221 Letnik 43 (2020), št. 1 OCENE IN POR OČILA O PUBLIKA CIJ AH IN RAZS T A V AH REVIEWS AND REPOR TS ON THE PUBLICA TION AND EXHIBITIONS Publik acije || Publications Urbarji Nadškofijskega arhiva Ljubljana A vt orji v odnik a: Marija Čipić R ehar , T one Kr ampač, Blaž Otrin, Julijana Visočnik. Ljubljana: Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, 2019, 127 str ani. V V odnik u po ur barjih Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ljubljana (v nadalje v anju NŠ AL), ki so g a pripr a vili ar hi visti Marija Čipić R ehar , T one Kr ampač, Blaž Otrin in Julijan a Visočnik t er je izšel leta 2019, v naklad i 100 izv odo v , najde - mo popis v seh f ondo v in zbir k NŠ AL. V odnik obseg a 127 str ani. Začne se z u v odom, ki g a je lekt orir ala in hkr ati pr e v edla v ang leški jezik Maja Sužnik. A vt orji v njem najpr ej r azlo - žijo pomen izr aza »ur bar« in na kr atk o pr edsta vijo njego v o upor abo v pr e - t eklosti. Nat o se osr edot očijo na ur barje, ki jih hr ani NŠ AL, zapisane bodisi v la tinsk em bodisi v nemšk em jezik u, in so v v eliki meri cer kv eneg a izv or a, zar adi k at er eg a so r azdeljeni na tri v elik e sk upine, ki jih v nadalje v anju u v o - dne besede tudi natančno opišejo z v semi izjemami med ur barji. Na v ajajo, da so si f onde opr a v ljeneg a popisa r azdelili med seboj. Marija Čipić R ehar je obdelala ur barje gospost e v Gornji Gr ad (NŠ AL 20, NŠ AL 21, NŠ AL 23), Pf alz (NŠ AL 25), Goričane (NŠ AL 26) in zbir k o NŠ AL 116 Gospostv a, Julijana Vi - sočnik Kapit eljski ar hi v Ljubljana (NŠ AL 100) in Šk ofij ski ar hi v Ljubljana 1 (NŠ AL 1), župnijsk e ar hi v e od čr k e A do čr k e O je obdelal Blaž Otrin, od P do Ž pa T one Kr ampač. Pri t em so opozorili, da v odnik pr edsta v lja le osno vni popis po ur barjih NŠ AL in ne r azlik uje natančno med t emeljnimi, prir očni - mi, r ef ormir animi ur barji, štiftnimi r egistri, ur barijalnimi r egistri it d. R a vno tak o niso na v edene mat erialne značilnosti, k ot so dime nzija knjige, sesta v a platnic, ohr anjenost , jezik in pisa v a, v sebina drugih vpiso v . Uv odu sledi rubrik a P opisni elementi, kjer br alec, na osno vi d v eh r azlože - nih prim er o v , dobi jasne in k oristne napotk e, k at er e podatk e v sebuje posamezni popis, k aj pomenijo in pod k at er o signatur o določeni ur bar v ar hi vu najdemo. Za t em sta priložena d v a seznama. Prvi je seznam kr atic in okr ajša v , drugi pa seznam upor abljenih prir očnik o v , enciklopedij, lek sik ono v . Nadalje se začne popis ur barje v , nar ejen po abecednem vrstnem r edu kr aje v , t or ej sedežu ze - mljišk eg a gospoda ozir oma njego v e enot e, zar adi lažjeg a isk anja in v izogib kr aje vnemu k azalu. K ot edina posebnost se v v odnik u omenja imenje Janeza E dling a, ki je vpisano pod čr k o E. Sicer pa popis r azlik uje v eč vrst imetnik o v zemljišk e pose sti: samostansk o posest , gospostv o, gr aščino, d v or ec, imenje, župnije, vik ariat e, k ur acije, lok alije, k aplanije, beneficije, ur ade, tr ge, nek at e - r e župnijsk e in podružnične cer kv e. Na k oncu imata s v oje mest o še v ang leščino pr e v edena po vzet ek t er seznam kr atic in okr ajša v . Kar se tiče upor abljeneg a slik o vneg a gr adi v a, v njem najdemo slik e: na naslo vnici ur bar gospostv a V r bo v ec, 1615 (NŠ AL 20, Gornji Gr ad – A v strija, šk. 1, mapa 1); na zadnji platnici ur bar župnije Ihan, 17 15 – 1734 (NŠ AL, ŽA Ihan, knjige, šk. 1 [Ž 121]); v notr anjosti knjige pa g la vni ur bar gospostv a Gornji Gr ad za tr g Gornji Gr ad, ur ade Tir osek, Dr eta, V olog, tr g Ljubno ob Sa - vinji, ur ad P osa vinje, tr g R ečica, ur ada R admirje in Luče, 1602, 1. del (NŠ AL 20, Gornji Gr ad – A v strija, šk. 2, mapa 2); t er najstar ejši ur bar v NŠ AL: ur bar gospostv a samostana Gornji Gr ad; 1426 (NŠ AL 20, Gornji Gr ad – A v strija, šk. 2, mapa 1). 222 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions V pr ak si se je izk azalo, da je v odnik, ki je napisan r azumlji v o in z r azlože - nimi pojmi, ne g lede na mor ebitne t eža v e, s k at erimi so se pri sno v anju sr ečali njego vi ustv arjalci, št e vilnim upor abnik om dobr odošla smernica za uspešno in hitr ejše isk anje posamičneg a ur barja v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana. Nataša Car Dekade: petdeseta 1950–1959 @Celje A vt orji prispe v k o v: Bojana Arist o vnik, Borut Batagelj, Bojan Himmelr eich, Sonja Jazbec, Jože Kr anjec, V esna K oče v ar , Hed vik a Zdo v c, Alek sander Žižek, ur ednik a: Borut Batagelj, Alek sander Žižek. Celje: Zgodo vinski ar hi v Celje, 2019, 128 str ani. V letu 2019 je Zgodo vinski ar hi v Celje (ZA C) izdal k atalog k r azsta vi De - k ade: pet dese ta 1950–1959 @Celje. Z r azsta v o (ki si jo lahk o og ledat e v g aleriji Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje do pr ed vidoma junija 2020 ) in k atalogom Ar hi v v Celju zaključuje »petletk o« pr ojekta Dek ade, ki g a je zagnal z obr a vna v o de v et - desetih let 20. st oletja ob pripr a v ah na pr azno v anje s v oje šest desetletnice leta 2015. V letu 2019 je pr edsta vitv e nadalje v al s pet desetimi leti 20. st oletja. Katalog je r azdeljen na v eč pog la vij, ki obseg ajo in obr a vna v ajo v sa po - membnejša podr očja člo v ek o v eg a ži v ljenja in delo v anja. K ot v sak a Dek ada do - slej, nam tudi obr a vna v ana podaja d v e izposta v ljeni t emi, obe iz leta 1954. Prv a je poplava junija, ki je bila ena izmed najhujših v seriji št e vilnih popla v 20. st ole - tja, drugi dogodek pa je ena izmed najbolj množičnih prir edit e v na Slo v ensk em minuleg a st oletja: Štajersk a v bor bi na Ostr ožnem. Dogodk a se je po por očanju tisk a udeležilo k ar 350 000 ljudi. V k atalogu je najpr ej pr edsta v ljeno podr očje upr a v e. Mest o Celje je namr eč v t ej dek adi doži v elo vrst o upr a vnih spr ememb. Najpr ej je bilo leta 1949 izločeno iz okr aja in je do leta 1954 tv orilo upr a vno enot o mest o Celje, ki je bila mar ca 1954 ukinjena, Celje pa pono vno v ključeno v okr aj Celje – ok olica. Pri t em je bila ustano v ljena tudi Mestna občina Celje z ljudskim odbor om (L OMO) in je postala politično-t erit orialna or g anizacija t er t emeljna družbeno-gospodarsk a sk upnost občano v . Za lažje sodelo v anje s kr ajani je občina ist eg a leta ustano vila kr aje vne ur ade. V Celju so v pet desetih letih d v ajset eg a st oletja na podr očju pr a v osodja de - lo v ali: okr ajno, okr ožno in okr ožno gospodarsk o sodišče, ja vno t ožilstv o in ja vno pr a v obr anilstv o. V okviru ci vilneg a sodstv a so izst opale r azv eze zak onskih zv ez, v por astu pa so bile pr ed v sem t ožbe s podr očja delo vneg a pr a v a. Kazensk o sod - stv o se je v t em času sr eče v alo s por ast om gospodarsk eg a in tudi mladostnišk eg a kriminala. Ena od spr ememb družbenopolitičneg a sist ema, ki jo je v Jugosla viji prinesel pr e vzem oblasti K omunistične partije Jugosla vije leta 1945, je bilo delo - v anje petih družbenopolitičnih or g anizacij, in sicer Z v eze k omunist o v Slo v enije (ZK S), Socialistične zv eze delo vneg a ljudstv a Slo v enije (SZDL S), Ljudsk e mladine Slo v enije (LMS), Z v eze sindik at o v za Slo v enijo (ZSS) in Z v eze bor ce v nar odnoo - s v obodilne v ojne Slo v enije (ZBNO V). S pomočjo omenjenih or g anizacij je sk ušala oblast vpli v ati na miselnost in r a vnanja ljudi t er se v eda tudi na njiho v o politič - no odločanje. Celjsk o gospodarstv o je bilo v pet desetih letih že dodobr a podr - ža v ljeno in vpet o v izv ajanje petletnih pr ogr amo v r azv oja. V r epubliški plan je bilo v ključenih v eč celjskih podjetij (T o v arna emajlir ane posode, T o v arna t ehtnic, E t ol, Cink arna, T o v arna or g anskih barvil …), saj je plan r azv oja nar odneg a gospo - darstv a namenil naj v eč sr edst e v r azv oju lok alne industrije. P oleg t eg a so želeli poceniti in pohitriti distribucijo ži vil in potr ebščin, dok ončati elektrifik acijo, po - v ečati št e vilo v ozil mestneg a pr ometa in po vrniti slo v es Celju k ot turističnemu mestu. Na podr očju šolstv a je tr eba poudariti v elik o šolsk o r ef ormo leta 1958, ki je u v edla enotno osemletno ob v ezno osno vno šolo. Ukinjene so bile nižje gimna -