.
Nesreča pri delu. V Vitanju se je ponesrečil barvarski pomočnik Luka Oprčkal, doma iz Frankolovega. Šel je na žago po drva in ni bil dovolj- previden. Drva so ga pod-
sula tako močno, da je mladi Lukež našel smrt pod njimi. N. v m. p.!
Vojno ministrstvo je odredilo, da bodo vojaške oblasti tudi letos kupile vse kmetijske pridelke za prehrano vojaštva in vojaških konj od kmetovalcev. Zaenkrat se kupi oves, ječmen, seno in slama, pozneje tudi pšenica. Kmetovalci se opozarjajo na ta način nakupa, ki v njih korist izključuje trgovce in posrednike.
Nemčija v zadnjem času živahno povprašuje po sadju iz naše države, zlasti po jabol-kah in češpljah. — Carinske ugodnosti so za izvoz še dokaj dobre. Samo v Nemčiji se pritožujejo nad sortiranjem in vkladanjem naših sadnih pošiljk. Najnujnejše potrebno je popolno poenotenje blaga in vkladnine (zavojni-ne), da se morejo prodajne možnosti v Nemčiji dobro izrabiti. (Sadjarske zadruge bi tu lahko vršile hvaležen posel!!). Tako bi se dalo spraviti veliko našega sadja na nemški trg.
Za nakup plemenske živine je Narodna banka nakazala 50.000 Din in sicer na predlog poljedelskega oddelka beograjske trgovske zbornice. Nakupljena živina bo razstavljena v Zagrebu 13. in 14. septembra t. 1.
IV.	poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 30. junija 1930. Vročina se v minulih 14 dneh nič ni kaj zmanjšalo. Deževalo je pač tu in tam, pa nezadostno. Solnčni palež se je že lotil nasadov na prodnatem svetu — drugih še ne. Obče se prikazujejo na hmelju cvetni nastavki in tudi že cvetje. Mnogo zaostalih nasadov se pa ni moglo popraviti in je njih nastavek prav slab. Panoge v ostalih nasadih so bolj redke, redki so pa tudi cvetni nastavki in cvetje. Rastlina je zdrava in brez škodljivcev. Po lanskem pridelku ni povpraševanja. — Društveno vodstvo.
V.	poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 15. julija 1930. Od našega zadnjega poročila se je stanje hmeljskih nasadov nekoliko zboljšalo, ker so izdatne padavine rastlino, ki je zbog suše že nekoliko trpela, zopet osvežile. Nasadi so v razvoju zelo različni. Poleg normalno razvitih je mnogo slabejših z vitkimi rastlinami, redkimi panogami in pičlim nastavkom, ki v primeru z lanskim za veliko zaostaja. Povprečni donos 1 ha bo torej mnogo manjši od lanskega. Rastlina je popolnoma zdrava. Mrčesa in peronospore dosedaj ni. — Društveno vodstvo.
Carinska politika.
Često se danes govori in poudarja o narodnem gospodarstvu, o carinah in v zvezi z njimi o medsebojnih trgovinskih pogajanjih držav ter o carinski vojni; velik del ravnokar svetu predloženega panevropskega programa posveča precejšnjo pozornost temu narodnogospodarskemu vprašanju. Te dni se nadaljujejo 'trgovinska pogajanja naše države z Avstrijo in Madžarsko. Izid teh pogajanj se pričakuje v gospodarskih krogih z velikim zani-mi njem. Ker se pri vseh teh pogajanjih govori v prvi vrsti o carini in še pred vsem o uvozni carini na poljske pridelke, bo uspeh in potek pogajanj zanimal tudi naše kmetijstvo. Zato v naslednjem le par besed o carini in carinski politiki.
Današnji carinski sistem držav ni star niti dobrih sto let. Še v začetku 18. stoletja so se evropske države držale načela: Medsebojna trgovina med državami bodi kolikor mogoče prosta carin in pristojbin; državne zaščite so potrebni ne le predmeti, marveč tudi konzumenti. A kmalu so prišli v razvoju industrijal-
ci do spoznanja, da nad državo ni nobene moči več, ki bi lahko izdatno posegla v gospodarstvo in še posebej v produkcijo posameznih držav. V tem spoznanju so države v zadnjem stoletju uvedle celotni danes tako komplicirani carinski sistem in ga čezdalje bolj izpopolnjevale. Danes živimo v dobi zaščitne carine; misel proste mednarodne trgovine je zadobila šele v najnovejšem času konkretno obliko v panevropskem stremljenju vodilnih politikov, predvsem francoskega zunanjega ministra Brianda. Uresničenje panevropske misli pa leži v razvoju bodočnosti.
Carina je zaščita domače produkcije in domačega dela pred inozemsko konkurenco. Načelno zahteva lahko vsaka gospodarska pa-Jioga zase zaščito od strani države, zaščito pred uvozom enakovrednega ali boljšega ali cenejšega inozemskega blaga. Dolgo je imela država samo nalogo, da ščiti svojo industrijo, dočim poljedelstvo inozemske konkurence sploh ni čutilo, ker je kratkomalo ni bilo. Šele z razvojem tehnike in predvsem prometnih sredstev je pričelo prihajati na naš trg vedno več inozemskega blaga. Zato posvečamo v zadnjih desetletjih posebno pozornost zaščiti domačega poljedelstva. Ker pa se tozadevni interesi industrije in v njej zaposlenega delavstva komaj krijejo z interesi poljedelcev, ali pa so si včasih naravnost nasprotni, je nastala med omenjenimi panogami narodnega gospodarstva nekakšna napetost.
Kaj določa carino v njeni višini? Domača produkcija se često nahaja v slabših razmerah ko inozemska. Bodisi da je druga zemlja rodovitnejša, bodisi da je inozemska industrija tehnično popolnejša, bodisi da obstojajo med državami razlike v gospodarski zakonodaji, v davkih, v delavskih plačah, različni raz. voj prometnih sredstev, vse to neposredno vpliva na razliko cen istega blaga v različnih državah. Če hoče sedaj država ščititi svojo produkcijo, zahteva pri uvozu inozemskega blaga nekak prispevek — carino — in sicer načelno v višini razlike cen istega blaga v tu-in inozemstvu. Ker pa razlike ni mogoče določiti v natančnem znesku in je obenem nestalna, tvori razliko v znesku carine le glavni faktor. Pri določitvi carine v trgovskih pogajanjih igrajo poleg izrazito gospodarskih interesov več ali manj tudi politični interesi vlogo.
Kako vpliva carina na blagovno ceno? Ceno kakega blaga določujejo ponudbe in povpraševanja, ki vladajo na gospodarskem trgu, t. j. danes na svetovnm trgu, odnosno ljudje s svojimi več ali manj nujnimi potrebami nakupa oz. prodaje. Da se upelje na blago carina, se potem od sebe zviša blagovna cena za znesek carine. Seveda pa igra pri tem še vlogo, je-li domača država bolj vezana na uvoz, ali pa inozemstvo vsled nadprodukcije doma bolj prisiljeno k izvozu blaga.
V glavnem pride v državah v poštev samo carina na tuje blago, ki se iz inozemstva uvaža v inozemstvo. Popolnoma je odpravila država carino tudi za domače blago, ki se izvaža v inozemstvo. Popolnoma je odpravljena tudi tranzitna carina na blago, ki prihaja iz inozemstva in gre preko domače države zopet v drugo tujo državo. V tem slučaju zahteva domača država zase samo pravico carinske kontrole: blago dobi pri uvozu voščeni ali svinčeni carinski pečat in ostane zapečateno do izvoza.
Posebno industrijska carina kaže v splošnem rastočo tendenco in je v svojem sestavu precej popolna: država se namreč skuša v postavkah svoje carinske tarife prilagoditi potrebam industrijskih panog, katere naj ščiti. Vendar pa se čimdalje bolj pojavlja poleg potrebe zaščite industrijskih izdelkov nujna potreba zaščite poljedelskih pridelkov. Z ozi-rom, da je naša država poljedelskega značaja in manj industrijskega, smo torej predvsem zainteresirani na izvozu svojih poljedelskih produktov; v kompenzacijo pa se inozemske-
mu uvozu dovoljuje olajšava pri uvozu industrijskih izdelkov. Dejstvu, da je uživala do zadnjih let industrija v carinsko-političnem oziru gotove prednosti, je pripisovati delni
vzrok naše agrarne krize.
* * *
Tržne cene v Ljubljani, dne 15. julija 1930. Govedina: 1 kg govejega mesa I. 18 do 20, II. 16 do 18, III. 12 do 16 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24 do 25, II. 20 do 22 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 22 do 24 Din. — Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20, kozličevine 25 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 10, II. 8 Din. — Perutnina: piščanec majhen 10 do 14, večji 15 do 25, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 35, raca 25 do 35, domači zajec- manjši 8 do 10, večji 12 do 20 Din. — Ribe: 1 kg karpa 25 do 30, ščuke 30 do 35, postrvi živih 80, mrtvih 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10 do 15 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 250 do 3, 1 kg surovega masla 35 do 40, čajnega masla 44 do 52, masla 40 do 44, bohinjskega sira 30 do 32, sirčka 8 do 10, par jajc 1-50 do 2-25 Din. — Pijače: 1 liter starega vina 18 do 22, novega 14 do 18, čaša piva 3 do 3-50, vrček piva 4-50 do 5, steklenica piva 5-50 do 6 Din. — Kruh: 1 kg belega 5, črnega 4-50, rženega 4-50 Din. — Sadje: 1 kg jabolk za ukuhanje 8, hrušk 8 do 12, ena oranža 2 do 4 Din. — Kurivo: 1 tona premoga 460, m3 trdih drv 180, mehkih 90 Din. Krma: 1 q sladkega sena 100, polsladkega 85, kislega 75, slame 60 do 65 Din. — Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 2-50 do 3, zgodnjega zelja 4 do 6, kislega zelja 3-50, ohrovta 4 do 6, kolerab 8 do 9, špinače 4 do 5, paradižnikov 6 do 8, kumar 4 do 6, 100 kumaric za vkisanje 15, 1 kg graha v stročju 5 do 7, luščenega graha 10 do 12, fižola v stročju 4 do 8, čebule 2 do 5, česna 12 do 14, krompirja 1, krompirja novega 1-50 do 2, repe 1-50 do 2, kisle repe 2-50 do 3, korenja 2 do 4, peteršilja 3 do 4, zelenjave za juho 3 do 4 Din.
VALUTE: Dati moramo 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 franicoski frank 1 češkoslov. krono 1 italijansko liro
za:
Din	13-48
Din	1095
Din	7-98
Din	274-30
Din	56-22
Din	>2-22
Din	1-68
Din	2-98
Pristopajte k »Kmetijski Matici«
SEJMI:
28. julija: Kostanjevica, Lukove«, Šmartno pri Litiji, Telče, Prmož, Dol. Lendava.
30.	julija: Kostrevnica.
31.	julija: Konjice, Dol pri Hrastniku.
1.	avgusta: Vinica, Osilnica, Pišece, Ponikva.
2.	avgusta: Dol. Ribnica, Sv. Lenart v S. g.
(( NAJ TAKOJ JAVIJO
svoj točni naslov osebe, ki se hočejo od nas naučiti lepega, snažnega in lahkega bivšega obrta, da si tako najdejo stalno in vrlo plodoinosno domačo delo in postranski zaslužek. Javijo na jse samo oni, ki razpolagajo z vsoto najmanj 3650 Din, da si za-morejo tako nabaviti za to potrebni stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov lahko vsakdo dela tudi za našo tvrdko, ker tudi mi vsak čas za gotov denar prevzamemo vsako količino iz-gotovljene robe, zakar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor je treba priložiti znamko.
Grauert, tvornica strojev d. d., Generalno lastopstvo in skladišče, Osijek I., Krežmiua
vseh vrst za zida- ■■ vo hiš, iz znanih 2||Olf! karlovskih opekam BIW lf'
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah,
samo	j
generalno zastopstvo ffi za Dravsko banovino „J*m
L.MIKUS
Ljubljana, Mestni trg 15
Dežniki
Na malo! Na veliko!
Ustanovljeno 1839
O
ŠIVALNI STROJI
„Gritzner" „Ad!er" „Kayser" m kolesa,
najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter naj-nižja cena, kakor tudi
pisalni stroji .Urania, so samo
Valldna garantljal -P> I Pouk ( fuanju bruplaCaal
Jos. Peteline, Ljubljana
ob vodi, t bližini Prešernovega spomenika.
Gospodarji I	Gnojite z
APNENIM DUŠIKOM
»aJftaeJtLaa, aaJa>p«la«JKin in aitabovltJ« MihiSm gnofltomt Edor gnoji i mm+
alm dušikom, gnoji Utočasno a duilkom in apnom. — Informacije o apoirebi ia sanofini, reatabllnoatl, kakor tudi o nabavnih pogojih, tonah, »kladtffflk la uspehih
apnenega dušika daje
TVORNICJI ZA DUŠIK d. I RUSE v RnSah pri Maribora.
Ta tvorntea proizvaja ietotako meSano umetno gnojilo »NITEOFOSKAL - BU8B<, katero sestoji ia apnenega dušika, svpertosfata in kalijeve aoll. Kdor a Nltro-htakalom moji, gnoji istočasno s dušikom, fosforom, kalijem ln apnom ter d prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil — Stalna saloga pri
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Laneno olje

Emajlne in ostale lake Oljnate barve
ln vse v
stroko spadajoče blago kupita dobro, solidno in po zmernih cenah pri
D. Z O. Z.
Tovarne olja.firneža, laka in barv
LJUBLJANA-MEDVODE
Podružn.: Maribor-Novl-Sad Lastnik: Franjo Medli
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domalem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
■iiiM^MSMMaBsaaMsaaaMmsMamMMMManMa^—a—^—asa^tos^—ea—'anas a^^—
Račun poŠt. hranilnice St. 14.297 registr. zadruga z neomejeno zavezo Brzojavi: »Kmetski dom"
T«'.sfon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva {Sodna) ulica 1	2847
Vloge na knjiiice in tekoči račun obrestuje po	StanI® W'°9 okro®''° 30.000-000 dlnar'^W
e*/. bree odpovedi, pri trimesečni odpovedi po	Rezerve nad 500.000 dinarjev
7 V,0/,, brez odbitka davka na rento	J|fi	Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog
Vloine knjiiice drugih eavodov sprejema kot gotovino bree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vlcnjiibo in proli eastavi premičnin in vrednostnih papirjev Ur dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšim* pogoji
BLAGAJNIŠKE VRE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3 — 4 '/„ '« ob sobotah in dnevih pred prasniki od 8 — 12'/.
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, SlomSkov^trg 3
vedno povsem zastonj osvoboditi
neugodnega znojenja nog, pa naj se to znojenje pojavilo še v tako toplih poletnih dneh. Ni to ni-kako zdravilo, nego povsem jedno-staven naravni postopek. — Prosim znamke za odgovor.
J. Lustig, Osijek, Krešmina ulica.
M) ajdo
sivo in irno
dobavlja najceneje
EKONOM-Ljubliana
Kolodvorska ulica 7.
Najboljši trdi in mehki koks
in kovaški premog
Vam nudi
Družba „ ILIRIJ A"
Ljubljana, Dunajska c. 4®
Telefon 2820
Naročajte »KMETSKI LIST«!
Upozorite
tudi Vaše znance, da jih hočem za
Dobavlja ga po konkurenčni ceni
ČILSKI EKONOM
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7
SnUTrir Gospodarji, naročite si 8 8bF%	ga takoj
HimbnniRD
se sprejme na
stanovanje in hrano MATIJA PERKO
mizarska tvornica
LJUBLJANA VII.
Celovška cesta št. 121
V prodaji lili ViSiMitost!
Ako se čutite sposobnega, doseči vieok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor.
Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.