TA TEDEN / TA TEDEN
Spomenike
odstranimio^
spominov
ne bodo
Ne vem, ali smo Slovenci res tako zagaman narod ali pa nas je po
izbruhu demokracije take naredil boj za politično prevlado oziroma
naravnost povedano: boj za oblast. Kako si sicer razlagati prizade-
vanja nekaterih, ki bi najraje kar pozabili ali se celo odrekli dobrim
petim desetletjem naše s krvjo pridobljene zgodovine, ob dejstvu, da jo
sicer Evropa in svet še zmeraj priznavata in tudi spoštujeta.
Ko seje leta 1941 na Slovenskem sprožilo oboroženo narodnoosvo-
bodilno gibanje, se je v boju proti silam italijanskega fašizma in
nemškega nacizma v usodnem trenutku, ki je odločal o prihodnosti
slovenskega naroda, tudi Ptuj dokazal s svojo pripravljenostjo in
žrtvovanjem. Kljub nemškemu življu je s slovensko zavednim
meščanstvom in okoliškim kmečkim prebivalstvom odločno sodeloval
v splošni vstaji, v boju slovenskega naroda za narodnostno in social-
no osvoboditev in jo maja 1945 tudi dočakal. In to ne za nizko ceno.
Na območju nekdanje ptujske občine je v boju proti fašističnemu
sovražniku padlo 242 borcev, okupator je ustrelil 107 talcev, 153 so-
delavcev narodnoosvobodilnega boja pa je življenje izgubilo v tabo-
riščih, zaporih ali kako drugače. Krvni davek za osvoboditev je v
času vojne torej na ptujskem zahteval kar 512 človeških življenj. Za-
man?
Skoraj 50 let smo to znali ceniti in spoštovati, postavili smo jim ne-
kaj spomenikov in druga, skromnejša spominska obeležja. Po osa-
mosvojitvi Slovenije oziroma po izbruhu demokracije pa so čustva do
tega narodnostno pomembnega dela naše polpretekle zgodovine mno-
gim čez noč splahnela in se celo spreobrnila v odpor do tega. Zakaj?
Res je, da so se po končani drugi svetovni vojni z množičnimi po-
boji privržencev okupatorja in njihovih pajdašev dogajale ne-
razumljive, nedopustne in za narod izredno boleče stvari. Zal pa je
res in prav tako boleče, nedopustno in nerazumljivo tudi dejstvo, da
imamo na območju nekdanje ptujske občine več kot 60 spominskih
obeležji iz slovenskega narodnoosvobodilnega boja, med katerimi je
18 pomembnejših spomenikov celo v registru zgodovinske in kulturne
dediščine Slovenije, pa zanje nihče več ne skrbi. Začeli so propadati,
mnogim so zbledeli napisi. Se več, začeli so jih odstranjati, kot da bi
se jih sramovali.
Tako spomenik simbolu narodnoosvobodilnega gibanja na
Ptujskem, narodnemu heroju Jožetu Lacku, naenkrat ni več sodil v
mestno jedro in so ga prestavili v "spominski park" na starem
zapuščenem pokopališču. Iz šole Mladika so iz nepojasnjenih, torej
podobnih vzrokov odstranili spomenik Tonetu Znidariču, iz šole
Ljudski vrt pa spomenik Francu Osojniku. In podobnih dejanj je še
več. Zakaj? Mar se je zgodovina Slovencev začela pisati (in učiti) na
novo?
Spominjanje in predvsem opominjanje na zločine, kijih je nemška
vojska v II. svetovni vojni počela pri nas, na masaker, genocid in
izživljanje nad trpečim in nebogljenim civilnim prebivalstvom, naj bi
"i^plivalo predvsem na zavest, da se podobne napake v zgodovini ne bi
"Več ponavljale. A pri tem - takšni,
kot smo Sbvenci - žal postajamo
bolj neuspešni. Čemu?
Nedeljsko jutro 13. aprila, je bilo za vse romantične °duše čudovito, saj sta zapadli sneg
in jutranje sonce na cvetju in zeleni pokrajini pričarala prelepo podobo narave. Manj
veseli pa s6 bili sadjarji in kmetovalci, saj lahko takšno, muhasto aprilsko vreme "vzame "
del letošnjega pridelka.	' / Foto: Marl/a Slocin/alr
PTUJ / CENTER ZA SOCIALNO DELO V NOVIH PROSTORIH
Bliže ljudem
že pred časom se je 34 zaposlenih delavcev iz ptujskega
centra za socialno delo preselilo z Ormoške ceste v prijaz-
nejše nove prostore v središču mesta - v poslovno zgradbo
Domino. Tako so se približali svojim uporabnikom, saj so
bliže avtobusni in železniški postaji.
Prostori v velikosti 1142
kvadratnih metrov so sodobno
opremljeni, imajo pa tudi dvi-
galo ter urejen dostop za vse, ki
so na invalidskem vozičku. Z
novimi prostori bodo imeli več
možnosti za preventivne
programe, skupinsko delo z
mladimi, v njem pa bodo našli
prostore tudi različna društva,
je povedal direktor centra mag.
Miran Kerin.
Naložba v nove prostore je
znašala 225 milijonov tolarjev in
jo je v celoti pokrilo Ministrstvo
za delo, družino in socialne za-
deve. Minister mag.Tone Rop,
je v petek nove prostore uradno
odprl. Ob tej priložnosti je govo-
ril o socialni politiki v Sloveniji,
ki je v tržnem času dobila
povsem drugačno vlogo. Še po-
sebej je izpostavil delo centrov,
ki ne smejo biti zgolj pasivni iz-
vajalci državnega socialnega
programa, temveč morajo posve-
titi večjo skrb posameznikom, še
zlasti takrat, ko se znajdejo v
težavah. Delavci teh institucij pa
imajo zelo veliko izkušenj in na
podlagi teh lahko z inovativnimi
preventivnimi programi veliko
pomagajo pri blažitvi revščine in
socialnih stisk.
Ptujski center skrbi za
območje s približno 70 tisoč
prebivalci in velik del med njimi
živi na demografsko ogroženih
področjih, kjer je stisk še več, saj
mesečno izplačajo denarne do-
datke v vrednosti 50 milijonov
tolarjev. Poleg denarnih pomoči
pa so ptujski socialni delavci
med redkimi v Sloveniji, ki nu-
dijo pomoč tudi z različnimi
drugimi oblikami pomoči.
Minister za delo, družino in
socialne zadeve Tone Rop je v
petek obiskal tudi Zavod dr. Ma-
rijana Borštnarja v Dornavi in se
seznanil z bivalnimi razmerami
140 odraslih oseb, ki zdaj stanu-
jejo v neprimernem, 260 let sta-
rem dornavskem gradu. Med
drugim je dejal, da je nado-
mestna gradnja novega zavoda
za te stanovalce nujna in da
država mora poskrbeti za kvali-
tetno življenje teh ljudi, vendar
bodo odločilno vlogo glede
začetka gradnje imeli poslanci v
državnem zboru.
MS
Pred tem, ko je minister mag. Tone Rop odprl nove
prostore Centru za socialno delo v Ptuju, se je v
dornavskem zavodu seznanil s povsem drugačno
problematiko.
GORNJA RADGONA / MEGRA ODPIRA VRATA
I Ov iubilejni se/em
gradbeništva
500 RAZSTAVLJAVCEV IZ 27 DRŽAV 1 BOGAT PRO-
GRAM OBSEJEMSKIH IN SPREMUEVALNIH PRIRE-
DITEV BO TRAJAL VSE DO SOBOTE
Na sejmišču v Gornji Radgoni so v torek odprli jubilejni, 10. medna-
rodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA 97. Pomurski
sejem se je tudi tokrat izjemno potrudil, saj je v mesto ob Muri pritegnil
500 razstavljavcev iz 27 držav. Očitno gre za rekordno sejemsko priredi-
tev, ki se je doma in na tujem dodobra uveljavila in ki pridobiva po obse-
gu, predvsem pa kakovosti.
Na letošnjem jubilejnem sejmu, ki bo odprt do vključno sobote, 19. ap-
rila, razstavljavci poudarjajo nove materiale in tehnologije v gradbeništvu,
je pred otvoritvijo povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Po-
delili bodo več nagrad in znak kakovosti v graditeljstvu - za začetek proiz-
vajalcem energetsko najbolj varčnega okna. Na sejmu je mogoče videti
marsikaj, praktično se predstavlja ervopska ponudba za slovensko tržišče
in še več, za obsežno tržišče jugovzhodne Evrope. To pa je veliko in zato
je letošnja MEGRA povsem upravičila pričakovanja.
M. Toš
2
četrtek, 17. april 1997 - TEDNIK
PTUJ / OBISKALI SMO GUMARNO
V iskaniu perspe-
ktivnega programa
v PTUJSKI GUMARNI, KI JE DEL KONCERNA SAVA, DELA ŠE 96 DELAVCEV 1 LETOS
PREDVIDEVAJO 10 ODSTOTKOV VEČJO PROIZVODNJO, PROIZVEDLI BODO 460 TON
IZDELKOV^ LETNA REALIZACIJA 4 MILIJONE MARK 1 BODOČNOST PODJETJA JE V
DOLGOROČNEM PERSPEKTIVNEM PROGRAMU
Savina Gumama Ptuj posluje kot družba z omejeno odgo-
vornostjo od prvega januarja letos, čeprav je bila registraci-
ja opravljena že prej. Kot je povedala direktorica Saša
Štros, podjetje še vedno išče svojo bodočnost oziroma pro-
gram, ki jim jo bo zagotovil.
Lani so poslovali neuspešno,
saj so s programom stiskanih iz-
delkov pridelali kar precejšnjo
izgubo. Vzroki zanjo so
predvsem še vedno preveliko
število zaposlenih (med njimi je
tudi precej invalidov, za katere
pa pravega dela nimajo), nezase-
dene zmogljivosti in tudi neus-
trezna struktura izdelkov. Tre-
nutno še zaposlujejo 96 dela-
vcev, ti pa naj bi letos proizvedli
460 ton izdelkov. Realizacija naj
bi dosegla 4 milijone mark. V
tem letu ostajajo pri istih kupcih
in programih.
Gumene izdelke proizvajajo za
avtomobilsko industrijo, za
prvogradnjo v Cimosu in Revo-
zu v Sloveniji ter svetovno
znano tovarno zavornih siste-
mov Knorrbremse v Nemčiji.
Drugo skupino izdelkov
predstavljajo tesnila za gradbe-
ništvo, ki jih izdelujejo za dans-
ke in avstrijske kupce. Tretja
skupina izdelkov pa je gumeno
orodje za kupce v vsej Evropi.
Del obstoječega proizvodnega
programa je enostaven in pri
njem dosegajo relativno nizke
cene. Cilj je, kot poudarja Saša
Štros, da ta program čim prej na-
domestijo z izdelki, kjer bo do-
dana vrednost bistveno večja.
Zavedajo se, da bodočnosti in
programske prenove ne morejo
graditi na obstoječih programih.
Skupaj s Savo že več let iščejo
strateškega partnerja, s katerim
bi razvijali in prodajali nove iz-
delke. Opravljeni so bili številni
razgovori, a za zdaj še nimajo
konkretnih rezultatov. Pogovori
so tekli s Continental Techom,
sistemom Paulstra in Goodyear-
jem. Sicer pa je potrebno pove-
dati, da korporacija Sava išče
perspektivni dolgoročni pro-
gram za celotno ptujsko lokacijo,
kjer ob Gumami delajo še avto-
mobilske zračnice. Program stis-
kanih izdelkov, ki teče danes, to
prav gotovo ni. Stiskani izdelki,
za katere so usposobljeni, pa po
mnenju Saše Štros predstavljajo
zanimiv in perspektiven pro-
gram. Morebitni kupci so iz ev-
ropske avtomobilske industrije
in praktično za vse tipe vozil.
V tem letu bodo v Gumami
število zaposlenih še znižali.
Poslužujejo se "mehke variante"
v soglasju z zaposlenimi. Po pla-
nu bi za letošnji obseg proiz-
vodnje potrebovali le 65 dela-
vcev. Plače so po kolektivni po-
godbi in tudi skladno s podjet-
niško. Za zdaj imajo delavci Gu-
marne enake pravice kot drugi
sestavni deli Save. Delavci Gu-
marne delajo v treh izmenah.
Ves proizvodni proces poteka po
ISO 9001. Imajo tudi status do-
bavitelja A za avtomobilsko in-
dustrijo.
Trenutno je Gumama v
programu prenove, cilj pa jim je,
da postanejo temeljni program
Save.
MG
Saša Štros, direktorica
Gumarne
SLO. BISTRICA / PREDSTAVITEV POSLOVANJA TOVARNE OUA GEA
Zadovoljni z
doseženimi rezultati
Osnovni cilj slovenjebistriške Tovarne olja GEA, enega na-
juspešnejših podjetij v občini, ki zaposluje 120 delavcev, je
ob dobrem poslovanju tudi učinkovito obvadovanje slo-
venskega trga. S poslovnimi rezultati, doseženimi v letu
1996, so nadvse zadovoljni, je na tiskovni konferenci ob
predstavitvi poslovanja za leto 1996 v petek, 21. marca, med
drugim poudaril direktor Leopold Turnšek, dipl. ing. agr.
Tako so v lanskem letu ustva-
rili 2.254 milijonov tolarjev pri-
hodka, od tega večinoma na
domačem in 2,1 odstotka na tu-
jih trgih. Prihodki od prodaje so
bili v primerjavi s predlanskim
večji za 11,5 odstotkov in so re-
zultat večjega fizičnega obsega
prodaje olj GEA in ZVEZDA.
Delež bruto dobička je v lanski
prodaji znašal 7,1 odstotek, ce-
lotni dobiček pa je pred
obdavčitvijo znašal 160,1 milijo-
na tolarjev. Donosnost kapitala
je bila 7,7-odstotna. V letu 1996
je bilo za naložbe namenjeno 245
milijonov tolarjev, največ v po-
sodobitve postopkov rafinacije,
kar se bo pokazalo v znižanju
stroškov. Lanski ugodni kazalci
poslovanja so rezultat iz-
boljšanja poslovanja, nižjih
stroškov in večje prodaje.
Ob vsem povedanem so v
lanskem letu veliko vlagali tudi
v izobraževanje zaposlenih, kar
jih po besedah direktorja uvršča
med učeča podjetja.
Anketa, ki so jo ob koncu
lanskega leta izvedli med
poslovnimi partnerji, je pokaza-
la, da ti visoko cenijo kakovost
sodelovanja in storitveno na-
ravnanost celotnega podjetja
GEA. Največji pomen pripisuje-
jo izpolnjevanju dogovorjenih
dobavnih rokov, ponudbi kako-
vostnih proizvodov, zaupanju
pri poslovnih pogajanjih ter pro-
fesionalnemu reševanju pritožb
in ugovorov.
Tovarna olja GEA je bila v
lanskem letu ponovno uspešna
na mednarodnem sejmu v
Bruslju. Po dveh zlatih medaljah
v predlanskem letu so za hladno
stiskano sončnično olje GEA
prejeU veliko zlato medaljo in
tretjič zlato medaljo za naravno
bučno olje GEA ter posebno
priznanje za kakovost.
Vida Topolovec
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec,
(novinarji), Slavko Ribarič, Jože
Mohorič (tetinično urejanje).
Propaganda: Oliver Težak,
o 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
« točke tarifne številke 3, za
I katerega se plačuje petodstotni
r davek od prometa proizvodov.
GORISNICA/S 3. SKUPSCINE OOZ PTUJ
Stroka in argu-
menti žal premalo
v četrti občini po številu obrtnikov na Ptujskem, v občini
Gorišnica, je bila 7. aprila 3. skupščina Območne obrtne
zbornice Ptuj. Skupščina je najvišji organ zbornice, ses-
tavlja jo 39 članov in se sestaja najmanj enkrat letno. Spre-
jema letni program s flnančnim načrtom, odloča o
članskem prispevku in podobno.
Območna obrtna zbornica
Ptuj po novi organiziranosti
pokriva področje bivše občine
Ptuj oziroma devetih novih
občin na Ptujskem. Ima 1533
članov, od tega 1442 obveznih in
91 prostovoljnih. Od dejavnosti
je še vedno najmočnejša promet-
na z 258 člani, druga je gradbena
z 219 člani, tretja pa gostinska s
turizmom z 207 člani. V novi or-
ganiziranosti lokalne samoupra-
ve je zbornica vzpostavila
uspešno sodelovanje z odbori za
gospodarstvo posameznih občin,
kar se kaže predvsem v obliko-
vanju politike razvoja obrti in
podjetništva ter zagotavljanju
sredstev, ki jih posamezne
občine namenjajo za razvoj obrti
in podjetništva.
Podroben pregled dela Obmo-
čne obrtne zbornice Ptuj v prej-
šnjem letu je predstavil pred-
sednik Roman Tomanič, ki je
še posebej ponosen, da vodi
zbornico, katere člani v povpre-
čju zaposlujejo na obratovalnico
največ delavcev v Sloveniji, in
sicer več kot enega; slovensko
povprečje znaša 0,8 odstotka na
obratovalnico. Čeprav je
obrtništvo nasploh v Sloveniji v
zadnjem obdobju napredovalo,
med drugim je odprlo tudi 30
tisoč novih delovnih mest, še
vedno ni uspelo rešiti dveh svo-
jih največjih problemov: fi-
nančne (ne)discipline in dela na
črno - šušmarstva. Trenutno slo-
venska obrt ustvarja 30 odstot-
kov družbenega proizvoda, njen
cilj pa je, doseči 50 odstotkov.
Ptujska obrtna zbornica je lani
veliko delala tudi na področju
izobraževanja, pri izvajanju
javnih pooblastil pa je bil dan
največji poudarek izdaji obrtnih
dovoljenj po uradni dolžnosti.
Izdali so jih 123 in opravili 90
odjav iz obrtnega registra. Os-
rednji dogodek ob 25-letnici
zborničnega delovanja na
Ptujskem pa je bila četrta razsta-
va obrti, ki ima ambicije, da bi
sčasoma prerasla v sejem, če bo z
idejo zaživelo vse ptujsko gospo-
darstvo.
Svoje delo je na skupščini
predstavilo tudi šestnajst sekcij,
v katere se združujejo obrtniki
posameznih dejavnosti za boljše
reševanje odprtih vprašanj na
posameznih	področjih.
Predsednik sekcije avtopre-
voznikov Ivan Novak je opozo-
ril na problem izdaje licenc in
dovolilnic, na neplačevanje že
opravljenega dela ter na to, da
prevozniki že nekaj let delajo
brez uradnega cenika. Stanko
Segula, ki vodi sekcijo kemičnih
čistilcev in čistilcev, ugotavlja,
da v tej dejavnosti primanjkuje
kvalitetnih kadrov. Največja
ovira pri razvoju dejavnosti pa je
zapora mesta. Vera Nahberger
je kritično govorila o šušmarstvu
kot nelojalni konkurenci rednim
obrtnikom in problematiki
šolanja novih kadrov za potrebe
obrti, ki poteka stihijsko in brez
pravega načrta. Kot primer je
navedla vedno nove šole frizer-
jev, za katere pa ob koncu šolan-
ja ne bo mogoče najti zaposlitve.
Šolati bi morali kadre^ ki jih v
resnici potrebujemo. Čeprav je
vrnitev dualnega sistema
izobraževanja dobra stvar, pa os-
taja še veliko odprtih vprašanj.
Roman Tomanič je ob tem po-
vedal, da slovenska obrt ne bo
šla v pogodbo o dualnem siste-
mu izobraževanja, če obrtniške
zahteve ne bodo izpolnjene.
Obrtniki si prizadevajo, da za
učence v času šolanja ne bi
plačevali prispevkov za inva-
lidsko in pokojninsko zavaro-
vanje, saj je njihov stališče, da je
učenec v času šolanja učenec in
nič drugega. Prav tako je njihova
zahteva, da med šolanjem učenci
60 odstotkov časa preživijo v de-
lavnici, 40 pa v šoli. Če v svojih
zahtevah ne bodo uspeli, pravi
Jože Milošič, se bodo vajencev
prav gotovo izogibali. Da bo
tako, že kažejo podatki, saj se v
Sloveniji sklepa premalo vaje-
niških pogodb, ki so osnova za
izobraževanje. Trenutno je dual-
ni sistem naravnan po meri šol-
nikov in ne glede na potrebe.
Ptujski obrtniki so v ponedeljek
odločno poudarili, da ne želijo
sodelovati v šolskih programih,
ki so posledica bivšega sistema.
Glede na najbolj odprta
vprašanja obrti (finančna ne-
disciplina in delo na črno) pa bi
bilo nujno o tem spodbuditi
razpravo v državnem parlamen-
tu. Zahtevo o tem je potrebno
postaviti pred vse tiste poslance,
ki so v svojih volilnih programih
obljubljali obrti nove, boljše
čase. Ob tem se je več obrtnikov
tudi vprašalo, koga so le volili,
da njihovi problemi ne pridejo
na dnevni red parlamenta.
Dejstvo je, da so svojo priložnost
ob zadnjih volitvah zamudili,
lahko pa bi bili najmočnejša
stranka v parlamentu. Anton
Zerak je dejal, da samo stroka in
argumenti niso dovolj, da bi bile
uveljavljene obrtniške zahteve,
potrebne so tudi politične pozi-
cije. Franc Štrucl pa je tako kot
na seji mestnega sveta sprožil
pobudo in zahtevo, da bi
bančniki tudi ob sobotah delali s
popolno ponudbo, zlasti se ta
potreba izkazuje na desnem bre-
gu Drave. Avtomati niso dovolj,
da bi obrtniki lahko nemoteno
poslovali tudi ob sobotah. Če oni
delajo vse dni v tednu, zakaj ne
bi tega počeli bančniki, ki so
tudi odvisni od njihovega dela.
Konkretnih pobud in predlo-
gov je bilo na ponedeljkovi
skupščini še nekaj. Vse so zapi-
sali in jih bodo posredovali na
pristojna mesta, od katerih tudi
pričakujejo konkretne rešitve.
V tem letu bodo ptujski
obrtniki v okviru svojega pro-
grama dela skušali doseči še
boljše sodelovanje z novimi ob-
činami na Ptujskem in Obrtno
zbornico Slovenije, povečati ob-
seg izvajanja javnih pooblastil
ter zagotoviti pogoje za začetek
dualnega sistema izobraževanja
in izvajanja mojstrskih izpitov.
MG
PLETERJE / STROJNI KROŽEK
Opravili 3m720 ur
o strojnih krožkih in njihovem pomenu v sodobnem kmetijstvu
smo v Tedniku že poročali. Tudi o tem, da na območju Ptujske-
ga in Dravskega polja deluje strojni krožek Posestnik. Člani
krožka so se v začetku marca sestali na občnem zboru, za ob-
javo pa nam poslali nekaj podatkov o svojem delu.
Predsednik strojnega krožka
Franc Planinšek je v svojem
poročilu navedel, da ima krožek
trenutno 112 članov. Ti imajo v
lasti ali upravljanju 1.221 hektar-
jev obdelovalnih površin. V
lanskem letu so opravili 3.720 de-
lovnih ur kot pomoč drugim čla-
nom, pa tudi nečlanom društva.
Pomembno je spoznanje, da števi-
lo članov raste, za včlanitev pa ni
nobenih pogojev razen tega, da
hoče kandidat sodelovati pri ak-
tivnostih strojnega krožka in po
njegovih pravilih. Vse slabši
položaj kmetijstva sili kmetovalce
v združevanje v strojne krožke, ki
omogočajo zmanjševanje stroškov
obdelave. Člani so že spoznali, da
morajo kmetje v teh težkih časih
spremeniti mišljenje o tem, da mo-
rajo vse postoriti sami in za vsako
delo nabaviti svoje stroje, čeprav ti
niso dovolj izkoriščeni. Prav
stroški mehanizacije pa lahko
mnoge kmetije pripeljejo do gos-
podarjenja z rdečimi številkami.
Članstvo v strojnem krožku pome-
ni istočasno tudi zagotavljanje do-
datnega vira zaslužka. Krožek ne
deluje po načelu pridobitništva,
temveč po načelu vzajemne med-
sosedske pomoči. Svojo dejavnost
bodo v prihodnje širili še na
področja komunalne dejavnosti in
pomoči v primeru bolezni ali nes-
reče.
V programu krožka je na prvem
mestu strokovno izobraževanje
članov, organizacija strokovnih
ekskurzij, izdaja biltena z opisom
možnih del in seznamom članov,
testiranje strojev za opravljanje
storitev, sodelovanje z drugimi
krožki ter izdelava cenika storitev.
Tudi na tem občnem zboru so
sprejeli cenik storitev svojih čla-
nov; ta se od lanskega leta ni spre-
menil.
Člani Strojnega krožka Po-
sestnik vabijo v svoje vrste čim več
novih članov, ki potrebujejo in
istočasno nudijo storitve drugim.
Sedež društva je v Pleterjah, vse
informacija pa so vam na voljo po
telefonu 790-124.
JB
Lenart dobiva lepšo preobleko
Pri Lenartu, ki postaja pomembnejše središče Slovenskih
goric in se ponaša z več kot 800-letno zgodovino, si že dalj
časa prizadevajo, da bi središče mesta uredili. Tako so letos
začeli obnovo kar dveh starejših zgradb v samem centru
mesta.
V eni je bila včasih Turistična
agencija Klopotec, zdaj pa pril-
jubljen lokal Moulin, v drugi pa
je včasih uradoval lenarški od-
vetnik Smiljan Sancin, sicer pa
je bolj znana kot Pirherjeva hiša.
Zdaj je menjala lastnike in ti so
se odločili, da jo temeljito preu-
redijo. Zamenjali so del ostrešja,
urejajo notranjost, klet in
pročelje. Letos naj bi prišel na
vrsto še lenarški Rotovž (ena
najstarejših zgradb iz leta 1675))
za katerega naj bi zagotovili de-
nar iz občinskega proračuna. ^
njem naj bi Lenarčani postopo-
ma dobili manjšo etnografsko-
muzejsko zbirko. Pobudo so
pred leti dali nekateri domačini?
podprla pa sta jo že mestni odbof
in krajevni svet.
Besedilo in posnetek: M. To®
tCDNIK - četrtek, 17. april 1997
3

21. APRILA 28. SEJA SVETA
Na 28. seji sveta mestne občine Ptuj, ki bo 21. aprila ob 13. uri,
bodo ptujski mestni svetniki in svetnice sklepali o realizaciji
programa in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč mestne
občine v prejšnjem letu in o zaključnem računu proračuna mestne
občine v tem letu. Za sprejem je pripravljen predlog proračuna
mestne občine v letu 1 997 ter program in finančni načrt sklada sta-
vbnih zemljišč v tem letu. Skupni prihodki občinskega proračuna za
leto 1 997 znašajo skupaj z zadolževanjem tri milijarde 310 milijonov
tolarjev. Pod točko volitve in imenovanja pa bodo imenovali odgo-
vorno urednico javnega glasila Ptujčan. Predlog je za Mileno Turk,
diplomirano etnologinjo in sociologinjo kulture. Na razpis se je pri-
javilo 14 kandidatov, od katerih je v celoti izpolnjevala pogoje le
zdajšnja kandidatka za odgovorno urednico.
TERJATVE ZA EME ENGINEERING
Do začetka tega tedna je terjatve do firme Eme engineering iz Do-
lan prijavilo 82 upnikov. Znesek terjatev bo znan v enem tednu,
narok za preizkus terjatev pa bo 24. aprila.
SUROVINA V INDUSTRIJSKO CONO
V mestni občini Ptuj so 7. aprila podpisali sporazum o preselitvi
podjetja Surovina na Zadružnem trgu v Ptuju na novo lokacijo - f
v industrijsko cono, ki je na zemljišču pred Gumarno. Rok za izselitev •
je tri mesece po izdaji gradbenega dovoljenja. Pričakovati je, da bo
do preselitve prišlo še pred odprtjem novega mostu. Tako bo še ena
črna ptujska točka dobila novo podobo. Na območju nekdanje Su- j
rovine bodo uredili začasno parkirišče, v igri pa so še nekateri drugi |
načrti. V tem trenutku pa se tudi že ve, da bodo del tega območja za- f
\ sadili z drevjem v zameno za izgubljena drevesa v ptujskem parku. V
i mestni občini Ptuj so izredno zadovoljni, ker so se uspeli dogovoriti s
i Surovino o njeni izselitvi.
I ZBIRANJE PODPISOV ZA REFERENDUM O
GOZDOVIH
V petek so predstavniki Združene liste. Nacionalne stranke in Ze-
lene alternative na skupni tiskovni konferenci v Ljubljani ob zakl-
, jučku zbiranja podpisov za izvedbo predhodnega zakonodajnega re-
j ferenduma o gozdovih izrekli zahvalo vsem, ki so prispevali k
' uspešnosti akcije in ki s tem podpirajo nJihovo pobudo za spremem-
■	bo zakona o denacionalizaciji. Prihodnji teden bodo zahtevo vložili v
j državni zbor z več kot 52 tisoč podpisi volivcev. Pri zbiranju podpisov
^ so se zelo izkazali tudi v območni organizaci i Združene liste v Ptuju,
^ kjer so s 1392 podpisi dosegli najboljši rezu tat v Sloveniji glede na
število članstva (z več kot 1 7 podpisov na enega člana) in drugega
■	najboljšega glede na število prebivalcev.
OBRTNIKI IN NOVA PROMETNA UREDITEV
Predvidena nova ureditev prometa v Ptuju močno buri tudi člane
Območne obrtne zbornice Ptuj, zato so na ponedeljkovi seji
skupščine sklenili, da se o tem pogovorijo z odgovornimi v mestni
občini. Prepričani so namreč, da bo nova ureditev še poslabšala raz-
mere za delo nekaterih dejavnosti. Da pa so že do sedaj bile nareje-
ne velike napake, potrju ejo številni prazni lokali v Prešernovi ulici, ki
naj bi postala ulica loka ov z najrazličnejšo ponudbo. Selitev na dru-
ge loakcije napovedu ejo še nekateri lokali. Če bo šlo tako naprej,
bo Prešernova kmalu e še Spalna ulica.
GOSTJA ŽENSKIH VEČEROV BO VERA KOZMik
Gostja četrtega ženskega večera v organizaciji Združene liste soci-
alnih demokratov Ptuj, ki bo v četrtek, 1 7. aprila, ob 1 8. uri v ho-
telu Mitra, bo Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko. S
ptujskimi ženskami se bo pogovarjala o starševskem in porodniškem
dopustu.
PODATKI O PREBIVALCIH V OBČINAH NA
PTUJSKEM
Vmarčevskih informacijah, v katerih Mestna občina Ptu objavlja
nekatere statistične podatke, so predstavljeni tudi podatki o števi-
lu prebivalcev v občinah na Ptujskem ob koncu letošnjega januarja.
; Največ od skupnega števila 66.592 jih je bilo v mestni občini Ptuj, in
i sicer 31.987, v drugi največji občini Videm jih je bilo 7710, v
I Kidričevem 6725, v Gorišnici 6046, v Majšperku 5575, v Destrniku-
Trnovski vasi 5065, v Dornavi 2650, v Juršincih 2397, najmanj
prebivalcev pa je ob koncu januarja letos živelo v občini Zavrč, in si-
icerle1437.
JUTRI PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA
VODSTVA TD PTUJ
Jutri popoldan se bo v prostorih GIZ Poetovio Vlvat Ptuj na konsti-
tutivni seji sestal novoizvoljeni upravni odbor TD Ptuj. Razpravljali
i bodo o programu dela društva v pn/em polletju, o društvenih pravilih
i in o načinu pobiranja članarine. Imenovali pa bodo tudi podporne
; člane društva.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Ogledali si bomo lahko reportažo o soški postrvi, v nadaljevanju
, pa glasbeno oddajo ob desetletnici glasbenega udejstvovanja
! Simone VVeiss.
i____Pripravila: MG
CENTER ZA SOCIALNO DELO LENART KMALU V
NOVIH PROSTORIH
Center za socialno delo v Lenartu bo že jeseni v lepših prostorih.
Za zdravstvenim domom namreč gradijo delovno - varstveni cen-
ter. V njem bodo našli varno zavetje varovanci in uslužbenci te usta-
i nove, ki bo v Lenart prinesla tudi nekaj novih delovnih mest. Gradbe-
! dela opravlja mariborski Konstruktor, financira pa jih Ministrstvo
: delo, družino in socialne zadeve.
M. Toš
Imroi?/ SE...
^KM^pripravljavci gradi-
^Kjt^^Lva za regijsko tek-
KPi^^an^Hčmi naredili
H 1 If Francoze in tako so
tekmovalci težko
^HH razumeli,	kaj
HH pravzaprav od njih
^'sH ... DA so organi
' h^me organizacije lani ponu-
a^i '•več kakovostnih informacij
ter qkrepili deb s posameznimi
novinarji. Tako piše v njihovi-
l hovem poročilu. O spolu "obde-
lanih" in načinu "obdelave" pa
nič.
... DA je mestni župan držav-
nim funkcionarjem predstavil
(sodelovanje s sosednjimi
j občinami tako pozitivno, da je
'nehote razkril vzrok, zakaj se
nikakor ne morejo pre-
moženjsko in sicer ločiti.
... DA je kulturnemu ministru
predstavil Ptuj v tako "kultur-
ni" luči, da so prisotni zardeli,
pogledali svoje kravate in
čevlje, nekdo pa je hitro stekel
na hodnik, pobral papirčke,
komunala pa je nemudoma po-
metla še pred občinskim pra-
gom.
... DA je predsednik ZKOS
ponudil Ptujčanom enostavno
rešitev problemov malega (in
vseh drugih) gradu: "Porušite
ga!"
... DA bi v prejšnjih časih
takšnim kulturnim priredit-
vam, kot je monodramska,
rekli Srečanja bratstva in pri-
jateljstva.
... DA se v turističnih krajih tu
in tam zgodi, da prebukirajo
kakšnega od navadnih gostov.
V ptujskem kulturnem hramu
na srečo obiskovalcev ne kate-
gorizirajo in tako se zgodi, da
prebukirajo celo ženo
predsednika mestne vlade.
TEDNIKZA
UPOKOJENCE
DRUŠTVO UPOKO-
JENCEV	PTUJ,
Aškerčeva 9
-	V sredo, 23. aprila, ob
9. uri kolesarsiii izlet z
ribjim piknikom - Mar-
kovci-Šturmoveei-Ptuj.
-	v četrtek, 24. aprila,
ob 17. uri v dvorani
društva fllatelistična
razstava
-	v soboto, 26. aprila,
ob 7. uri (odhod) izlet
Gradec - Lipnica z ogle-
dom graškega velesejma
-	vsako sredo od 16. do
18. ure kegljanje za
upokojence	na
kegljišču pri stadionu
4
četrtek, 17. april 1997 - TEDNIK
BUDIMPEŠTA / PTUJSKA IN SLOVENSKA MODA V
BUDIMPEŠTANSKI OPERI
Nova priložnost za mlado
ptuisko krealorko
v budimpeštanski operi je bila
14. aprila modna revija Opera
Fashion Show, na kateri se je
kot najobetavnejša mlada slo-
venska modna ustvarjalka po
izboru Društva modnih dela-
vcev Slovenije predstavila
Ptujčanka Barbara Plaveč.
Predstavitev v hudi medna-
rodni konkurenci je brez dvo-
ma doslej največje priznanje za
njeno dosedanje delo. Posebej
za to priložnost je pripravila
kolekcijo elegantnih poletnih
oblačil.
Opera Fashion Show je že tra-
dicionalna prireditev, prva je
bila že leta 1993, na kateri se s
svojimi modeli predstavljajo
mladi modni oblikovalci iz
različnih evropskih držav. Ses-
tavni del prireditve je tudi
modna revija svetovno znane
modne hiše. Letos se je predsta-
vil vrhunski francoski modni
kreator Paco Rabanne, ki je bil
tudi predsednik žirije. Iz Slove-
nije je v žiriji sodeloval Rok La-
san, predsednik Društva
modnih delavcev Slovenije.
Cilj prireditve ni samo
predstavitev modne stroke vzho-
da in zahoda, predstavlja tudi
možnost mednarodne uveljavit-
ve nadarjenih modnih kreator-
jev. Med njimi je bila iz Sloveni-
je poleg Barbare tudi Urša Draž,
ki je predstavila kvalitetne plete-
ne izdelke.
MG
14-letna Tinkara, dekle, o katerem bomo zagotovo
še slišali, v enem od oblačil Barbare Plaveč, s kate-
rim je ta sodelovala na odmevnem mednarodnem
tekmovanju nadarjenih modnih kreatorjev v Budim-
pešti.	Foto: Kosi
Srečanje prijateljev plesa
Plesna šola Tango Delavskega prosvetnega
društva Svoboda Ptuj prireja v soboto, 19. aprila,
ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma na
Ptuju družabni večer ob zaključku plesne šole
1996/97. Srečanje je namenjeno vsem članom
DPD Svoboda Ptuj in vsem prijateljem družabne-
ga in športnega plesa.
Po predstavitvi plesalcev, ki so ta teden končali
začetne plesne tečaje, se bodo zavrteli njihovi
starejši kolegi, za katere je ples že tekmovalni
šport. Nato bodo na svoj račun prišli vsi tisti, ki so
plesne tečaje obiskovali v prejšnjih sezonah, pa
tudi nekdanji aktivni športni plesalci. Največ časa
bomo posvetili dvema plesoma, in sicer
angleškemu valčku in rumbi, pa tudi drugim.
Takšna družabna srečanja ob plesu bo DPD Svo-
boda Ptuj prirejalo tudi v naslednji sezoni, vsako
pa bo namenjeno predstavitvi drugih dveh plesov.
DORNAVA / PRAZNOVALI DRUGI OBČINSKI PRAZNIK
Bogato kulturno živlienje
v dornavski občini so z osrednjo nedeljsko prireditvijo proslavili drugi občins-
ki praznik, za katerega so izbrali 11. april, rojstni dan rojaka, znanega peda-
goga dr. Franja Žgeča. V osnovni šoli, ki se imenuje po njem, so v petek praz-
novali dan šole, tamkajšnja društva pa so ves teden pripravila ve$ športnih in
drugih prireditev.
utrip iz kulturnega programa: harmonikarji iz zasebne glasbene šole Nocturno.
Ob tej priložnosti so odprli nekaj krajših na novo asfaltira-
nih cestnih odsekov. Osrednja prireditev pa je bila v nedeljo
popoldan, ko je tričlanska delegacija položila venec k
doprsnemu kipu dr. Franja Žgeča pred osnovno šolo.
Slavnostni govornik, župan
Tone Velikonja, je orisal
življenje in utrip v občini. Med
načrti je poudaril, da si bodo pri-
zadevali čimprej v vse kraje pri-
peljati pitno vodo ter izboljšati
komunalno infrastrukturo, ob
tem pa ne bodo pozabili na kva-
liteto življenja in medsebojnih
odnosov. Med drugim je tudi
opozoril, da bi lahko veliko
načrtov predvsem pri iz-
boljšanju komunalne infrastruk-
ture realizirali prej, če jim ne bi
država mačehovsko odmerjala
sredstev, čeprav spada večji del
dornavske občine med demo-
grafsko ogrožena področja.
Predsednik občinskega sveta
Jože Hojnik je podelil priznanja
in pokale za dosežene športne re-
zultate ter gasilcem prostovol-
jnih gasilskih društev za sodelo-
vanje pri skupni vaji.
Nedeljske prireditve so se med
številnimi domačini, ki so do
zadnjega kotička napolnili vaško
dvorano, udeležili tudi državna
poslanca Alojz Vesenjak in Mi-
roslav Luci ter župani sosednjih
občin, ki so v priložnostnih na-
govorih izrazili željo po tako
dobrem sodelovanju tudi v pri-
hodnje.
Čeprav občina Dornava po šte-
vilu prebivalcev sodi med
manjše, so nastopajoči v kultur-
nem programu dokazali, da je
pri njih kulturno življenje boga-
to in pestro. Nastopili so otroci
iz dornavskega vrtca in male
šole, plesalci iz zavoda dr. Mari-
jana Borštnarja, ki so nas s ples-
nim vlakom popeljali po svetu,
dlani in pete pa so ogreli tudi
harmonikarji iz zasebne glasbe-
ne šole Nocturno, šele pred krat-
kim ustanovljeni moški pevski
zbor s Polenšaka ter ljudske
pevke in oktet iz Dornave. Pro-
gram je povezovala Slavica Bra-
tuša. Se posebej razigran in do-
miseln pa je bil program ta-
mkajšnjih osnovnošolcev. Ob tej
priložnosti so v avli šole pripra-
vili razstavo, na kateri se je vsak
učencec šole predstavil s svojim
likovnim ali drugim ročnodels-
kim izdelkom.
M. Slodniak
Na priložnostni razstavi se je 400 učencev predsta-
vilo z likovnimi deli. Na njih so bili motivi odraslim v
opomin in spodbudo.
f ednik - četrtek, 17. april 1997
5
PIŠE: VIDA TOPOLOVEC / PORTUGALSKA - DEŽELA KONTRASTOV, SONCA IN VINA
Dežela veinega hrepenenja
8.
zgodovina kot
turistična
zanimivost
Približno 14 kilometrov od
Coimbre so ostanki rimske Co-
nimbrige, kjer potekajo inten-
zivna arheološka izkopavanja. V
prvem in drugem stoletju našega
štetja cvetoče in gospodarsko bo-
gato mesto so v drugi polovici
petega stoletja porušili takratni
zavojevalci Iberskega polotoka.
Veliko ostalin so že uspeli izko-
pati in restavrirati. Zelo zanimi-
vi sta dve nekdanji vili. V prvi so
odkrili številne in lepo ohranje-
ne mozaike, v drugi pa terme.
Arheološka izkopavanja op-
ravljajo tudi na forumu, os-
rednjem delu danes mrtvega
mesta, ter še v številnih drugih
hišah. V muzeju, ki so ga posta-
vili tik ob starem mestu, je
shranjenih veliko zanimivih
najdb.
Tik pod večer smo prispele v
Batalho, mestece, obkroženo z
vinogradi, ki se ponaša z enkrat-
no gradbeno mojstrovino,
mogočnim samostanom Santa
Maria da' Vitoria - po naše sa-
mostan sv. Marije Zmagovalke.
Samostan, ki je nastal kot zaobl-
juba, so pričeli graditi konec 14.
in nadaljevali v 15. stoletju.
Danes predstavlja gradbena
mojstrovina vrhunec portugals-
ke gotike, oplemenitene z ele-
menti angleške gotike. Sprehod
po cerkvi, kapeli, kjer sta poko-
pana kralj Jao I. in njegova
angleška žena Filipa Lan-
castrska in še nekateri njuni po-
tomci, po notranjih vrtovih in
križnih hodnikih je za ljubitelja
te zvrsti umetnosti brez dvoma
velik užitek. Zaradi svojih zna-
menitosti je bil samostan Santa
Maria da Vitoria od UNESCA
proglašen za svetovni kulturni
spomenik.
Ker je septembra na Portu-
galskem čas trgatve, smo prvič
na vsej poti videle pred Batalho
sezonske obiralce grozdja, kako
se selijo iz enega vinograda v
drugega, od enega gospodarja k
drugemu. V gruči so bili ljudje
vseh starosti, med njimi tudi
študentje, ki si na ta način zas-
lužijo nekaj denarja za nadalje-
vanje študija.
Naslednji dan je bila nedelja,
naši cilji pa Fatima, Tomar,
Sintra in Mafra. Da je v nedeljo
v božjepotni Fatimi težko razis-
kati kaj posebnega, se nismo prej
domislile. V cerkev zaradi
množice ljudi, ob nedeljah ro-
majo v Fatimo predvsem
domačini, tako ne bi mogle priti,
prevelika gneča pa nas tudi ni
preveč veselila. Odločitev, da se
odpeljemo dalje, je podkrepil
tudi dež, ki je tisto nedeljo v
presledkih padal, kot bi se utrgal
oblak. Seveda smo spotoma lah-
ko občudovale akvadukt, ki je
nekaj kilometrov pred Tomar-
jem s svojo mogočnostjo obvla-
doval celotno pokrajino.
Podobno smolo z dežjem, pa
tudi nekaj prometnih zagat je
bilo vmes, še posebej ko je velik
turistični avtobusi spregledal
prometni znak in na enosmerni
cesti zapeljal v nasprotno smer,
smo imele tudi v Tamarju. Ker
ni nehalo deževati, smo se s
težkim srcem namesto na vrh
hriba, kjer je mogočni samostan
templarjev, odpravile proti zaho-
du. Mogoče kdaj drugič, smo
menile.
Obšle smo severni rob Lizbo-
ne in se poskušale ustaviti v cen-
tru Sintre, a to zaradi prireditev.
Mafra z veličastnim samostanom iz začetka 18.
stoletja
KI so OD neaei)an popoldan v ten
mestih običajne, skoraj ni bilo
mogoče. Zato smo se odpravile
dalje proti Mafri. Cesta se je vila
po hribovitem in slikovitem sve-
tu z mlini na veter in skromnimi
vasmi. V Mafri, mestecu z okoli
5000 prebivalci, nas je s svojo
mogočnostjo očaral samostan, ki
je bil dograjen v prvi polovici 18.
stoletju. 50.000 delavcev ga je
gradilo dolgih 18 let. Tu je zna-
menita knjižnica s 35.000 knji-
gami, med njimi so nekatere
knjižne redkosti, kot denimo
biblija v treh jezikih iz 1514. leta
in prvi izvod Camoenseve Lusia-
de.
Del obnovljene vile z mozaiki v rimski Conimbrigi
Portal veličastne cerkve samostana Santa Maria da Vitoria v Batalhi
6
Četrtek, 17. april 1997 - TEDNIK
SLOVENSKA BISTRICA / ZAKAJ DRUGA OSNOVNA SOLA?
Maniše šole imajo prednost pred vetprni
20. aprila se bodo meščani Slovenske Bistrice in najbližji okoličani, ki sodijo k štirim mestnim krajevnim skupnostim, na referendumu odločali o
krajevnem samoprispevku. Program nalog za vse štiri mestne krajevne skupnosti je po cenah iz decembra 1996 ocenjen na 300 milijonov tolarjev,
od tega bodo petdeset odstotkov zbranih sredstev, vendar največ do višine 150 milijonov tolarjev, namenili za sofinanciranje izgradnje druge os-
novne šole v Slovenski Bistrici.
Sedanja bistriška osnovna šola Pohorski odred sodi s
1220 učenci, ki so razporejeni v 48 oddelkih, med na-
jvečje v Sloveniji. Pouk poteka poleg centralne šole še na
dislocirani enoti v Vošnjakovi, kjer je deset oddelkov tret-
jih in četrtih razredov, ter na podružnični šoli na Zgornji
Ložnici. Pred tridesetimi leti, ko je bila zgrajena sedanja
zgradba centralne šole na Kopališki 1, je bila predvidena
za tri oddelke v posameznem razredu, sedaj pa jih je še
enkrat toliko. Predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport
in Zavoda za šolstvo so si na pobudo vodstva šole ogledali
dejansko stanje in skupaj z ustanoviteljem - občino Slo-
venska Bistrica - ugotovili, da je v mestu nujno potrebna
še ena osnovna šola.
Če pa bi se ozrli v konec petde-
setih in začetek šestdesetih let,
bi ugotovili, da sta v mestu dve
osnovni šoli že obstajali. Vsaka
je imela po 500 učencev, kar je
bilo tako v pogledu šolske ure-
ditve kot v vzgojnem idealno.
Vendar so ozki politični motivi
krajevne narave in težnja države
v šestdesetih letih po centraliza-
ciji ta ugodni razvoj ustavili.
Spojitev obeh šol se je pokazala
kot zavora, predvsem pa je one-
mogočila, da bi se obe šoli sa-
mostojno in prostorsko razvijali
dalje, gradnja nove šole pa vsaj
dolgoročno tega ni mogla omili-
ti. Sedanja generacija poskuša
popraviti napako, storjeno pred
desetletji, zato želijo vsi - starši,
učitelji pa tudi učenci - ures-
ničiti idejo, da dobi Bistrica dru-
go osnovno šolo. K temu ne vodi
samo prostorska stiska v sedanji
"glavni" osnovni šoli, kjer se
dnevno gnete preveliko število
učencev, ampak spoznanje, da
izobrazbeno, predvsem pa vzgo-
jno mnogo bolje uspevajo
manjše šole kot pa veliki in v
vseh pogledih težko obvladljivi
"šolski kombinati" s tisoč in več
učenci.
Ravnatelj OŠ Pohorski odred
prof. Ivo Ajdnik je povedal, da
ima sedanja šola na 'skrbi' kar
štiri šolske stavbe, od največje na
Kopališki 1 pri parku, v nepos-
redni bližini je športna dvorana,
nato desetoddelčno dislocirano
enoto v Vošnjakovi, kjer so pred
nedavnim morali sanirati dotra-
jane stropove, do podružnične
šole Zgornja Ložnica. Prav na-
jvečja na Kopališki 1, ki premo-
re okoli 5400 kvadratnih metrov
površine, je zadnja leta za tako
veliko število otrok premajhna.
"Druga osnovna šola bi pome-
nila odpravo številnih težav, s
katerimi se sedaj srečujemo. To
pa je v prvi vrsti velika prostors-
ka stiska, saj nam na centralni
šoli manjkajo učilnice za gospo-
dinjski in tehnični pouk,
računalništvo, fiziko, kemijo, li-
kovni in glasbeni pouk, pevski
zbor, tuj jezik ter drugi pomem-
bni prostori, nekatere sedanje
učilnice pa so neprimerne. Ra-
ziskave kažejo, pa tudi v praksi
se že marsikje uresničuje težnja
po oblikovanju šol s približno
400 do največ 600 učenci. To
omogoča več individualnosti,
boljše medsebojne odnose in
fleksibilnejšo organizacijo dela.
Nekatera določila iz nove šolske
zakonodaje bodo stanje na naši
šoli samo še poslabšala. Po-
daljšanje šolanja za eno leto, ki
bo pričelo veljati v šolskem letu
2002/2003, bo pomenilo potrebo
po dodatnih petih učilnicah,
prostorsko stisko pa bo povečala
izbirnost predmetov in diferen-
cirano delo z učenci, kar bo pote-
kalo v manjših skupinah,
sočasno za več oddelkov," je na
vprašanje, zakaj druga osnovna
šola, odgovoril ravnatelj Ivo
Ajdnik. Poudaril pa je še, da na
centralni šoli kljub vsem
težavam, s katerimi se pač sre-
čujejo ob tolikšnem številu otrok
na razmeroma majhni površini,
delajo zavzeto in dobro, saj se za-
vedajo, kakšen pomen imata
izobrazba in vzgoja.
Z izgradnjo druge osnovne
šole bo Slovenska Bistrica dobila
sodobno devetletko z dvema pa-
ralelkama in manjšo telovadni-
co. Na sedanji šoli bodo še vedno
ostale po tri paralelke, s
prešolanjem učencev z Zgornje
Ložnice pa bodo od šestega do
devetega razreda celo po štiri pa-
ralelke.
Ob izgradnji druge osnovne
šole v Slovenski Bistrici bo
potrebno razdeliti tudi sedanji
šolski okoliš in upoštevati
načelo, da so na obeh šolah ena-
komerno porazdeljeni mestni in
vaški otroci ter učenci vozači.
Za novo drugo osnovno šolo je
bilo v začetku v igri več lokacij.
Prva je bila pri avtobusni posta-
ji, druga v prostorih vojašnice in
tretja na vrtovih pri sedanji šoli.
Obveljala je četrta lokacija - pri
novem vrtcu, pod Ajdovim
Kuglom, in ta je tudi ostala. Ce-
lotna naložba druge osnovne
šole v velikosti 5100 kvadratnih
metrov površine, od tega odpade
na samo šolo 4200, 900 kvadrat-
nih metrov pa na telovadnico (v
velikosti košarkarskega igrišča),
naj bi z opremo vred veljala 600
vj-.r"^'-'. ....................lil' ,riV4"iff'-"mv);jri'iHi ivv-ini.
milijonov tolarjev, od tega bo
polovico sredstev prispevala
država, drugo pa si bosta razdeli-
li občina in kraj.
Vida Topolovet
i	.....- Jn ln^,,-'"	, , ,i„,-r»
Prof. Ivo Ajdnik, ravnatelj OŠ Pohorski odred, meni,
da bosta dve manjši šoli brez dvoma v vsakem
pogledu boljši kot ena velika.	Foto: VT
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / TEKMOVANJE OSMOŠOLCEV V NEMŠČINI
Povejmo po nemško
Na miklavževski osnovni
šoli je sedež študijske sku-
pine za nemški jezik za
naše območje in tam je
tudi potekalo letošnje
medšolsko tekmovanje
učencev osmih razredov v
znanju nemščine. Emilija
Prosnik, vodja študijske
skupine se je pri organiza-
ciji tekmovanja še posebej
potrudila. Pridobila je
sponzorje, da so učenci po-
leg izdatne pogostitve preje-
li tudi manjše darilce, ki
jih bo spominjalo na tek-
movanje.
Tekmovanja se je udeležilo 73
učencev. Pogoj za udeležbo je bil
primeren uspeh na šolskem tek-
movanju, kjer so učenci morali
doseči vsaj 90 odstotkov vseh
točk. Če takšnih učencev ni bilo,
so se tekmovanja lahko udeležili
trije najbolje uvrščeni učenci
posamezne šole, vendar je njihov
rezultat moral presegati 80
odstotkov. Učenci so se pomerili
v treh kategorijah: skupina, ki se
redno uči nemški jezik v šoli, tis-
ti, ki se ga učijo fakultativno, iz-
ven konkurence pa so tekmovali
tisti, ki so živeli v nemško govo-
rečih deželah ali pa je materni je-
zik enega izmed staršev nemški.
Učenci so imeli na voljo 90 mi-
nut časa za reševanje nalog, v ka-
terih so morali pokazati svoje
bralno razumevanje, ustreznost
izražanja, poznavanje jezika in
slovnice ter pisno sporočanje.
Kar 17 učencev se je uvrstilo na
državno tekmovanje, saj so na
medšolskem dosegli več kot 90
odstotkov.
Najbolje je naloge rešila Klav-
dija Kramberger iz Dornave, ki
je dosegla 96,2 odstotka. Za 94
odstotkov pa so se potrudili Jer-
nej Novak in Natali Horvat iz
Središča ob Dravi, Tomaž Štra-
fela s Hajdine, Peter Surič iz
Ptuja in Sašo Kafol iz Majšper-
ka. Učenci bodo za svoj trud pre-
jeli bronasta, srebrna in zlata
priznanja, gotovo pa so odnesli
tudi zanimivo izkušnjo in
vzpodbudo za nadaljnje učenje.
vir
Naloge so bile na pogled morda res enostavne, a v
njih se je gotovo skrivala kakšna past.
Mateja Kosec, učenka
Osnovne šole Ormož:
"Tekmovanja sva se
udeležili dve učenki
naše šole. Naloge se mi
niso zdele pretežke.
Nemški jezik me zanima
in včasih si kupim tudi
nemške revije, ki mi
dajo dodaten besedni
zaklad. Veliko sem se
naučila tudi, ko sem
obiskala teto v Nemčiji."
Boštjan Lampert, uče-
nec Osnovne šole Majš-
perk: "Nalogo sem rešil
v dobri uri in ni se mi
zdela pretežka. Tekmo-
val sem v redni konku-
renci in upam na dober
rezultat. Pri učenju tuje-
ga jezika mi veliko po-
maga kabelska televizi-
ja, včasih pa berem tudi
nemške stripe. Iz naše
šole se je tekmovanja
udeležilo 9 učencev."
TCDNIKOVA KNJIGARNICA/MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ 97 - 3
Praznik knjig
Preteklo leto smo posvetili knji-
gam prvi praznični dan na Slo-
venskem. 22. april je bil dan, ko
je večina založb občutno znižala
cene, časopisi so posvetili knji-
gam kakšno vrstico več,
knjižničarji in ljubitelji knjig pa
smo se razgovorili o škodljivosti
fotokopiranja iz knjižnega gradi-
va. Letošnji PRAZNIK KNJIGE
bo tridnevni, od 21. do 23. apri-
la, in je namenjen vzpodbujanju
obdarovanja s knjigami. Tisti, ki
se vse dni v letu ukvarjamo s
knjigami, menimo, da so takšni
knjižni prazniki pravšnji za tiste,
ki jim je knjiga med devetimi
skrbmi. Pa vendar: knjige so
neprecenljive vrednosti in zas-
lužijo praznovanje.
VABILO NA
ULICO KNJIG
Vabimo vas na ULICO KNJIG,
ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob
11. url peljala od minoritskega
samostana (sedež Knjižnice Iva-
na Potrča s študijskim in do-
moznanskim oddelkom ter
obdelavo) po glavni poti mimo
ljudskega oddelka v Krempljevi
ulici do malega gradu (mladinski
in potujoči oddelek Knjižnice
Ivana Potrča). Tri dni (morda še
dan ali dva več) bodo izložbe in
okna v Krempljevi in Murkovi uli-
ci, na delu Slovenskega trga in v
Prešernovi namenjene razstavi
knjig. Razstavo pripravljamo
mladinski knjižničarji v sodelo-
vanju z vsemi oddelki knjižnice,
postavitev knjig pa bodo izvedli
osnovnošolski knjigoljubi s svo-
jimi knjižničarkami in likovnica-
mi. Pravzaprav vas bo Ulica
knjig pripeljala od "stare hiše
knjig", kjer boste lahko izbrali
knjigo med dvojnicami (pros-
torska stiska in knjižničarska na-
vodila narekujejo izločanje knjig
v študijskem oddelku, Minoritski
trg 1), mimo ljudskega oddelka,
kjer bodo v oknih strokovne
knjižničarske publikacije, do
"nove hiše knjig", kjer se v komp-
leksu malega gradu že sluti so-
dobno urejena knjižnica za vse
bralce. Knjižničarji smo hvaležni
vsem podjetjem, obrtnikom in
drugim lastnikom izložb ter
oken, ki so knjigam velikodušno
odstopili prostor.
TRETJA UGANKA
Tudi ta uganka, kot vse druge
letošnjega kviza, je namenjena
hrani. Rešitev prve uganke je
KRULJENJE in vse rešitve, ki so
prispele, so bile pravilne. O
izžrebanih nagradah vas bomo
obvestili v naslednji Tednikovi
knjigarnici.
Zdaj pa se posvetite novemu
vprašanju.
Ljudsko izročilo in z njim
pravljice predstavljajo tudi preh-
ranjevalne navade. Mnogokrat
najdemo prav v besednem
izročilu zanimivosti o najbolj
cenjeni in priljubljeni hrani. Koli-
ko in kaj je pomenilo v davnih
časih osnovno živilo (kruh),
najdemo zapisano tudi^ v slo-
venski ljudski pravljici PŠENICA
- NAJLEPŠI CVET. Gotovo
poznate to pravljico, kjer kralj
zaukaže pomoriti vse stare ljudi.
saj ne morejo nič delati. Le eden
izmed mladeničev se ni držal
kraljevega krutega ukaza. Pre-
več je namreč ljubil svojega
očeta in ga je skril. Kralj je želel
poročiti svojo edinko z najpa-
metnejšim mladeničem iz svoje-
ga kraljestva ter jih je preizkušal
z vprašanji. Revni mladenič je za
nasvet vedno povprašal ostare-
lega očeta. In ta mu je vedno
zaupal pravi odgovor. Seveda
kralju ni in ni šla v račun bistrost
reveža in tako si je izmišljal
vedno težja vprašanja. Pos-
lednja, odločilna naloga je vele-
vala mladcem, da si zataknejo
za klobuk najlepši cvet. Oj, koli-
ko pisanega in lepega cvetja so
nosili za klobuki. A klobuk
revnega mladeniča je ostal skro-
men: pšenični klas je bila edina
bilka na njem. In kralj je moral
kloniti pred mladeničem, ki mu
je zaupal vir modrosti. Kralj, gan-
jen nad mladeničevo ljubeznijo
do ostarelega očeta, je preklical
okrutni zakon in srečno so živeli
do konca svojih dni.
Tako pravi ljudska pravljica, ki
jo je čudovito ilustrirala Ančka
Gošnik Godec. Knjiga je izšla pri
Mladinski knjigi in je doživela
več ponatisov (zadnji v zbirki
Zlata čebelica, 1995).
Vpišite geslo v okence ter ga
nemudoma pošljite v Knjižnico
Ivana Potrča, Minoritski trg 1,
Ruj, s pripisom: KVIZ. Med pra-
vilnimi rešitvami bomo izžrebali
lastnika knjižnega darila.
LUjana Klemenili
tednik - četrtek, 17. apnl 1997	7
PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 18
Dominikanski
samostan
1750 -1752 # Prior je Antonij
Koenigsmann, ki da popraviti
del samostana, žitnico, drvarni-
co, klet in ledenico.
1752 - 1757 # Prior je Kari
Murner, ki je dal pri Sv. Trojici
pozidati lepo poslopje s kletjo
(župnišče), kar je stalo nad tri
tisoč goldinarjev, nakupi pa tudi
Gruendlovo pristavo za dva
tisoč devetsto goldinarjev. Ko je
nastopil priorat, je moral dobiti
dovoljenje iz Rima, ker je nam-
reč malo poprej generalni kapi-
telj v Bologni sklenil, da v tistih
konventih, ki imajo višje študije,
nihče ne sme postati prior, ki ni
bil poprej lektor, in ker se je ta-
krat na Ptuju predavalo moralno
bogoslovje, je moral dobiti dis-
penzo za nastop priorata.
1754 # Dominikanci kupijo v
Litzenbergu dvor od dr. Antona
Gruendla, zdravnika v Gradcu,
dvorec kasneje prodajo. Dne
27. februarja je rožnovenski bra-
tovščini ob procesijah prepove-
dana godba s trobentami in
pavkami. V času mestnega žup-
nika in dekana grofa Franca Ig-
nacija Inzagija (1731 - 1768) je
nadduhovnik v Strassgangu
sporočil odlok sekovskega ško-
fijstva, da je odslej pri procesi-
jah rožnovenske bratovščine
prepovedano nositi Najsvetejše,
dopoldanska služba božja pa
traja predolgo in se mora omeji-
ti. Sedaj rožnovenska bra-
tovščina le še životari, dokler s
konventom vred ne ugasne.
1755	# Dne 20. septembra
konvent kupi od Franca Antona
Peršona posestvo ob Grajeni.
Peršon je bil konventu dolžan
tristo goldinarjev in le s prevze-
mom tega posestva so mogli
priti do denarja, s tem da so up-
nikom izplačali dvesto petdeset
goldinarjev. Na posestvu je imel
samostan ribnik, iz katerega je
dobival krape. Dne 19. aprila je
gospa Liza Bekh narekovala
dornavskemu oskrbniku Karlu
Jožefu Kelinerju oporoko, in ko
je nekako pol leta kasneje
umrla, je konventu zapustila tris-
to goldinarjev kot ustanovo za
obletnico na dan njene smrti s
peto sv. mašo in toliko tihih
maš, kolikor je duhovnikov v sa-
mostanu.
1756	# Dne 22. januarja je
bilo Peršonovo posestvo v
deželnem katastru prepisano na
dominikance.
1757 # Prior Kari Murner da
popraviti veliki oltar, zanj pa na-
bavi novo sliko.
1757 - 1760 • Novembra
postane prior Marin Meervvun-
der. Poslal je razne zgodo-
vinske podatke o ptujskem kon-
ventu v Rim.
1760 - 1763 • Dne 11. ok-
tobra potrdi provincial za priorja
Rajmunda Beghinettija.
1763 - 1767 # Kari Murner
postane drugič prior. Na njego-
vo prošnjo dovolita vlada in
ptujski magistrat, da so smeli
predreti mestni zid poleg svoje
ledenice in si napraviti vrata na
svoje posestvo zunaj obzidja, a
so se morali obvezati, da ob
času vojske zopet zazidajo vra-
ta. Ob mestnem zidu so kupili
od Lavrencija Graffa še malo
šume in polje v Grajeni za dves-
to petdeset goldinarjev. Murner
da ob stranskih vratih viseč križ
zopet postaviti na Lucijin oltar.
Namesto slik sv. Lucije, Agate in
Apolonije je dal napraviti kipe,
mizarju in kiparju pa za to izp-
lača dvesto sedem goldinarjev.
Na novo je pobarvan in po-
zlačen veliki oltar. Pozlatar dobi
tisoč enainosemdeset goldinar-
jev in štiri štrtinjake vina, ki jih
konvent da iz svojega, in povrh
še denarni prispevek sto dvain-
petdeset goldinarjev.
1766	# Konvent za tisoč
petsto goldinarjev kupi
Gruendlov vinograd poleg že
prej kupljenega posestva.
1767	# V redovnem shema-
tizmu ni navedenega priorja za
ptujski konvent; naveden je
subprior Avguštin Prantner.
1767 - 1770 • Prior je ener-
gični Hijeronim Freytag iz Bolza-
na, ki v samostanu ne najde nič
drugega kakor nered in dolgo-
ve. Iz samostana spodi nepokli-
cane elemente, druge užene,
uredi gospodarstvo in poplača
okoli tisoč dvesto goldinarjev
dolga. Odpravi tudi med drugim
grdo razvado, da se je po
večerih pozno v noč v samosta-
nu popivalo. Iz samostana je
med drugim odpravil dva dečka
- ministranta, ki sta že več let
bila konventu v nadlego. Kon-
vent jima je dajal obutev in
hrano, sta pa na leto znosila
tisoč štiristo šestdeset porcij
kruha. Konverze je prisilil, da so
stregli pri oltarju, ker so drugače
lenobo pasli ali spali itd. V sa-
mostanu se več ne predava mo-
ralno bogoslovje.
1767 (1770 ?) # Iz Gruendlo-
ve zapuščine dominikanci pro-
dajo vinograd Kolameršek na
Mestnem Vrhu.
1770 # Dne 3. februarja domi-
nikanci kupijo od Marije Ane,
hčerke dr. Antona Gruendla, vi-
nograd s poljem in pašnikom.
1771 # Dne 18. septembra
zaukaže vlada, da noben kandi-
dat, ki stopi v red, ne sme pri-
nesti v samostan več kakor
tisoč petsto goldinarjev.
1774 # Prior je Franc Ksaver
Hilleprand.
1774 - 1777 (?) • Prior je Si-
gismund VVeiller.
1783 # Razpuščena je bila
bratovščina sv. Dizma, desnega
razbojnika, zaščitnika k smrti
obsojenih in vzornika prave
spokornosti, ki je imela sedež
pri dominikancih. Verjetno so
dominikanci sprevajali na smrt
obsojene na morišče.
1785 # Zadnji prior je Marijan
Gerer. Pred njim utegne biti pri-
or še Gundisalv Ternošnik, ki se
leta 1809 omenja kot bivši prior
v Gradcu in na Ptuju. Dne 17. ja-
nuarja pride v konvent mari-
borski okrožni glavar grof Kari
Friderik Gleisbach z nadžupni-
kom Plohlom, mestnim župa-
nom, in z nekaterimi uradniki ter
v veliki obednici vpričo priorja in
celega konventa prebere guber-
nialni ukaz, da je samostan
ptujskih dominikancev zatrt in
njegovo premoženje zaplenje-
no. Takrat so bili v samostanu
poleg priorja Marijana Gererja,
ki je po razpustu ptujskega kon-
venta odšel v graški konvent,
kjer je bil leta 1808 subprior, še:
Dalmacij Schober, subprior, ro-
jen v Gradcu, ki se je po razpus-
tu konventa sekulariziral in bil
beneficiat pri hospitalu sv. Duha
v Gradcu in kot tak umre dne
24. februarja 1810; Franc Ksa-
ver Resch iz Gradca; Tomaž
Bartmann, zakristan, ki po
razpustu odide v konvent v Leo-
ben in kot ud razpuščenega
ptujskega konventa dobiva let-
no dvesto goldinarjev pokojni-
ne. Ti štirje patri so dobili iz sa-
mostanskega premoženja po-
kojnino štirideset kron na dan.
Bratje - laiki so bili trije, vsi
Nemci; dvema odkažejo tride-
set kron pokojnine na dan,
najmlajšega pa enkrat za vselej
odpravijo z vsoto sto petdeset
goldinarjev. Samostan je ob
razpustu imel tudi pet ekspozi-
tov: pri Sv. Trojici je bil nas-
tavljen župnik p. Celestin
Gašparini iz Radovljice, ki je bil
redovnik Novega kloštra v Sa-
vinjski dolini in ki ga je ptujski
konvent najel in vzdrževal, ker je
obvladal slovenščino, priznali
so mu štirideset kron pokojnine
na dan iz premoženja
razpuščenega samostana. Edi-
ni slovenski pater ptujskega
konventa je bil takrat p. Dominik
Štefanec. Maksimilijan Grath iz
Ljubljane, redovnik iz Novega
kloštra, je pomagal konventu
kot lokalni kaplan pri Sv. Duhu v
Halozah, ker je znal slovensko,
tudi on dobi štirideset kron po-
kojnine na dan. Diakon Hijero-
nim VValter, ki je takrat študiral v
osrednjem seminišču v Gradcu
in bil odpuščen iz reda; Norbert
Gunderdorfer, ki je bil takrat
domači učitelj pri neki gosposki
družini v Gradcu in je kasneje
izstopil iz reda.
ORMOŽ/AKTUALNO!
Nevidna elektriina nevarnost
Na eni izmed sej ormoškega občinskega sveta je neodvisni
svetnik Jože Granduč opozoril na problem visokonape-
tostne daljnovodne napeljave, ki se zgradbi osnovne šole
približa na razdaljo 5 metrov. Ena od učilnic je v nivoju
visokonapetostnega 35 kilovoltnega voda, napetost sose-
dnjega vzporednega voda pa znaša 20 kilovoltov. Učenci
so tako vsak dan več ur izpostavljeni elektromagnetnemu
sevanju in najbrž ne bi bilo napak, da se ugotovi, ali je
takšno sevanje tudi nevarno, je opozoril J. Granduč.
Marsikomu se trditve o elekt-
romagnetnih poljih in njihovih
vplivih na ljudi zdijo smešne ali
privlečene za lase. In vendar se z
njimi ukvarjajo tudi strokovnja-
ki in neizpodbitno je, da elektro-
magnetna polja (EMP) vplivajo
na ljudi. Prav o tem jena 18. pos-
vetovanju, ki ga je pripravilo
Elektrotehniško društvo iz Ma-
ribora, govoril prof. dr. Vojko
Valenčič z ljubljanske fakultete
za elektrotehniko.
Profesor dr. Vojko Valenčič je
povedal, da EMP vpliva na bio-
loške sisteme. Mehanizmov je
več in so odvisni od parametrov
EMP. Preučevanje tovrstnih
učinkov postaja v zadnjem času
v svetu in pri nas zelo inten-
zivno. Precej je rezultatov, ki go-
vorijo o pojavnosti teh učinkov,
manj pa je znanega o samih me-
hanizmih delovanja EMP na
biološko tkivo. Nekoliko bolje
poznajo delovanje polja na posa-
mezne organe, kjer so funkcio-
nalna in terapevtska mišična sti-
mulacija ter živčno-mišična sti-
mulacija uveljavljene metode za
lajšanje posledic po poškodbah
in okvarah živčno-mišičnega sis-
tema prizadetih oseb v postopku
rehabilitacije. Vplivi EMP na
tkiva v okolici ran, na tumorje,
živce in kosti ter rastlinska tkiva
So manj raziskani, a nekatere
uporabe so že uveljavljene - pos-
peševanje celjenja ran, rast
živcev, rast in celjenje kostnih
tkiv - manj pa so raziskani
učinki EMP na upočasnitev rasti
tumorjev.
Za polja v vsakdanjem okolju
lahko rečemo, da so običajno več
Velikostnih razredov manjša kot
polja pri terapevtski ali funkcio-
nalni električni stimulaciji. Epi-
demiloške raziskave ne dajejo
nedvoumnih rezultatov o mo-
rebitnih zdravju škodljivih
učinkih EMP v vsakdanjem
okolju. Težavno je nadzorovanje
preštevilnih dejavnikov, ki nas-
topajo neodvisno od navzočnosti
EMP. Kljub temu je potrebno
povedati, da so epidemiloške ra-
ziskave zdravju škodljivih učin-
kov EMP raziskovalcev z Uni-
versity of North Carolina poka-
zale, da je pri ženski populaciji
delavk, ki so v stiku z elekt-
ričnimi napravami, 40 odstotkov
višja umrljivost zaradi raka na
dojki kot pri drugih ženskah.
Švedske in kalifornijske raziska-
ve iz leta 1993 niso pokazale
povečanja tveganja nastanka
akutne levkemije pri delavcih, ki
so bili več kot 10 let izopostavlje-
ni močnim EMP. Trikratno pa
je bilo povečano relativno tve-
ganje obolevnosti za levkemijo
pri otrocih, ki so živeli v hišah,
kjer je bila gostota magnetnega
pretoka večja od 0,2 T. Finska
študija otrok, ki živijo manj kot
500 metrov oddaljeni od daljno-
vodov, ni pokazala povečanega
statističnega tveganja za obo-
levnost za levkemijo in liposo-
mom. Pokazala pa je rahlo
povečanje tveganja nastanka tu-
morjev živčnega sistema pri
dečkih, ki so bili izpostavljeni
magnetnemu polju, večjemu od
0,2 T.
Dr. Valenčič je dejal, da je
glavni problem teh raziskav, ker
je nemogoče nadzorovati vse de-
javnike, ki lahko vplivajo na raz-
voj posameznega obolenja. Dvo-
mi o obstoju povezave med EMP
zelo nizkih frekvenc in zdravjem
so spodbudili k raziskavam bio-
loge, ki raziskujejo v dveh sme-
reh. Na eni strani so eksperi-
menti na poskusnih živalih, ki
jih izpostavljajo ekstremno šib-
kim in tudi izredno močnim
EMP. Analizirajo tako vplive na
vedenje kot tudi vplive na njiho-
vo zdravje. Po drugi strani pa iz-
vajajo poskuse na celičnih kultu-
rah. Na podlagi raziskav se je
uveljavilo mnenje, da
gostota magnetnega pretoka
naj ne bi presegala vrednosti 0,2
T.
NASVETI ZA BOLJ
ZDRAVO
ŽIVLJENJE
Znanstveniki predlagajo vrsto
preudarnih ukrepov za izogiban-
je izpostavljenosti EMP, ki smo
jim najpogosteje izpostavljeni v
lastnem domu. Tukaj je le nekaj
nasvetov: odstranite električno
blazino iz postelje, z nočne oma-
rice umaknite telefonske tajnice
in električne ure, premaknite
posteljo od mest, kjer vstopajo v
prostor inštalacijski vodi, sedite
vsaj 1 meter od video terminalov
in zaslonov ter najmanj 2 metra
od televizijskih sprejemnikov. V
uradih in pisarnah je potrebno
transformatorje oddaljiti od
prostorov, v katerih so ljudje, saj
transformator v istem nadstrop-
ju povzroči tudi do 20 T. Verti-
kalne inštalacijske kanale je tre-
ba projektirati v stenah, kjer ni
pisarn, priporočljivo pa je tudi
uporabljati fluorescentne svetil-
ke brez dušilk.
Zanimivo je, da so zelo visoko
na lestvici močno sevaj očih apa-
ratov tudi nekateri vsakdanji
aparati, ki pa jih k sreči upo-
rabljamo le krajši čas: sušilec za
lase, sesalec za prah, krožna
žaga, vrtalnik, mikrovalovka in
mešalnik.
V Sloveniji smo sprejeli us-
trezno zakonodajo in določili
dopustno mejo vrednosti EM se-
vanja. Dopustne meje se v ev-
ropskih državah razlikujejo, za-
nimivo pa je, da ima Slovenija
najostrejše predpise na Stari ce-
lini. Težave nastopijo pri izva-
janju zakonov, saj so v pristo-
jnosti inšpektorjev za okolje in
prostor, ki pa so po večini kemi-
ki. Zato za takšne meritve in
preverjanja niso ustrezno kad-
rovsko usposobljeni. Glede na
velik porast pritožb pa dela, ki se
jim obeta, tudi fizično ne bodo
zmogli.
Kako pa je v primeru ormoške
šole, prof. dr. Valenčič ni mogel
povedati, saj sem mu lahko na-
vedla le skope podatke. Kljub
temu je dejal, da se po vsej ver-
jetnosti vrednosti EMP gibljejo
na sami meji dovoljenega. Zato
je predlagal, da se izvedejo us-
trezne meritve, s katerimi bi
starši ormoških osnovnošolcev
dobili zadovoljiv odgovor na
vprašanje, ali je zdravje njihovih
otrok v šoli ogroženo.
viki klemeniii
Osnovna šola Ormož in njen daljnovod
Obstoječih daljnovodov
zaradi velikih stroškov
ne nameravajo pres-
tavljati, nove pa bodo
gotovo gradili vstran od
hiš. Ta podatek najbrž
pove vse.
DORNAVA / SPOMLADANSKO ČIŠČENJE
Okoliia gradu je zadihala
člani Turistično-etnografskega društva Lukari in odbora za obnovo
baročnega gradu v Dornavi so pred kratkim organizirali spomla-
dansko čiščenja okolja. Vedno več prebivalcev se zaveda, da morajo
za lep in urejen kraj skrbeti vsi, zato se je pridružilo veliko otrok, sta-
novalci zavoda dr. Marijana Borštnarja, mladi in tudi starejši. Očistili
so cestne in druge nabrežine, okolico avtobusnih postajališč in druge
javne površine. Lepo so uredili tudi cvetlične grede in zasadili grmovje.
Letos pa so se prvič odločili, da bodo posekali trnje in drugo
grmičevje, ki je že preraslo skuipture v parku dornavskega dvorca, in
tako so nekateri spomeniki - žal v nič kaj dobrem videzu - ponovno
"zadihali" in se odkrili za naključne obiskovalce.
Ob koncu so sklenili, da bodo v bližnji prihodnosti počistili tudi izven
naselja in gozdiček za dornavskim gradom.
Tekst in fotografila: M. Slodniak
8
Četrtek, 17. april 1997- TEDNIK

ZGORNJE PARTINJE / PETDESET SKUPNIH LET
Ztatoporoienca Zdenko
Zlatoporočenca Ana in Vincenc Zelenko iz Zgornjega Partinja.
Foto: Maksimiljan
Po petdesetih letih skupnega življenja sta znova
stopila pred matičarja in oltar Vincenc in Ana Ze-
lenko iz Zgornjega Partinja 79 v lenarški občini.
Zlato poroko sta praznovala v družbi svojih
najdražjih: dveh hčera, 5 vnukov in 5 pravnukov.
Iskrenim željam ob zlati poroki se zakoncema
Zelenko pridružuje tudi naše uredništvo.
M.TOŠ
GORISNICA/ PETDESET SKUPNIH LET
Zlatoporoiema Zorko
Zlatoporočenca Matilda in Janez Zorko.	Foto: Laura, Gorišnica
Pred oltar v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici sta
po 50 letih ponovno stopila Matilda in Janez Zor-
ko iz Tibolcev. Zlati ženin se je rodil 17. avgusta
1920, nevesta Matilda, dekliški priimek Lah, pa
se je rodila 15. marca 1917. Sebe in družino sta
preživljala z delom na kemtiji. V zakonu so se
jima rodili trije otroci, na jesen življenja pa ju raz-
veseljuje šest vnukov in štirje pravnuki.
Zakoncema Zorko želi veliko srečnih in zado-
voljnih let tudi uredništvo Tednika.
MG
Rojstni dan Vesne^
Tadeja in Primoža
Trije mali korenjaki - ptujski
trojčki, doma pri Korošakovih
na Slovenskogoriški 5 - pri ma-
mici Sonji in atiju Franciju -
so na tretji aprilski dan upihni-
li že peto svečko. Darilca so
kar prihajala na njihov naslov,
tistega dne pa jih je na domu
obiskala tudi znanka iz bližnje
Bevkove ulice Anica Šeruga
kot predstavnica primestne
četrti Ljudski vrt.
Zbrala je darilca prodajalne
Pikapolonica, papirnice Alf, Pe-
rutnine in Maxi taxsija, potem
pa jih izročila Vesni, Tadeju in
Primožu. Kaj drugega kot veseli
so bili novih igrač. Mamica
Sonja se je morala zahvaliti tudi
v njihovem imenu in namesto
njih še kaj povedati, mali navi-
hanci pa se niso zmenili za ni-
kogar od nas. Povedali so le, da
se radi igrajo, najraje pa zlagajo
kocke, barvajo, Vesna vzame
kdaj v roke telefon, Primož pa
kaj zaigra na kitaro.
Varuška trojčkov je kar babica
Zinka, doma v bližini
Korošakovih, ki o svojih treh
vnučkih pripoveduje z nav-
dušenjem in zanje pravi, da so
njeni ljubčki. Že jeseni se bo
druščina treh korenjakov odpra-
vila v vrtec, med nove prijatelje,
potem pa jih čaka učenje v šoli
in takrat bomo morda o njih še
kaj zapisali.
T. Mohorko
Bratca in sestrica Korošak so ljubki trojčki
Barbara Ceniii v los Angelesu
19 - LETNA PTUJČANKA BARBARA CENČIČ, SLOVENSKA MISS BIKINI HAVVAIIAN
TROPIC 1997, JE MINULO NEDELJO (13. APRILA) POPOLDNE ODPOTOVALA ČEZ
LUŽO V AMERIŠKI LAS VEGAS, KJER BO TO SOBOTO, 19. APRILA, KOT PRVA SLO-
VENKA, SODELOVALA MED 90 NAJLEPŠIMI DEKLETI IZ VSEGA SVETA, NA LETOS ŽE
28. KOMERCIALNO NAJVEČJEM LEPOTNEM TEKMOVANJU SVETA.
Na poti jo spremlja Igor Pre-
log, direktor firme Gembala, ki
je organizator slovenskega le-
potnega tekmovanja za miss Ha-
waiian Tropic in ki je poskrbel
tudi za organizazijo in financi-
ranje Barbarinega potovanja.
Barbara, ki sicer pridno študira
na mariborski Ekonomsko
poslovni fakulteti, je že na
lanskem tekmovanju za misss
Slovenije dosegla odlično, a
nehvaležno četrto mesto; v
letošnjem letu pa so jo izbrali za
najlešpo med dekleti, ki so se
potegovala za miss bikini Hawa-
iian Tropic. Kot je povedala
pred odhodom, je izredno vese-
la, da bo med mnogimi brhkimi
Slovenkami prav ona zastopala
našo mlado državo na tekmo-
vanju med 90 najlepšimi dekleti
iz vsega sveta. Zelo je hvaležna
vsem, ki so ji pri tem pomagali,
še posebej organizatorji Igorju
Prelogu, Vladu Čušu iz športne-
ga in kozmetičnega studia
Olimpic, ki je srkbel za lepoto
njenega telesa s fitnesom in so-
lariji. Barbari Plaveč in Butiku
Sonja, kjer so posebej zanjo iz-
delali štiri čudovite večerne ob-
leke; za športna oblačila so
poskrbeli v NES sportsware iz
Ptuja, za torbice pa firma In
Nini iz Ljubljane. Barbara je
posebej hvaležna vizažistki
Ksenji Pehlič, ki je poskrbela za
njeno kozmetiko, za nego obra-
za so posrbeli v kozmetičnem
studiu Cosmea, za pričesko Fri-
zerstvo Fenus, za havajske cvet-
lične vence cvetličarna Roža, za
lepotni nakit Zlatarstvo Hasana-
gič iz Ptuja, poleg tega pa je
Barbara hvaležna še prodajalni
Skiny iz Ptuja in butiku La-
DONNA. Ta čas je Barbara za-
gotovo že v hotelu Tropicano, v
sanjskem Las Vegasu, ki je v 10
dnevnem bivanju v Ameriki
njen drugi dom. V soboto zvečer
bomo zanjo držali pesti na mega
lepotnem tekmovanju za miss
sveta Hawaiian Tropic. Prvo
uvrščena dekleta čakajo mamlji-
ve nagrade, najlepša pa bo dobi-
la razkošen Jeep. Kot je povedal
Igor Prelog ima Barbara odlične
možnosti za dobro uvrstitev, saj
je zelo blizu ameriškemu idealu
ženske Ipote.
-OM
Že/tS/(0 IN MOŠKO mZEKST^O
"BRieirr
PC DOMINO,'779-226
AVTOBUSNA POSTAJA
'776-456
Simpatična ptujska manekenka Barabara Cenčič,
slovenska miss bikini Hawaiian Tropic, pred odho-
dom v Las Vegas.	(foto: Vilijem Klemenčič)
tednik - 17. APRIL 1997
PO NASlH KRAJIH - 9
tENART / SVETNIKI KONČALI 22.REDNO ZASEDANJE
SO tisoiakov la Kriiev pot
v NADAUEVANJU prekinjene SEJE OBČINSKEGA SVETA SO SVHNIKI KRITIČNO PRETRESLI
PREDLOGE O IZRABI TEKOČE PRORAČUNSKE REZERVE, DALJ ČASA PA SO SE ZADRŽALI PRI
PROBLEMATIKI PREDŠOLSKEGA VARSTVA 0 POROČILO O PRIMERU IRENE TURIN SPREJE-
LI, VENDAR ZADRŽALI NOVA IZPLAČILA, DOKLER PRISTOJNI ORGANI NE UGOTOVIJO MO-
DIRITNE PREKORAČITVE POOBLASTIL NEKDANJEGA PREDSEDNIKA IS LENART
V nadaljevanju 22. redne
seje so lenarški svetniki brez
razprave in pripomb sprejeli
odlok o povprečni gradbeni
ceni in stroških komunalnega
urejanja stavbnih zemljišč, ki
je bil v drugi obravnavi. Za
izračun stroškov komunalne-
ga urejanja stavbnih zemljišč
so doslej upoštevali ocenjene
stroške komunalnega urejanja
zemljišč na območju Lenarta
v prejšnjih letih. Zdaj so jih
popravili, tako da bo znašlo
povišanje za en kvadratni me-
ter stanovanjske površine 6%
za objekte in naprave indivi-
dualne rabe in 8% za objekte
kolektivne rabe. Brez pripomb
so tudi sprejeli predlog spre-
menjenega odlol^ o dopolnit-
vah zazidalnega načrta v le-
nareki industrijski coni.
Živahnejša pa je bila razprava
o izrabi tekoče proračunske re-
zerve, ki jo je predlagal župan
Slavko Kramberger. Tako je
Srečko Vogrin (SDS) pripo-
minjal, da se mu zdijo postavke
za prvo tromesečje previsoke,
saj bo sicer ob koncu leta mar-
sikdo izvisel. Podžupan Lenar-
ta Ivan Vogrin pa je predlagal
ukinitev pomoči v višini 100
tisoč tolarjev časopisu Domače
novice, ki ga izdaja podjetje
Štrakl od Sv. Trojice. Menil je,
da je občina pred leti z zagon-
skim kapitalom izdajanje omo-
gočila, zdaj pa naj podjetje uvel-
javi tržne mehanizme ali pa
časopis preneha izhajati.
Večina svetnikov je ta predlog
podprla. Jože Šiunan (SKD) je
predlagal, da se iz proračunske
rezerve nameni 50 tisočakov za
delo Križev pot in da se denar
nakaže Društvu invalidov Len-
art za avtorske pravice. Križev
pot bi postavili v kapelico v Ra-
dehovi pri Lenartu. Njegov
predlog je podprl tudi Raj-
mund Lčbreht (SKD), Milan
Repič (SLS) pa je pripomnil,
da naj se napiše, da bo to pris-
pevek davkoplačevalcev k ure-
ditvi kapelice v Radehovi.
Srečko Vogrin je pobudo
podprl, v nekoliko šaljivem
tonu, s katerim je popestril prvi
del zadnjega zasedanja le-
narškega občinskega sveta, pa
je predlagal, da naj bo Križev
pot nameščen v občinski zgrad-
bi, tako da bo svetnike spomin-
jal na njihovo delo in na "križev
pot, ki smo ga morali prestaja-
ti". Svetniki so sprejeli sklep in
Društvu invalidov namenili 50
tisočakov.
Osrednja pozornost je na zase-
danju veljala problematiki
predšolskega varstva otrok. Le-
narčani so s predšolskim varst-
vom otrok v glavnem zado-
voljni, težave imajo le zaradi
občutne prostorske stiske.
Vodstvo vrtca v Lenartu, ki je
daleč največji javni zavod na
področju družbenih dejavnosti
v občini, je za zasedanje pripra-
vilo izčrpno poročilo z analiza-
mi. Na zasedanju ga je nekoliko
podrobneje razložil ravnatelj
Darko Rebemik. Posebej je
poudaril, da s plačevanjem
oskrbnine ni večjih problemov
in da je dolg sorazmerno nizek
(znaša nekaj več kot 2,9 milijo-
na tolarjev, tako da očitno ne
držijo pred časom izrečene pri-
pombe o strahotno dolgih sez-
namih dolžnikov). Občutijo pa
veliko socialno stisko staršev
svojih varovancev. Po njego-
vem so najbolj pereči prostorski
problemi, ki jih bo morala
rešiti lokalna skupnost. Finan-
ciranje javnega zavoda in stro-
kovni kadri pa so stvar države,
normativov in standardov, ne
nazadnje tudi dogovarjanja, je
lenarškim svetnikom še pove-
dal Darko Rebemik. Pozval jih
je k strpni in ustvarjalni razpra-
vi in dodal, "da nas bodo naši
varovanci čez nekaj let sodili po
naših dejanjih, prav zato bodi-
mo strpni, ustvarjalni in usmer-
jeni v prihodnost".
Svetniki so soglašali s spre-
membami statutov krajevnih
skupnosti (z izjemo Sv. Jurija v
Slovenskih goricah, ki so mu
soglasje že dali), kritično in po-
lemično pa so pretresli tudi
poročilo posebne komisije, ki je
proučevala okoliščine zamenja-
ve nekdanje načelnice oddelka
za notranje zadeve Irene Turin.
O tem smo obširneje poročali v
prejšnjem Tedniku.
M. Toš
PIKAPOLONICO
OBISKUJEMO VEDNO
KADAR GREMO MIMO,
DA NIČ NE ZAMUDIMO
V marcu smo v PIKAPO-
LONICI izvedli veliko pom-
ladansko prodajno akcijo.
Skupaj s prodajnimi katalogi
smo na vaše naslove poslali
dopisnico z nekaj kratkimi
vprašanji. Vsem, ki ste nam
dopisnico vrnili, se lepo za-
hvaljujemo.
Med prispelimi dopisnicami
smo izžrebali tri nakupne
bone.
Želimo se oddolžiti za velik
odziv in zato smo dodatno
izžrebali 40 (20x2) vstopnic
za ogled filma 101 DALMA-
TINEC. Primeren je za otro-
ke in odrasle. Predvajanje
smo zakupili za v petek, 9.
maja, ob 16. uri v kinu Ptuj.
Ogled filma bomo omogočili
tudi nekaterim poslušalcem
otroške oddaje Radia Ptuj,
trem razredom osnovnih šol
in... še komu.
NAGRAJENCI:
1.	nakupni bon 15.000,00 SIT
prejme MARIJA BRGLEZ,
Kraigherjeva 10, 2325 KI-
DRIČEVO
2.	nakupni bon 10.000,00 SIT
prejme ANDREJA PRIGL,
Potrčeva c. 50a, 2250 PTUJ
3.	nakupni bon 5.000,00 SIT
prejme LIZIKA DOVEČAR,
Sardin je 7, 2274 VELIKA NE-
DELJA
dvt karti za ogled
filma 101 dalmatinec
prejmejo:
1.	MARJANA STRELEC,
Prvenci 9b, 2281 MARKOVCI
2.	DEJAN NOVAK, Podvinci
64, 2250 PTUJ
3.	LEA KORNET, Pestike 5a,
2283 ZAVRČ
4.	KAJA PETROVIČ, Arbaj-
terjeva 9,2250 PTUJ
5.	ANGELA PERHAČ, Placar
14,2253 DESTRNIK
6.	ANICA EMERŠIČ, Paradiž
51,2282 CIRKULANE
7.	ADRIJANA SVENŠEK,
Zakl 30 d, 2286 PODLEHNIK
8.	IRENA LOVREC, Drbetin-
ci 60,2255 VITOMARCI
9.	JOŽICA KAMENŠEK,
Majšperk 35, 2322 MAJŠPERK
10.	DARJA KODRIČ, Kočice
15,2287 ŽETALE
11.	VESNA HERGA, Kicar
34,2250 PTUJ
12.	JOŽICA PAUKO, Vinta-
rovci 12 a, 2253 DESTRNIK
13.	JOŽICA HORVAT, Mure-
tinci 27,2272 GORIŠNICA
14.	ZOFIJA KAPUN, Trnov-
ska vas 47, 2254 TRNOVSKA
VAS
15.	NATAŠA ŠTEBIH, Cvet-
kovci 21 a, 2273 PODGORCI
16.	BERTA JAZBEC, Žetale
14a, 2287 ŽETALE
17.	MARIJA FICIJAN, Sp. Ve-
lovlek 35,2250 PTUJ
18.	MARIJA PIHLER, Pod-
vinci 23a, 2250 PTUJ
19.	SUZANA GALUN, Sto-
perce55,2289 STOPERCE
20.	SUZANA PULKO, Vičava
12,2250 PTUJ
Avtor naslovne pesmice je
VIDA FLAJŠMAN, Panon-
ska 2, 2250 PTUJ, in ji po-
darjamo 4 vstopnice.
Nakupne bone in vstopnice
dobijo nagrajenci po pošti.
VSEM NAGRAJENCEM
ČESTITA^MO!!
Kolektiv Pikapolonice:
SILVA, MARIJA, AN-
DREJA, RENATA, SUZA-
NA
ORMOŽ / OBČNI ZBOR SKD
"ffrez SKD ni sodobne demokraiije"
...je dejal eden izmed udeležencev občnega zbora Slo-
venskih krščanskih demokratov, ki je potekal minulo
nedeljo in se ga je udeležilo veliko število delegatov in
gostov. Med gosti so bili predsedniki sosednjih občin-
skih odborov in predsedniki drugih ormoških poli-
tičnih strank. Iz vodstva Slovenske ljudske stranke so se
opravičili, opravičil pa se je tudi predsednik stranke
Alojz Petrle, ki se zbora zaradi slabih vremenskih raz-
mer ni mogel udeležiti - nameraval je namreč prileteti
z manjšim letalon na letališče v Moškanjcih.
Najprej so zbrani prisluhnili
kulturnemu programu, v kate-
rem je nastopil moški zbor pod
vodstvom Stanka Pšaka, Anica
Magdič je nanizala nekaj misli,
nastop pa je s svojo prisotnostjo
oplemenitila Ema Meško, ki je
zbranim podarila eno svojih pe-
smi.
Predsednik stranke Milan Cvet-
ko se je v svojem poročilu ozrl na
minulo volilno leto. Dejal je, da
so se krščanski demokrati na vo-
litve dobro pripravili, čeprav niso
dosegli pričakovanega rezultata.
Članstvo se je izkazalo z izjemno
pripravljenostjo za delo. Slabši
rezultat od pričakovanega pa gre
pripisati sodelovanju krščanskih
demokratov v vladi in spodrslja-
jem na državni ravni.
Na občinski ravni so bili člani
aktivni v občinskem svetu, kjer
skupaj s člani Slovenske ljudske
stranke in Zelenih Slovenije tvo-
rijo uspešno koalicijo. Stališča do
aktualne občinske problematike
uskladijo pred sejo na koordina-
ciji strank. Redno pa se sestaja
tudi upravni odbor stranke, kjer
so zastopani predstavniki iz do-
mala vseh koncev občine in tako
so svetniki seznanjeni s proble-
matiko vseh krajevnih skupnosti.
Krščanski demokrati so si minu-
lem obdobju zelo prizadevali za
postavitev spomenikov mobilizi-
ranim v nemško vojsko, da spo-
min na te žrtve vojne ne bi utonil
v pozabo.
Svoje poročilo je v imenu
kmečkega gibanja podal tudi Jože
Ozmec. Povedal je, da je bilo gi-
banje v preteklem obdobju zelo
delavno in da je imelo v času, ko
je bil minister za kmetijstvo
krščanski demokrat, pomembno
funkcijo. Poleg aktivnosti minu-
lega leta pa je napovedal 3. letno
konferenco kmečkega gibanja, ki
bo prihodnji mesec v Ormožu.
Po krajšem zatišju je ponovno
zaživelo delo mladih krščanskih
demokratov. Na pobudo regijske-
ga odbora so pričeli delati letos ja-
nuarja in v tem času so se ude-
ležili mladinskega kongresa in
pripravili kresovanje na veliko
soboto. Predsednica mladih
krščanskih demokratov je postala
Irena Žuran, načrtov pa je menda
veliko in upajo, da jih bodo s
pomočjo stranke lahko realizirali.
V razpravi je Mirko Prelog iz
Ljutomera opozoril, da je potreb-
no stvari, ki se te dni dogajajo v
državnem vrhu Stanke, jemati z
rezervo. Poiskati je treba poti za
prenovo stranke, ki bo imela pod-
poro članstva. Ker z novo lokalno
samoupravo na našem območju
nastalo veliko število novih
občin, krščanski demokrati raz-
mišljajo o ustanovitvi dveh regij-
skih odborov.
vk
TRNOVSKA VAS / V NEDELJO ZBOR OBČANOV
Naivei besed o dograditvi šole
v nedeljo, 13. aprila, je bil v Trnovski vasi zbor občanov
za območje KS Trnovska vas, ki sta ga sklicala župan
občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in podpred-
sednik sveta KS Trnovska vas Anton Potrč.
Najprej je župan poročal o delu
občine v lanskem letu, ko so veliko
denarja vložili v gradnjo infra-
strukture, saj je ta pogoj, da se mla-
di ne bodo odseljevali z območja
občine, nato pa je podpredsednik
sveta KS Trnovska vas Anton
Potrč poročal o delu KS Trnovska
vas v minulem letu.
Po poročilih so govorili o planu
delu v letu 1997. V občini ostaja še
naprej prioriteta infrastruktura,
kot je nadaljevanje gradnje vodo-
voda v KS Sv. Andraž - druga faza,
nadaljevanje gradnje šole na
Destrniku in priprava projektov za
dograditev šol v Trnovski vasi in
Vitomarcih. V KS Trnovska vas
nameravajo letos urediti okolico
zdravstvenega doma, alfaltirati ne-
kaj krajevnih cest, sanirati streho
na stavbi KS in urediti prostore za
potrebe sedeža občine, priraviti
projekte za dograditev šole in
večnamensko dvorano. Velikih fi-
nančnih zalogajev si v letošnjem
letu ne morejo privoščiti, saj je
prioriteta vračilo kredita, ki je bil
najet v lanskem letu za dokončanje
zdravstvenega doma, in tudi del
letošnje glavarine je bil porabljen
že v lanskem letu.
V razpravi je bilo nekaj negodo-
vanja zaradi izplačila škode po lan-
skem neurju, za katerega je K S
Trnovska vas dobila bistveno
manj kot drugi dve KS v občini.
Na koncu so ugotovili, da je prob-
lem nastal, ker nekateri prizadeti
škode niso prijavili. Razpravljali
so tudi o izterjavi dolžnikov po po-
sebnih pogodbah za posamezne
akcije; dolg sedaj znaša že dobrih
27000 DEM. Prisotni so tudi ugo-
tovili, da je z zamenjavo podžupa-
na vzpostavljen kontakt med kra-
jevno skupnostjo in občino, po-
trebno pa ga je poglobiti med sve-
tom KS in občinskimi svetniki iz
KS Trnovska vas. Zato je bil spre-
jet sklep, da svetnika občinskega
sveta vabijo tudi na seje sveta KS
in skupaj rešujejo problematiko.
Nekaj očitkov je bilo tudi na
račun preveč investicijsko narav-
nanega proračuna in da se premalo
denarja namenja v gospodarski
razvoj občine, govorili pa so tudi o
razdružitvi občine.
Zmago Šalamun
PODGORCI / OBNOVA DVORANE
Do Praznika vina mora
biti vse pripravljeno
V	Podgorcih se tamkajšnje kulturno društvo trudi preure-
diti krajevno dvorano, ki je center kulturnega in družabnega
življenja v Podgorcih. Od leta 1994 pa do lani so v obnovo in
gradnjo prizidlu vložili okrog 3 milijone tolarjev, pri čemer
pa niso upoštevane številne prostovoljne delovne ure.
V	novem prizidku, ki meri okrog 60 kvadratnih metrov, so uredili
moderno kuhinjo in prepotrebne sanitarije. Sedaj pa je na vrsti še
sama dvorana. Podrli so predelno steno in dobili okrog 300 kvadra-
tov velik prostor, ki bo kos vsaki prireditvi. V Podgorcih so namreč
vse prireditve zelo obiskane in vedno so imeli težave s prostorsko
stisko. Po odstranitvi predelne stene so konstrukcijo ojačali s pod-
pornimi stebri, mojstri pa se pravkar ukvarjajo s pleskarijo in lese-
nimi oblogami. Podgorčani bi radi uredili še vhod, streha in druge
želje pa bodo morale še kakšno leto počakati. Stanko Kukovec je po-
vedal, da so denar prispevala vsa društva, predvsem turistično
društvo, krajevna skupnost, upajo pa tudi, da bo kakšen tolar pri-
maknila občina. V zbiralni akciji so se zelo lepo odzvali tudi kraja-
ni. (vk)
Je šport res
ptujski
nebodigatreba?
(PRED SPREJETJEM
OBČINSKEGA PRO-
RAČUNA ZA LETO 1997)
Veliko je bilo v zadnjem obdob-
ju že povedanega o problemih, ki
tarejo ptujski šport. Verjetno ni
pretirana ocena, da pomeni pred-
log občinskega proračuna za leto
1997 potop ptujskega športa.
Takšno oceno narekuje predlaga-
ni indeks za športno dejavnost v
višini 93 odstotkov iz lanskega
leta, pri čemer pa je za osnovno
dejavnost na razpolago (po pred-
logu) celo samo 87 odstotkov.
V predlogu športnega pro-
računa, o katerem bodo še raz-
pravljali mestne svetnice in svet-
niki na ponedeljkovi seji, so v ce-
loti izpadle nekatere od ključnih
postavk v okviru osnovne športne
dejavnosti, kot so: zdravstveno
varstvo športnikov, športni doda-
tek športnikom, kategoriziranim
po državnih kriterijih, nagraje-
vanje športnih dosežkov po vel-
javnem občinskem odloku in še
nekateri.
^ Po mnenju upravnega odbora
Športne zveze Mestne občine Ptuj
lahko sprejetje takšnega predloga
resno ogrozi zastavljene programe
športnih organizacij v naši občini.
Nadalje Upravni odbor Športne
zveze ugotavlja, da v fazi usklaje-
vanja ni bil sprejet noben od pred-
logov športne sfere, kljub števil-
nim posvetom in sestankom z Od-
delkom za družbene dejavnosti
pri Mestni občini Ptuj. Že lanski
športni proračun je porpenil veli-
ko preizkušnjo za to dejavnost, saj
je številnim klubom in društvom
v naši občini odmeril pičla sredst-
va, še posebej če vemo, da v občini
deluje 78 klubov in društev, med
katerimi jih veliko dosega tudi
nadi)ovprečne rezultate.
V Športni zvezi Ptuj so o pereči
problematiki na športnem po-
dročju seznanili vse odgovorne in
zainteresirane v občini. Na njiho-
vo pobudo so se sestali tudi z vodji
poslanskih skupin v Mestnem
svetu, županom, podžupanoma in
predsednikom Mestnega sveta.
Ker so bili ob tem deležni razu-
mevanja, se nadejajo, da bo ob
sprejemu proračuna končni pred-
log drugačen, saj s strani Oddelka
za družbene dejavnosti podani
predlog v celoti ignorira interese
in strokovna mnenja športne sfere
in njenih legitimnih predstavni-
kov.
V Športni zvezi Ptuj so tudi
enotnega mnenja, ko zatrjujejo,
da niso pripravljeni prevzeti od-
govornosti za posledice, ki jih bo
prinesel morebitni sprejem pred-
loga proračuna za šport.
Da bo potrebno športni sferi
prisluhniti, potrjujejo težave ved-
no večjega števila klubov in
društev v naši občini.
Če se vprašamo, ali več mladine
na športna igrišča ali v zakajene
bistroje, je odgovor verjetno na
dlani. Ob neupoštevanju predlo-
gov športne sfere bi lahko naredili
nepopravljivo škodo ptujskemu
športu, kar se bo poznalo tako na
športnih dosežkih, številu
vadečih in tudi višini sredstev,
namenjenih za šport s strani
države.
Sitrum Starček
10 - ZANIMIVOSTI
17. APRIL 1997- TEDNIK
PTUJ / POGOVOR Z DR. HENRIKOM ZLEBNIKOM, DIREKTORJEM ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ
Pridobili nekal novih zdravnikov
PTUJSKI ZDRAVSTVENI DOM OPRAVLJA SVOJO DEJAVNOST NA 17 LOKACIJAH • OD 271 ZAPOSLENIH JE 66 ZDRAVNIKOV • LETOS UREDITEV PROl
TOROV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽENSK
Poslovno lcto^96sovptujskemzdravstvenemdoniu po bese-
dah direktorja dr. Henrika Žlebnika relativno uspešno
končali. Uspelo jim je izdvojiti tudi nekaj denarja za in-
vesticijsko vzdrževanje v novem letu. Za doseženi rezultat
gre zasluga vsem zaposlenim, uspelo jim je nadoknaditi
tudi izpad zaradi tritedenske stavke zdravnikov v lanski
pomladi.
Obolevnost ptujskih občanov
v povprečju ne odstopa od obo-
levnosti na državni ravni. Kljub
temu da bo na podrobnejše ana-
lize še potrebno počakati, pri-
pravlja jih Inštitut za varovanje
zdravja Slovenije, so rezultati
spodbudni. Zadovoljivo je, da
raven zdravstvenega varstva na
Ptujskem ne pada. V Zdravstve-
nem domu Ptuj je lani za zdrav-
je ljudi na območju bivše
občine Ptuj skrbelo 38 zdravni-
kov in 28 zobozdravnikov.
V splošnih ambulantah je bilo
v 1996. letu 199 tisoč obiskov, na
otroškem dispanzerju 39 tisoč,
2500 obiskov je bilo zaradi cepl-
jenja, na šolskem 25 tisoč in 3200
cepljenj, na pljučnem 7600, na
dispanzerju za mentalno zdravje
4700 in v zobozdravstvenih am-
bulantah 70.000 obiskov. Patro-
nažna služba je v letu 1996 opra-
vila 39 tisoč obiskov na domu. V
javnem zavodu Zdravstveni dom
Ptuj je bilo lani zaposlenih 271
delavcev, od tega 66 zdravnikov.
Raven zdravstvenega varstva,
ki jo je zagotavljal Zdravstveni
dom Ptuj v prejšnjem letu, je bila
boljša kot v letu prej. Predvsem
jim je to uspelo z izboljšano ka-
drovsko zasedbo pri zdravnikih,
ki so jih v glavnem dobili od dru-
god. Izpadov v posameznih am-
bulantah je bilo manj kot v
prejšnjih letih, s tem pa se je
povečala tudi dostopnost do
zdravstvene službe. Izboljšana
kadrovska zasedba odpira nove
možnosti za strokovno izpopoln-
jevanje zdravnikov, manjšo obre-
menitev, boljšo kakovost dela ter
več časa za kakšen nujno potre-
ben pogovor z bolnikom, ki
včasih bolj pomaga kot izpolnjen
recept.
Najpogosteje prihajajo pacienti
v splošne ambulante zaradi
prehladnih obolenj, na drugem
mestu so kronične bolezni
(predvsem gibal, srca in ožilja),
zelo pogoste so tudi poškodbe.
Vse pogosteje pa se oglašajo ljud-
je tudi zaradi socialnih in dušev-
nih stisk, ki jih doživljajo zaradi
sprememb v življenjskem in de-
lovnem okolju zaradi socialnih
in eksistenčnih pretresov.
velika
prostorska raz-
drobljenost
dejavnosti
Zdravstveno varstvo na primar-
ni ravni se na območju bivše
občine Ptuj izvaja pod sedemnaj-
stimi strehami, od tega jih je v
Ptuju šest, največ ob Potrčevi
cesti (splošne in zobozdravstve-
ne ambulante, uprava in otroški
dispanzer), imajo pa še ambulan-
to v domu upokojencev, del dej-
avnosti opravljajo v Čučkovi
stavbi, reševalna postaja pa ima
prostore Vošnjakovi ulici. Zu-
nanje lokacije so v Kidričevem,
Majšperku, Zetalah, Podlehniku,
Leskovcu, Cirkulanah, Zavrču,
Gorišnici, Juršincih in Trnovski
vasi ter v OŠ Markovci, kjer dela
zobozdravstvena ambulanta.
Takšna prostorska razdroblje-
nost pomeni veliko obremenitev
pri stroških vzdrževanja objek-
tov in naprav ter pri oskrbovanju
vseh enot s potrebnim materia-
lom.
V ptujskih ambulantah poteka
delo vse dni, v zunanjih pa je od-
visno od obsega dela. Zdravstve-
ni dom Ptuj zagotavlja neprekin-
jeno zdravstveno varstvo in nuj-
no medicinsko pomoč za vse pre-
bivalce bivše občine Ptuj, na-
menjena pa je resnično tistim, ki
jo nujno potrebujejo. To skušajo
že nekaj časa dopovedati tudi pa-
cientom. Pri tem gre tudi za to,
da bo zdravstvena pomoč prav
gotovo uspešnejša, če jo bo paci-
ent poiskal pri svojem osebnem
zdravniku. Nesmiselno je, kot
pravi dr. Henrik Žlebnik, da
dežurno službo, ki je resnično
namenjena nujnim primerom,
obremenjujemo z delom, ki ne
more dati pravega učinka, in jo
odtegujemo za primere, ko res
lahko nekaj storimo. S skupno
reševalno službo pa Zdravstveni
dom Ptuj pokriva tudi občino
Ormož.
čakalne dobe
kratke in
občasne
čakalne so v Zdravstvenem
domu Ptuj po trditvah direktorja
dr. Henrika Žlebnika kratke in
občasne, ker se vsi skupaj trudi-
jo, da jih ne bi bilo, posebej še
tam, kjer je potrebno, da pacient
pride čimprej do ustrezne
pomoči. Pozna pa se, da je pri
zdravnikih, ki so prijaznejši in
boljši ter jih imajo pacienti raje,
včasih treba čakati dlje, posebej
ko gre za epidemije. Povsem ne-
kaj drugega pa so čakalne dobe v
zobozdravstvu, zlasti še pri pro-
tetiki, ki so znan problem.
Zdravniki se trudijo upoštevati
ordinacijski čas, še posebej sedaj,
ko so na delu nadzorni organi
nacionalne zavarovalnice. V
vodstvu zavoda pričakujejo s
strani vseh sodelavcev določeno
raven delovne discipline in od-
govornosti do svojih varovancev.
Direktor Zdravstvenega doma si-
cer pravi, da ne more trditi, da je
ta zavest vedno na želeni ravni.
Spoštovanje ordinacijskega časa
ni samo ekonomska ali disciplin-
ska kategorija, je predvsem raven
spoštovanja do zavarovancev.
Dr. Žlebnik tudi pravi, da bodo
vsako s strani nadzornega organa
zavarovalnice	ugotovljeno
kršitev ordinacijskega časa
zdravniki v celoti sami plačali.
osebnega
zdravnika ima
okrog 50 tisoč
občanov
Pri izbiri osebnega zdravnika,
ki bi ga po veljavni zdravstveni
zakonodaji moral imeti vsak za-
varovanec, na Ptujskem še
močno šepa.
"Nekaj naših občanov ima pač
srečo, da jim ni bilo potrebno
iskati pomoči zdravnika, zato
osebnega zdravnika še nimajo.
Drugi problemi, ki se pri tem
pojavljajo, pa izhajajo predvsem
zaradi menjave zdravnikov, ker
ima sistem evidentiranja osebnih
zdravnikov nekatere pomanjklji-
vosti. Gre za to, da si osebnega
zdravnika zavarovanec izbere v
nekem zavoda. Ta podatek naj bi
se po nekem principu vpisal v
zdravstveno izkaznico. Če se to
dosledno ne izvaja, je mogoče, da
ima nekdo tudi pet, šest osebnih
izbranih zdravnikov. Ker pa
računalniški sistemi med
zdravstvenimi zavodi niso pove-
zani, je to preprosto mogoče. Za-
vod za zdravstveno zavarovanje
evidentira prvi vpis, pri čemer se
vse konča. Gre tudi za to, da so
osebni podatki včasih nena-
tančni, dogaja se, da so isti zava-
rovanci pod različnimi podatki.
V tem obdobju poteka intenziv-
no usklajevanje podatkov med
Zdravstvenim domom Ptuj in
ptujsko izpostavo Zavoda za
zdravstveno varstvo Maribor v
zvezi z evidenco zavarovancev,
ki so si izbrali osebnega zdravni-
ka pri nas. Doslej si je osebnega
zdravnika izbralo več kot 50
i tisoč zavarovancev z območja
bivše občine Ptuj. Natančnejšo
številko bomo lahko objavili
šele, ko bomo podatke o izbiri
uskladili za zavodom.
Možnost izbire osebnega zdrav-
nika še vedno obstaja. Podatke o
zdravnikih, ki lahko še sprejema-
jo paciente, imajo v centralni
kartoteki Zdravstvenega doma
na Potrčevi. Res pa je, da so na
razpolago mlajši zdravniki, ki si
morajo zaupanje šele pridobiti.
Nima pa nobenega smisla, da
skušamo za vsako ceno do
izkušenega zdravniku, ki nas bo
lahko sprejel šele čez teden dni.
Priporočamo tudi, da se ljudje
oglasijo tudi pri zdravnikih na
podeželju, ki še lahko sprejemajo
paciente. To je mogoče na pri-
mer v Podlehniku, tudi v
Majšperku, če želimo upravičiti
stalno zasedbo dveh zdravnikov.
Pričakujemo, da si bodo občani
tudi na teh lokacijah izbrali
osebnega zdravnika. Zaradi spe-
cifične oblike financiranja preko
glavarine enostavno ne moremo
'kreditirati' takega obratovanja v
nedogled, zato pričakujemo, da
se tudi ljudje dejansko odločijo
za tak način dela."
Do začetka letošnjega leta je v
okviru Zdravstvenega doma Ptuj
delala tudi specialistična derma-
tološka ambulanta, za katero so
zagotavljali servis (sestro, pros-
tore in material). Delati je prene-
hala z obrazložitvijo, da je bila v
enakem obsegu podeljena konce-
sija zasebnemu dermatologu.
Kar zadeva specialistične ambu-
lante v ptujskem zdravstvenem
domu, je treba povedati, da neka-
tere dejavnosti potekajo na spe-
cialistični ravni, kot so pediatri-
ja, zdravstveno varstvo otrok,
šolska medicina, medicina dela,
zdravstveno varstvo žensk in
zdravstveno varstvo pljučnih
bolnikov. Gre za dejavnosti, ki v
največji meri vključujejo delo
specialistov, ni pa potrebna na-
potnica, razen za dispanzer za
pljučne bolezni, ki bi ga s tega vi-
dika lahko imenovali specialis-
tična ambulanta. Pri drugih je
obisk možen brez napotnice in
nimajo te značilnosti. Podobno
je v zobozdravstvu.
vptuju
prehospitalna
enota
reševalne
službe
v začetku leta je začel veljati
novi pravilnik o nujni medicin-
ski pomoči, ki zadeva reševalno
službo. "Ptuj naj bi ustanovil
tako imenovano prehospitalno
enoto nujne medicinske pomoči.
To pomeni eno ekipo, ki
vključuje usposobljenega zdrav-
nika, medicinskega tehnika in
voznika-reševalca, ki naj bi bil
tudi medicinski tehnik. Delala
bo 24 ur dnevno in 365 dni v
letu. Ta ekipa naj bi pokrivala
področji poškodb in nujnih in-
ternističnih stanj (zastrupitve,
infarkt in podobno) in bo fman-
cirana kot posebna enota. Pred-
stavljala bo novo, relativno avto-
nomno službo v okviru Zdravst-
venega doma Ptuj. Kako naj bi
bila organizirana reševalna
služba oziroma kakšna naj bi bila
njena vsebina, v tem trenutku še
ni znano. Mislim, da se bodo
stvari morale oblikovati postopo-
ma glede na potrebe, ker bi vsako
prehitro odločanje o spremem-
bah, dokler ni nadomestila za ob-
stoječo dejavnost, bilo nespamet-
no. Verjetno je, da se bo del dej-
avnosti reševalne službe vklopil
v pokrivanje enote nujne medi-
cinske pomoči. Preostali del pa
bi prevzel pretežno nenujne pre-
voze, ki jih bo po vsej verjetnosti
potrebno razdeliti na prevoze s
posebnimi zahtevami (kjer ne
gre za urgentna stanja, ampak
samo za poseben režim prevo-
zov) in na del, ki mu po domače
rečemo taksi službo za tako ime-
novane sanitetne prevoze, brez
nekih režimov in stopenj nujnos-
ti."
nova reševalna
postaja ob
gasilskem
domu
z največjo prostorsko stisko se
srečuje reševalna služba, ki še
vedno dela na neprimerni lokaci-
ji v Vošnjakovi ulici. Ta lokacija
že v normalni razmerah ogroža
delo, da o morebitnih nesrečah
niti en govorimo. "Če so naši
občani malo 'bolj veseli', nas
običajno zaparkirajo in tako
lahko po neumnosti v resnici
pride do tragedije." Vrsta pogo-
vorov in dobrih namenov za
rešitev tega vprašanja za zdaj os-
taja brez konkretnih rešitev.
Zdravstveni dom se je potrudil,
da je v sodelovanju z mestno
občino in Projekto inženiring
Ptuj uredil osnovno dokumenta-
cijo za odločanje o tej investiciji.
Dogovorjeni sta vsebina in obseg
dejavnosti ter izbrana nova loka-
cija, ki naj bi bila ob gasilskem
domu na Natašini poti.
Po ureditvi vpijejo tudi prosto-
ri za delo dispanzerja za zdravst-
veno varstvo žensk. Izdvojena
sredstva iz poslovanja za prejšnje
leto so zagotovilo, da bo do tega
prišlo še letos. Uredili jih bodo
na lokaciji na Potrčevi v traktu
A, kjer so bile do nedavnega
splošne ambulante. Pogodba o
pripravi tehnične dokumentacije
je že podpisana.
Še vedno pa ni rešeno ustanovi-
teljstvo javnega zavoda Zdravst-
veni dom Ptuj. V samem zdravst-
venem domu so bolj naklonjeni
enemu ustanovitelju kot pa sous-
tanoviteljstvu devetih občin.
Dejstvo je namreč, da soustano-
viteljstvo zahteva odločanje s
konsenzom, kar pomeni, da
lahko tudi najmanjša stvar zade-
vo zaplete do nerešljivosti zaradi
nasprotovanja nekoga ali pa tudi
zaradi nezainteresiranosti. Vtis
pa je, da v zunanjih občinah tem
dejstvom ne verjamejo in predlo-
gu o enem ustanovitelju, za kate-
rega se zavzema tudi ptujska
občina, nasprotujejo.
MG
Dispanzer za ženske dela v nemogočih razmerah.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / NOVO IZ PTUJSKEGA ZDRAVSTVA
Ptujska zdravnika v Kanadi
^DR. LOJZE ARKO IN DR. HENRIK ŽLEBNIK NA ŠTUDIJSKEM POTOVAN-
JU V KANADI. ^ V RAZPRAVI JE NOV PREDLOG O KATEGORIZACIJI SLO-
VENSKIH BOLNIŠNIC.
Od 14. do 23. aprila se bo v
okviru zaključka študija mana-
gement v zdravstvu, 39 pred-
stavnikov ministrstva za
zdravstvo Republike Slovenije,
zavodov za zdravstveno varstvo
in zavarovanje, zdravstvenih
inštitutov ter zdravstvenih do-
mov in bolnišnic iz Slovenije,
usposabljalo v Kanadi. V dveh
študijskih skupinah bo potekalo
njihovo seznanjanje s sistemski-
mi ureditvami zdravstva v Ka-
nadi, oziroma z managementom
v najboljših bolnišnicah v Ka-
nadi in z organizacijo dela
združenja bolnišnic. Upo-
sobljanja v Kanadi se bosta ude-
ležila tudi direktor ptujske bol-
nišnice dr. Lojze Arko in direk-
tor Zdravstvenega doma Ptuj
dr. Henrik Žlebnik. Upati je,
da bo proučevanje kanadskega
zdravstvenega sistema sloven-
skemu zdravstvenemu manage-
mentu koristilo pri odpravljan-
ju temeljnih slabosti slovenske-
ga zdravstvenega sistema, med
katerimi so po prepričanju ne-
katerih na prvem mestu predol-
ge čakalne dobe.
9 nove
grožnje
ptujski
bolnišnici
Svet za zdravstvo pri mi-
nistrstvu za zdravstvo Republi-
ke Slovenije, ki je posvetovalni
organ ministrstva, je pripravil
nov predlog za kategorizacijo
slovenskih bolnišnic. Podobne-
ga, kot je bil prejšnji, čeprav
uporablja druga imena za razvr-
stitev bolnišnic. Predlaga, da se
ptujska bolnišnica uvrsti med
splošne bolnišnice, torej v
zadnjo skupino. Po prvem pred-
logu je bila to skupina krajev-
nih bolnišnic. Kategorizacija
slovenskih bolnišnic je bila tudi
tema pogovora v prejšnjem ted-
nu, na združenju zdravstvenih
zavodov Slovenije, na katerem
so govorili tudi o poslovanju
bolnišnic v prejšnjem letu. Kot
je znano, ptujska bolnišnica v
prejšnjem letu ni imela izgube.
Zdravstveni svet bo o novi kate-
gorizaciji slovenskih bolnišnic
razpravljal sredi maja. Do ta-
krat bo tudi temeljito preučil
pripombe ptujske bolnišnice, ki
z argumenti oporeka predvideni
razvrstitvi in znova dokazuje,
da je glede na dejavnosti, ki jih
izvaja, regijska bolnišnica. Ob
strokovnih argumentih bo svoje
morala povedati tudi ptujska
politika.
MG
tednik - 17. APRIL 1997
KULTURA - 11
PTUJ / PRVI FESTIVAL MONODRAME
Še štiri predstave na ptujskem odru
v ptujskem gledališču seje minulo soboto pričel 1. festi-
val monodrame v Sloveniji. Otvoritveni večerje pripadel
Ivu Banu,, dobitniku mnogih slovenskih gledaliških na-
grad, ki seje tokrat predstavil z besedilom Matije Logar-
ja Dosje ali Aforizem v šestih slikah. Sicar pa je festival
monodrame odprl župan Mestne občine Ptuj Miroslav
Luci, ki Je orisal pomen poklicnega gledališča na Ptuju
skozi zgodovino.
Na festivalu bo v osmih
dneh nastopilo sedem tek-
movalnih predstav in pred-
stava Nataše Matjašec, ki je
nastala pod okriljem Gleda-
lišča Ptuj - gledalci jo bodo
premiemo videli v nedeljo.
Sicer pa gre za že videne,
vendar še žive monodrame.
Kot zanimivost zapišimo, da
igra Zijah Sokolovič predsta-
vo Igralec je igralec ... že dve
desetletji in jo je odigral že
1400-krat tako rekoč po vsem
svetu.
Po uvodni predstavi Iva
Bana in predstavi Zijaha So-
koloviča naslednji večer so si
Ptujčani doslej ogledali še
igro Polone Vetrih z naslovom
Alma po besedilu Uršule Ce-
tinski, Sex u Gorskom vijen-
cu, ki jo je odigral avtor bese-
dila Mihailo F^doičič, in Ev-
gena Carja s Poredušovim
Janošem, za katerega je napi-
sal besedilo sam.
Drevi bo nastopil Vlado No-
vak z Reichovim besedilom
Govor malemu človeku, lan-
skoletno premiero ptujskega
gledališča v režiji Sama Strel-
ca, v petek Žel j ko Vukmirica z
Prvi festival monodrame je
pričel Ivo Ban z mono-
dramo Dosje ali Aforizem v
šestih slikah.
lastnim besedilom Zgodovina
moje neumnosti, v soboto pa
Andrej Rozman Koza prav
tako z lastnim besedilom Ru-
pert Marovt.
Kot netekmovalna predstava
bo v nedeljo premierno na og-
led monodrama Nataše Mat-
jašec, za katero so napisali be-
sedilo Sebastijan Horvat,
Klavdija Zupan in Nataša
Matjašec, režiral pa bo Sebas-
tijan Horvat. V nedeljo bodo
razglasili tudi zmagovalno
predstavo, ki bo prejela nagra-
do 450 tisoč tolarjev.
"Zanimanje za festival je pre-
seglo vsa naša pričakovanja,
saj se je na razpis prijavilo 16
monodram," je povedal v.d.
direktorja Gledališča Ptuj
Franc Mlakar. "Festival smo
nastavili mednarodno, da ne
rečem projugoslovansko. Gle-
de na usmeritev festivala je
bilo potrebno pri izboru
upoštevati tako kvaliteto, ime-
na in geografski pojem."
Kdo je opravil izbor nasto-
pajočih predstav in kdo bo
izbral najboljšo predstavo, ki
bo prejela 450 tisoč tolarjev
nagrade?
Franc Mlakar: "Komisija za
izbor najboljše monodrame in
selekcijska komisija je skriv-
nost in to skrivnost bomo
obdržali do konca festivala.
Takrat bomo seveda vse ob-
vestili. Predvsem zaradi de-
narne nagrade, 450 tisoč tolar-
jev, je bila želja vseh, da žirija
ne bi bila znana."
Povabili ste vse predstave,
ki še živijo, ki jih igralci še
igrajo. Kako boste priskrbeli
program za naslednji festi-
val, saj vemo, da monodrame
ne nastajajo tako pogosto?
Franc Mlakar: "Festival
smo nastavili bienalno, nas-
lednji bo torej čez dve leti.
Prihodnje leto načrtujemo
razpisati natečaj za najboljše
besedilo za monodramo. Z
razpisom, negovanjem vsaj
ene monodrame letno v našem
gledališču in odprtjem prosto-
ra v sosednje države si bomo
zagotovili dovolj predstav.
Menim, da bodo drame v nam
nerazumljivem jeziku ostale v
netekmovalnem sporedu, raz-
voj dogodkov na Balkanu pa
se razvija v to smer, da bo
lahko tudi v bodoče dovolj
predstav in da bo festival
doživel več ponovitev."
Milena Zupanič
Na prvem festivalu mo-
nodrame so nastopili Ivo
Ban, Zijah Sokolovič, Po-
lona Vetrih, Evgen Car,
Vlado Novak, Andrej
Rozman Roza, Mihailo
Radoičič, Željko Vukmi-
rica in Nataša Matjašec.
GORIŠNICA / 17. SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN IN ORKESTROV
Tamburaši niso vei zgolj tomburiie in berde
V soboto je v Gorišnici potekalo 17. srečanje tamburaških
skupin in orkestrov Slovenije. V dveh delih (popoldan-
skem in večernem) Je nastopilo kar devetnajst skupin iz
domala vse Slovenije.
Na srečanju smo prisluhnili
globalno gledano štirim skupi-
nam tamburaških orkestrov:
malim skupinam do deset izva-
jalcev, čistim tamburaškim sku-
pinam (brez uporabe drugih in-
strumentov), takim, ki so upo-
rabljale dodatne instrumente in
vokal, ter skupinam s prevladu-
jočo Akcijo drugih instrumen-
tov, tamburice so bile zgolj do-
polnilo.
V Sloveniji se na redko kateri
glasbeni šoli poučuje tamburica,
zato imajo tamburaške sekcije
svoje šole, ki so bolj ali manj
uspešne, odvisno od mentorja, ki
vodi posamezne tamburaše. Na
srečanju smo slišali najraz-
ličnejše izvedbe - od vrhunskih,
virtuoznih, do diletantskih, v iz-
vedbi premalo dodelanih. Pri ne-
katerih ansamblih so vodje bili
tudi izvajalci na enem od instru-
mentov, pri drugih so dirigirali
pred orkestrom. Za dobro muzi-
ciranje, dinamiko, vstope je ne-
primerno boljše, če je dirigent
pred orkestrom, manjše skupine
pa se za to običajno ne odločijo.
Starostna struktura tambu-
raških orkestrov je zelo pestra, od
desetletnikov (in še manj) do zre-
lih, prekaljenih tamburašev.
Crnomaljci so pripeljali mladin-
ski orkester glasbene šole, kar po-
meni, da v hramu glasbene vzgoje
načrtno gojijo tudi tamburaško
glasbo.
Značilno za srečanje je bilo, da
so vsi orkestri izvajali priredbe
glasbenih del, ki so bila pisana za
druge sestave. Prav zanimivo je,
da skladatelji ne pišejo posebej za
tamburaške sestave. Mislim, da
bi v tej smeri moralo delovati
tudi Združenje tamburaških sku-
pin in orkestrov Slovenije, kajti
nivo posameznih orkestrov je že
tak, da bi tudi tamburaška glasba
imela svojo literaturo, kot jo ima-
jo pevski zbori in pihalni orke-
stri. Konec koncev ima tambu-
raška glasba v Sloveniji lepo tra-
dicijo.
Od skupin, ki delujejo na našem
področju, smo slišali tamburaše
iz Gorišnice in Cirkulan, ki jih
vodi Boštjan Polajžer, iz Hoč z
Miranom Kvasom, Vidma pri
Ptuju z Jožetom Šmigocem,
Ormoža z osemnajstletno Majo
Frangež in Cirkovc z Dragom
Kleinom.
Na reviji so izstopali Tambu-
raški orkester iz Artič, ki ga vodi
Dragutin Križanič, orkester
Mandolina iz Ljubljane z diri-
gentom Dušanom Nedovičem,
posebej pa orkester Akord iz Cel-
ja z dirigentom Matjažem Brežni-
kom, ki je predstavil Suito iz ba-
leta Gajane Arama Hačaturjana.
Orkester je nastopil v simfonični
zasedbi.
Prireditev je bila posvečena
100-letnici delovanja tambu-
raškega orkestra Gorišnica, orga-
nizirali pa so jo ZKO Slovenije,
ZKO Ptuj, Združenje tambu-
raških skupin Slovenije in občina
Gorišnica. Strokovno so srečanje
spremljali: Tomaž Habe iz
Ljubljane, Željko Bradic iz Sa-
mobora in Vlado Brlek iz ZKO
Slovenije.
fl
^ prvem delu gorišniškega srečanja se je predstavilo dest skupin; na fotografiji so njihovi
^^dje.	Foto: Cilka
LJUBITELJSKA KULTURA
Sreianje predsednikov
in tajnikov na Ptuju
v petek in soboto je v Ptuju potekalo srečanje predsednikov
in tajnikov zvez kulturnih organizacij Slovenije. Ude-
ležence sta v začetku pozdravila predsednik ZKO Ptuj
Franc Lačen in župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav
Luci. Srečanja se je udeležil tudi minister za kulturo Repu-
blike Slovenije Jožef Školč in govoril o pomembnosti delo-
vanja ljubiteljske kulture ter se zahvalil za delo neumornim
predstavnikom, ki delujejo v več kot tisočih društvih ljubi-
teljske kulture v Sloveniji.
Minister Školč je zagotovil,
da bo sklad za ljubiteljsko
kultiu-o oziroma upravni od-
bor sklada vlada imenovala v
manj kot dveh mesecih. Pri
imenovanju bo upoštevala
mnenje Zveze kultiunih orga-
nizacij Slovenije, saj je le-ta
po njegovem mnenju najbolj
kvalificirana za to.
Vršilec dolžnosti direktorja
sklada Vojko Stopar je dejal,
da je že posredoval osnutek sta-
tuta in drugih aktov sklada mi-
nistrstvu za kulturo, zelo skriv-
nosten pa je ostal v zvezi z or-
ganiziranostjo izpostav sklada
in tako je vprašanje, kje bodo
izpostave, ostalo neodgovorje-
no.
Ob srečanju predsednikov in
tajnikov je potekala tudi 15.
seja predsedstva Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije. Uvo-
doma je govoril predsednik
zveze Franček Rudolf in kri-
tično govoril o razmerah v
družbi, o položaju Slovenije v
svetu, njeni preobčutljivosti za
sprejemanje tujih vplivov ter o
amaterizmu in profesionaliza-
ciji v kulturi.
V soboto so se zaposleni v lju-
biteljski kulttiri pogovarjali s
predstavniki sindikata ktilttu--
nih delavcev, sodelovala sta
Minister za kulturo Jožef
Školč je zagotovil, da bo
Sklad za ljubiteljsko kul-
turo imenovan v dveh me-
secih. Foto: M. Ozmec
predsednik sindikata kultur-
nih delavcev Rajko Stupar in
sekretar Dore Hvalica. Pogo-
vora se je udeležil tudi direktor
Zavoda za zaposlovanje Slove-
nije Božo Glazer. Delavci, za-
posleni v zvezah kulturnih or-
ganizacij, v zadnjem času
doživljajo nelagodja v zvezi z
bodočo zaposlitvijo v Skladu za
ljubiteljsko ktilttiro oziroma v
izpostavah.
fl
PTUJ / 44. VIKTORINOV VEČER
V luii zgodovine^ upodabljajote
umetnosti in glasbe
v oktobru lani je na Ptuju potekal medna-
rodni simpozij o ptujskem mestnem pravu v
srednjeevropskem prostoru. Predmet simpo-
zija je bil mestni statut iz leta 1376. Sodelo-
vdi so naši in tuji strokovnjaki ter osvetlili
enega prvih statutov na naših tleh z zgodo-
vinskega ter pravnega vidika.
Žal simpozij v javnosti ni doživel pravega odme-
va, čeprav je bilo v dvorani kina dovolj prostora za
vse, ki jih tematika zanima. S svojimi prispevki so
sodelovali tudi domačini. Tako je Kristina Sam-
perl Purg govorila o pristojnosti mestnega sodni-
ka in župana v statutih mesta Ptuja od 1376 do
1995. Marjeta Ciglenečki je ob diapozitivih pred-
stavila slikarstvo v 14. stoletju, mag. Darja Koter
pa glasbeno umetnost tega obdobja. Da bi to iz-
redno zanimivo predstavitev približali širšemu
krogu, se je Društvo izobražencev Viktorina Ptuj-
skega odločilo, da za 44. Viktorinov večer, ki bo v
petek, 18. aprila, ob 19.30 uri v refektoriju Mino-
ritskega samostana, pripravi zanimiv večer pod
naslovom SLIKARSTVO IN GLASBENA
UMETNOST V 14. STOLETJU NA PTUJU.
Zgodovinski uvod pripravlja listina Šamperl
Purg, ob diapozitivih ter glasbenih posnetkih pa
nam bosta obdobje nastanka prvega ptujskega sta-
tuta predstavili Marjeta Ciglenečki ter mag. Darja
Koter. Obeta se lep in zanimiv večer, na katerega
ste vsi lepo vabljeni.
Naj omenim še, da je bila 21. marca 4. skupščina
Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, kjer
smo pregledali delo v preteklem letu ter potrdili
program za letos. Delovanje društva je uspešno,
kar dokazujejo dobro obiskani Viktorinovi večeri,
želeli pa bi več posluha s strani mesta, ko za svoj
program prosimo za sredstva.
NadaJURKOVIČ
SL. BISTRICA/V LIKOVNIH SALONIH RAZSTAVLJA V. KUMER
Krajine^ portreti^ akti ###
v nizu številnih razstav, ki
se med letom zvrstijo v li-
kovnih salonih bistriškega
gradu, je tokrat razstavil svo-
ja likovna dela tudi Vojko
Kumer iz Malahome pri
Oplotnici.
Ljubiteljski slikar je po svo-
jem osnovnem poklicu mizar,
vendar je že od šolskih let pre-
dan barvam in čopiču. Ko
opazuješ njegova likovna dela
- med njimi so najpogostejše
krajinske slike, portreti in
tudi akti - pa zlahka ugotoviš,
da je presegel amaterske okvi-
re. V Slovensko Bistrico se
vrača po razmeroma dolgem
obdobju, saj se je po odmrtju
Kluba ljubiteljev likovne
umetnosti, iščoč svoj likovni
pristan, preselil med likovni-
Ceprav je Vojko Kumer sa-
mouk, pa vse bolj prerašča v
samosvojega in samoniklega
zapisovalca likovnih podob. V
njegovih likovnih delih ne gre
za napadalno realnost ali
mogoče za odkrivanje in raz-
galjanje zastrtega, temveč za
občuteno prikazovanje slo-
venske krajine, za čudovite
odtenke golih človeških linij
in avtentično izražanje člove-
kovih duševnih stanj. Kljub
temu da je po poklicu mizar,
se v svojem duhovnem in
umetniškem svetu spoštljivo
sprehaja na robu med amater-
skim in profesionalnim odno-
som do naslikanih del.
VT
ke v sosednjo, konjiško
občino.
Vojko Kumer, avtoportret
12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17. APRIL 1997- tednik
PREDSTAVUAMO VODJE VARNOSTNIH OKOLIŠEV
Več/f poudarek stroki in iloveinosti
Odnosi državljanov do policije so zagotovo zelo pomemb-
ni in tesno povezani z uspešnostjo policijskega dela. To
pa je v veliki meri odvisno prav od stikov, ki jih policisti
navezujejo na terenu. Izkušnje kažejo, da se najbolj pris-
ten stik vzpostavlja prav na ulici, v soseski, na vasi, na
cesti, skratka povsod tam, kjer se policisti pri opravljanju
svojega dela srečujejo z ljudmi.
Da bi vam po letu dni od
uvedbe predstavili bistvo reor-
ganizacije policije, da bi vam
približali vlogo vodij policij-
skega okoliša ter pomen delo-
vanja policijske pisarne, ki so
bile ustanovljene na sedežih
bivših policijskih oddelkov -
kot je znano, so bili ti s projek-
tom Policija na lokalni ravni
ukinjeni 1. aprila 1996 smo k
pogovoru povabili pomočnika
komandirja Policijske postaje
v Ptuju Antona Cafuta, ki je o
tem povedal:
"Ce se povrnemo v zgodovino
in osvetlimo razloge za reorgani-
zacijo policije na lokalni ravni,
ugotovimo, da je projekt javna
varnost, ki ga sedaj imenujemo
projekt policija, zrasel iz potre-
be, da policija kakovostno opra-
vi svoje naloge, ki jih je vedno
več in so vse bolj raznovrstne.
Policijske sile nikjer na svetu
ne rastejo tako hitro, kot se veča
obseg njihovega dela. Zato so
bili potrebni razni ukrepi, s ka-
terimi se je organizacija raciona-
lizirala. Bistveno za reorganiza-
cijo policije na lokalni ravni je
bilo sprejetje zakona o lokalni
samoupravi v začetku leta 1995,
ko se policijske postaje niso več
organsko vezale na bivše občine,
ampak so postale izključno orga-
nizacijske enote Ministrstva za
notranje zadeve.
Tudi na območju, ki ga pokri-
va Policijska postaja Ptuj, je
prišlo do organizacijskih spre-
memb na lokalni ravni, saj je
prišlo do ukinitve treh policij-
skih oddelkov: Kidričevo,
Destrnik in Majšperk, pri
bivšem policijskem oddelku
Gorišnica pa je prišlo do
združitve z mejno postajo Zavrč
v kombinirano postajo mejne
policije Zavrč."
TEDNIK: Kakšno območje
sedaj pokriva Policijska posta-
ja Ptuj in koliko policijskih pi-
sarn obratuje na tem območju?
"Na območju Policijske postaje
Ptuj, ki pokriva območje mestne
občine Ptuj ter občin Dornava,
Juršinci, Kidričevo in Destrnik-
Trnovska vas, delujeta dve poli-
cijski pisarni, in sicer v Ki-
dričevem in na Destrniku. V Ki-
dričevem pisarna obratuje v po-
nedeljek, sredo in petek od 8. do
11. ure, v njej pa ob uradnih
urah uraduje vodja policijskega
okoliša Janez Vidovič. Policij-
ska pisarna na Destrniku pa ura-
duje v ponedeljek in petek od 8.
do 11. ure, v njej pa ob uradnih
urah uraduje vodja policijskega
okoliša Srečko Herak."
TEDNIK: Sta z reorganizacijo
dosežena osnovni namen in
funcija policijskih pisarn?
"Osnovna funkcija policijske
pisarne je v tem, da zadovoljuje
vse tiste potrebe državljanov, ki
niso vezane na takojšnje ukre-
panje policije, saj interventne
zadeve pokriva policijska posta-
ja. Sedaj delujoče policijske pos-
taje so bile ustanovljene
predvsem zaradi tega, ker var-
nostna problematika na teh
območjih ni zahtevala ustano-
vitve,oziroma je povzročila uki-
nitev policijskih oddelkov, ki so
pred tem na tem območju delo-
vali.
Analiza dela policijskih pisarn
v obdobju od aprila 1996, ko je
projekt zaživel tudi na našem
območju, je pokazal, da se z uki-
nitvijo oddelkov ne zmanjšuje
občutek varnosti državljanov in
nepovezanosti med policijo in
občani, saj ne ovira policijskega
poznavanja varnostnih proble-
mov in njihovega sprotnega
reševanja, varnostne razmere pa
se tudi niso poslabšale."
TEDNIK: Lahko to podkrepi-
te s konkretnimi podatki?
"Če pogledamo statistične po-
datke, lahko vidimo, da je v letu
1996 v času od 1. aprila do 31.
decembra policijsko pisarno v
Kidričevem obiskalo 95 oseb, na
Destrniku pa 80 oseb, ki so k
vodjem policijskih okolišev
prišli po takšen ali drugačen na-
svet oziroma informacijo. V času
od 1. januarja do 31. marca 1997
pa je policijsko pisarno v Ki-
dričevem obiskalo 34 oseb, na
Destrniku pa 38 oseb."
TEDNIK: Kaj pa funkcija
preventivnega dela, ali ni sedaj
malce zapostavljena?
"Policijska pisarna kot metoda
dela naj bi zagotovila zlasti dve
značilnosti preventivnega dela:
povezovanje in sprejemanje po-
licista pri prebivalcih in njegovo
sposobnost ugotavljanja speci-
fičnih pojavov v skupnosti. Poli-
cijska pisarna je delovni prostor
policista za preventivo in je
prostor, v katerega imajo držav-
ljani prost vstop. Ima vlogo ura-
da, v katerem poteka določen
družbeni servis. Prav tako pa
lahko služi tudi kot prostor, v
katerem se bo policist neformal-
no srečeval z občani in se z njimi
pogovarjal o tem in onem."
TEDNIK: Kaj v bistvu pome-
ni pojem policijski okoliš in
kakšna je vsebinska razlika
med vodji policijskih okolišev
nekdaj in danes?
"Projekt Policija je postavil
položaj vodje varnostnega oko-
liša, kot smo ga poznali pred
uveljavitvijo projekta, na dru-
gačno, vsebinsko novo in stro-
kovno višjo raven. "Bivši" vodja
varnostnega okoliša je bil poli-
cist univerzalec, ki je v glavnem
opravljal represivne naloge, in
samo če je še ostalo še kaj časa,
tudi preventivne naloge. "Novi"
vodja plicijskega okoliša pa je
predvsem preventivec, ki bo v
nujnih situacijah opravljal tudi
represivne policijske naloge.
Vodje policijskih okolišev v
svojih okoliših opravljajo tiste
funkcije policije, ki jih drugje
opravljajo policisti, zadolženi za
stike z državljani. Gre za vse
oblike pomoči in preventivne
dejavnosti policije, ki na eni
strani vplivajo na preprečevanje
deviantnih pojavov in spodbuja-
jo samozaščitne dejavnosti, var-
nostno zavest in kulturo ljudi
kot eno od nalog policije, na
drugi strani pa zaradi neposred-
nega stika s terenom in ljudmi
omogočajo kvalitetnejšo osnovo
reaktivnih policijskih dejavnos-
ti, ne nazadnje pa tudi bistveno
vplivajo na odnose javnosti do
policije. S konceptom policijske-
ga okoliša smo vodjo policijske-
ga okoliša razbremenili večjega
dela represivnih dejavnosti, ki
jih opravljajo specializirane sku-
pine policistov. Na ravni mestne
občine Ptuj smo te okoliše obli-
kovali v okviru mestnih četrti in
jih prelagodili notranji organi-
zaciji občine."
TEDNIK: Nam lahko predsta-
vite še policijske okoliše v
okviru Policijske postaje Ptuj?
"V okviru PP Ptuj po novem
deluje 8 policijskih okolišev, v
katerih opravlja naloge osem vo-
dij. Predstavljamo jih s fotogra-
fijami, da jih boste vsi spoznali
in se nanje lažje obračali.
V okviru Policijske postaje
Ptuj deluje tudi policijski odde-
lek Podlehnik, ki pokriva
območje občin Majšperk in Vi-
dem. V okviru PO Podlehnik
deluje policijska pisarna na
sedežu bivšega oddelka
Majšperk, in sicer na Bregu pri
Majšperku. Uradno obratuje v
ponedeljek od 8. do 10. ure in v
torek od 16. do 18. ure, v njej pa
uraduje vodja policijskega oko-
liša Franc Šalamun. V okviru
PO Podlehnik so prav tako orga-
nizirani trije policijski okoliši,
Majšperk, Podlehnik in Videm."
TEDNIK: V policiji se torej
prilagajate nastalim spremem-
bam?
"Vsekakor. Na Policijski pos-
taji Ptuj se zavedano, da so pos-
topki policistov neprestano iz-
postavljeni kritični oceni jav-
nosti že zaradi same narave
našega dela. Sodobna demokra-
tična družba veliko pričakuje od
policistov in temu se poskušamo
v policiji in na PP Ptuj sproti
prilagajati. Poudarek dajemo na
eni strani stroki, na drugi strani
pa človečnosti, ki se ponavadi
skriva za krinko institucije."
.OM
Pomočnik komandirja PP
Ptuj Anton Cafuta
Vodja poiicijskeg okoliša
Ljudski vrt Stanislav Jelen
(za mestno četrt Ljudski vrt
in Panorama)
Vodja policijskega okoliša
Breg - Hajdina Martin
Žunko (za mestno četrt
Breg in primestno četrt Ha-
jdina)
Vodja policijskega okoliša
Center Franc Holc (za
mestno četrt center)
Vodja policijskega okoliša
Rogoznica Janez Rojko (za
primestno četrt Grajena in
Rogoznica)
Vodja policijskega okoliša
Dornava - Juršinci Branko
Šenkiš (za občino Dornava
in Juršinci)
Vodja policijskega okoliša
Kidričevo Janez Vidovič
Vodja policijskega okoliša
Podlehnik Janko Grabnar
(za del KS Videm, KS
Podlehnik in KS Dolena)
Vodja policijskega okoliša
Destrnik - Trnovska vas
Srečko Herak
Vodja policijskega okoliša
Jezero - Markovci Milan
Marinič (za mestno četrt
Jezero in primestno četrt
Markovci)
Vodja policijskega okoliša
Majšperk Franc Šalamun
(za območje občine
Majšperk)
Ptujimi o golf Igrišiu
Slika 1: Milan Čuček, podjet-
nik: "Gradnja golf igrišča gotovo
predstavlja napredek. Potekati
pa mora skladno z zakonodajo in
dogovori med investitorji in so-
sedi."
Slika 2: Lojze Toplak, upoko-
jenec: "Vse stvari, ki se gradijo
za ljudi, za njihovo rekreacijo in
kvalitetno preživljanje prostega
časa, so pametne. Kako pa se bo
stvar razvijala, pa je prvenstveno
vprašanje vodilnih."
Slika 3: Nada Kotar, referent-
ka: "Kaže, da sem, kar zadeva
golf, konservativna. Ko slišim
besedo golf, se spomnim na
mnoge tiste, nimajo za vsakdanji
kruh. In moje srce in duša mi v
tem času ne dovoljujeta igranja
golfa."
Slika 4: Stanka Vauda, modna
oblikovalka in kostumografinja:
"Zame je gradnja golf igrišča po-
zitivna stvar tako za ptujsko
občino, ker bo pripeljala goste,
kot za poslovneže, ki iščejo nove
terene za svojo dejavnosti in tudi
iščejo nova golf igrišča. S projek-
tom sem mdi malo bolj seznan-
jena po zaslugi brata, ki sodeluje
v projektu in bo kmalu končal
študij krajinske arhitekture.
Pmj že tako na vseh, ki ga obi-
skujejo, pušča pozitivne vtise, ti
pa se bodo z novo pridobitvijo še
bolj okrepili."
Slika 5: Boris Repič, strokovni
sodelavec: "Mislim, da je golf
igrišče v Ptuju potrebno glede na
usmeritve, ki jih je mesto v
prejšnjih letih sprejelo, da želi
postati turistično in ktilturno
središče, kamor bodo gostje z ve-
seljem prihajali. Po mojem bo s
tem izpopolnjna mdi vrzel v
zdajšnji tiu-istični ponudbi Ptu-
ja. Za zdaj je ta zelo omejena, tu-
risti včasih nimajo kaj početi. Z
golf igriščem bomo tudi naredili
korak več k temu, da bomo goste
zadržali za kakšen dan ali več.
Ni pa potrebno posebej poudar-
jati, da mora biti igrišče zgrajeno
skladno s svetovnimi standardi,
ki veljajo na tem področju, še po-
sebej pa v ekološkem pogledu."
Slika 6: Danica Gajzer, direk-
torica: "Gradnja igrišča za golf je
dobra poteza, ki lahko Ptuju
samo koristi, da bo privabil višji
sloj gostov in da bo tudi lahko
drugače promoviral dosedanjo
ponudbo. Zavedati se je potreb-
no tudi tega, da je golf šport pri-
hodnosti in da so golfisti na
splošno zelo dobri gostje."
Tekst: MG
Fotografije: Kosi,
Laura, M. Ozmec, MZ
fEDNIK -17. APRIL 1997
OD TOD IN TAM - 13
^RIBOR/TISKOVNA KONFERENCA NOTRANJEGA MINISTRA
M/rko Bandelg o varnostnih razmerah
po obisku na murskosoboški in mariborski upravi za no-
tranje zadeve je novi slovenski minister za notranje zadeve
jyjirko Bandelj v petek, 12. aprila, na tiskovni konferenci v
jVtariboru novinarjem povedal, da je ozračje za delo policis-
tov v Prekmurju ugodnejše kot na Štajerskem, kjer nekateri
mnetno vzbujajo psihozo in nezaupanje. Pri tem je - kot je
pojasnil - mislil na nekatere izjave mariborskega župana dr.
/Vlojza Križmana. Ob tem je Bandelj zanikal, da bi bil Mari-
bor bolj ogrožen kot kakšno drugo slovensko mesto, sicer
pa je opozoril na vse trdovratneje organiziran kriminal ter
predvsem na negativne pojave v zvezi z mamili.
Minister Bandelj je med dru-
gim ugotovil, da v letošnjem
letu na mariborskem območju
še ni bilo nobenega ropa, ki so
zadnje čase sicer že kar "sloven-
ska folklora", pa tudi smrtnih
žrtev je letos na slovenskih ces-
tah manj kot v enakem obdobju
lani. Do torka, 15. aprila, je na
slovenskih cestah umrlo 85
oseb, v istem obdobju lani pa
101. Se ugodnejši, čeprav po
svoje tragični pa so podatki za
območje UNZ Maribor, kjer je
za posledicami prometnih nes-
reč letos umrlo 12, v istem ob-
dobju lani pa 24 oseb. Minister
Bandelj del zaslug za izboljšanje
stanja pripisuje tudi povečani
preventivi policistov.
Posebej zaskrbljujoč je vse
trdovratnejši org^ziran krimi-
nal, zato ga minister Bandelj s
svojimi sodelavci nikakor ne bo
zapostavljal. Opozoril je tudi na
vse večjo prisotnost negativnih
dogodkov, ki so v povezavi z
mamili, še posebej ker jih je vse
več tudi med mladino in mlado-
letniki. A do odkritja tovrstnih
kaznivih dejanj lahko policisti
in kriminalisti le of^zarjajo,
mnogo več lahko storijo drugi
vzgojni dejavniki - starši, šole,
že v vrtcih bi lahko pričeli
osveščati pred nevarnostjo bele
omame.
Minister Bandelj se je zavzel
tudi za izboljšanje delovnih raz-
mer policistov, na vporašanje.
kakšne so ugotovitve po letu dni
od uvedbe projekta Policija na
lokalni ravni, pa je odgovoril, da
so učinki zelo pozitivni, saj je
prisotnost policistov na terenu
še večja, čeprav so nekateri
pričakovali ravno obratno.
Zavzel se je za čim prejšnje
sprejetje zakona o varnosti v
cestnem prometu in zakona o
prekrških, ki bosta zagotovo v
mnogočem vlivala na ureditev
razmer, saj bosta v osnovi poli-
cistom zagotavljala večje pris-
tojnosti in večjo prisotnost na
terenu.
Na novinarsko vprašanje, ali z
njegovim prihodom na mi-
nistrsko mesto lahko v kratkem
pričakujemo "kadrovske čistke"
v policijskih vrstah, pa je odgo-
voril: "Sem pristaš dela, vizij in
načrtov, nikakor pa nisem za to,
da nekdo pride v neko delovno
okolje zaradi kake čistke oziro-
ma, kot verjetno mislite, zaradi
strankarskih in političnih
teženj. Stroka je zame edino do-
kazovanje in pravo vrednostenje
sposobnosti posameznika. Res
je sicer, da menim, da je v naši
državi preveč raznih državnih
sekretarjev, kot je recimo
državni sekretar za logistiko,
zato je ttikaj že prišlo do kadrov-
skih sprememb, nekaj pa jih za-
gotovo še bo, a predvsem zaradi
racionalizacije dela."
Med zanimivejšimi je bilo tudi
vprašanje, ali bo kot minister
strožji od svojega predhodnika,
na kar je odgovoril: "Vedeti mo-
rate, da funkcija ministra za no-
tranje zadeve ni v tem, da bo le-
tal okrog s pendrekom in lovil
lopove. Manj, kot so se policije
b^i v času Stera, se je zagotovo
ne bododo, kvečjemu bolj. To
pa še ne pomeni, da ne pre-
našam aktualnih šal na račun
poUcije."
M. Ozmec
Minister Mirko Bandelj (tretji z leve) v družbi z načelnikom
UNZ Maribor Milanom Cušem (pn/i z leve). Foto: M. Ozmec
ZDAJ V KULTURI ZDAJ V KULTURI
••• Ptujski
komorni zbor na
Naši pesmi
Moški komorni zbor iz Ptuja,
ki ga vodi Franc Lačen, je izbran
za 15. tekmovanje slovenskih
pevskih zborov, ki bo v soboto
in nedeljo v unionski dvorani v
Mariboru. Na Naši pesmi bo za-
pelo 6 ženskih, 7 moških in 15
mešanih zborov. Zapeli bodo še
trije zamejski zbori iz Italije.
Gre za izbor najboljših zborov v
Sloveniji. Trenutno poje v
državi 500 mešanih, 400 moških
in 100 ženskih zborov ter IGO
oktetov. Petje bo ocenjevala
petčlanska žirija pod vodstvom
dirigenta Marka Muniha in naj-
boljšim podelila zlate, srebrne in
bronaste plakete Maribora ter
priznanja.
Moški komorni zbor iz Ptuja je
doslej sodeloval na Naši pesmi
že štirikrat in za petje - žirija
ocenjuje tehnične sposobnosti
zbora, interpretacijo in odrski
nastop - prejel eno srebrno in tri
bronaste plakete. Za letošnji
nastop, ki se bo pričel v nedeljo,
20. aprila, ob 10.30, je dirigent
Franc Lačen izbral poleg obvez-
ne pesmi Uroša Kreka Domov
bom šel še ljudsko v priredbi To-
neta Zuraja Ja sn čuja ftiča peti,
zahtevno Kogojevo Narodno in
renesančno delo Joanesa Cruceja
Beati Eritis. Vse pesmi smo ime-
li Ptujčani priložnost slišati na
letnem koncertu Moškega ko-
mornega pevskega zbora pred
dvema tednoma v Narodnem
domu.
••• Sredi
produkcij v
Glasbeni šoli Ptuj
Več kot 400 učencev Glasbene
šole Karola Pahorja Ptuj se te
dni predstavlja na rednih letnih
produkcijah. Svoje znanje so po-
kažali tudi že na prednovoletni
in novoletni produkciji, nasto-
pati pa nameravajo še maja.
Predstavili se bodo tudi godalni,
pihalni in harmonikarski orkes-
ter. Največ zanimanja je med
učenci za klavir, v katerem
poučujejo trije redni profesorji
in dva honorarna, prav tako šte-
vilen je harmonikarski oddelek,
veliko zanimanja je še za kitaro,
nato pa za flavto, saksofon, klari-
net, manj zanimanja pa je tako
kot v vsej Sloveniji za trobila, je
povedal ravnatelj šole Tone
Horvat. Vzrok je najbrž v
bučnosti instrumentov, ki jih v
blokih ni mogoče vaditi. In še
zanimivost: prvič v zgodovini
ptujske glasbene šole poučujejo
enega učenca oboo.
••• V galeriji
Drava Zvest
Apollonio
Zvestu Apolloniu iz Portoroža
gre zasluga za uveljavitev tehni-
ke sitotiska kot enakovredne li-
kovne zvrsti, so zapisali likovni
publicisti, še dodatno pa mu je
to uspelo zaradi njegovega dvaj-
setletnega pedagoškega dela na
oddelku za grafiko ljubljanske
Akademije za likovno umetnost.
Za svoja dela je prejel več na-
grad. Grafike Zvesta Apollonia
si imamo priložnost do 5. maja
ogledati v galeriji Drava na Ptu-
ju.
•#• Mladi
pevci na 38. reviji
v torek so na 38. reviji mladin-
skih pevskih zborov z območja
ZKO Ptuj zapeli zbori OŠ Mar-
kovci, OS Juršinci, OŠ
Gorišnica, OŠ Videm in OŠ Olge
Meglič, zaigral pa je tudi harmo-
nikarski orkester Glasbene šole
Ptuj. Drugi del revije bo danes
ob 17. uri prav tako v Narodnem
domu, kjer bo najprej zapel
otroški pevski zbor OŠ Olge Me-
glič, nato pa bodo nastopili mla-
dinski pevski zbori OŠ Destr-
nik, OŠ Kidričevo, OŠ Domava
in zbor Šolskega centra Ptuj.
Pripravila
Milena Zupanič
PTUJ/GRADNJA PODVOZA HITRO NAPREDUJE
Križišie podvoza že asfaltirano
Gradnja ptujskega podvoza pospešeno napreduje. Pred
tednom dni so postavili semaforje na drugem ptujskem
semaforiziranem križišču ob priključitvi podvozne ceste
na Ormoško. Istočasno so nadaljevali priprave na asfalti-
ranje križišča pred vhodom v podvoz pri Minoritskem
trgu. V petek, 11. aprila, ob enajstih pa so predstavniki
Cestnega podjetja Ptuj zaprli Minoritski trg in skupaj z
delavci Komunalnega podjetja asfaltirali prvi del križišča
in povezovalne ceste v mesto.
Promet je bil zaradi tega pre-
cej oviran. Ob koncu tedna so
omenjeno že asfaltirano
križišče tudi semaforizirali.
V začetku tega tedna je bil
promet oviran zaradi tu-ejanja
drugega dela ceste ob želez-
niških tirih do zapornic, saj je
zaradi zaprtja dela Ormoške
ceste v obeh smereh bil promet
preusmerjen čez Rogoznico. V
teh dneh pod podvozom
končujejo napeljavo celotne in-
frastrukture, elektrike in dru-
gih povezovalnih vodov,
končujejo pa tudi zavarovalno
betoniranje neprodušne keson-
ske konstrukcije podvoza in
meter širokega pločnika na
obeh straneh podvozne ceste.
In če bo vreme vzdržalo, pred-
videvajo, naj bi konec tega
položili asfalt tudi na celotno
podvozno cesto. Tako bi pri-
hcxlnji teden promet že lehko
stekel pod težko pričakovanim
podvozom
-OM
Delavci Cestnega podjetja Ptuj in Komunalnega podjetja so
na križišče pred vhodom v podvoz že položili asfalt, križišče
pa je že tudi semaforizirano.	Foto: M. Ozmec
PODGORCI / PRED PRAZNIKOM VINA
Letos xe eftcri licfvci/seflč
Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Je-
ruzalem prirejata letos že 21. praznik vina v Podgorcih, ki
bo potekal pod pokroviteljstvom občine Ormož in Tovarne
sladkorja Ormož. Program prireditev so organizatorji pred-
stavili minuli teden v prijetnem vzdušju Vinskega ambien-
ta Bombek.
Vzorce vina bodo zbirali v torek,
22. aprila, v dvorani v Podgorcih
od 15 do 20 ure in na običajnih
zbirnih mestih v občini Ormož in
Ljutomer od 16. do 18. ure. Za en
vzorec je potrebno prinesti štiri
steklenice vina s čitljivo izpisani-
mi podatki o sorti in lastniku ter
fotokopijo analize vina. Plačilo
znaša 2.500 tolarjev, če pa ni anali-
ze z v gramih izražene vsebnosti
nepovretega sladkorja, pa je po-
trebno dodati še eno steklenico in
doplačati 1.000 tolarjev. Za predi-
kate je treba dodati še fotokopijo
deklaracije. Ocenjevanje bo pote-
kalo v soboto, 26., in nedeljo, 27.
aprila, od 9. ure naprej v dvorani
kulturnega društva v Podgorcih.
Ocenjena vina bodo predstavljena
naslednji konec tedna, ko jih bo
mogoče tudi pokusiti. Pokušnja bo
oba dneva popestrena tudi z vode-
nimi degustacijami, ki jih bodo
vodili priznani strokovnjaki. V ne-
deljo ob 14. uri pa bo vrhunec vin-
skega praznika v Podgorcih, ko
bodo v skladu s pravilnikom pode-
lili priznanja, diplome in pokale
vsem ocenjenim vinom.
Vzorce bosta ocenjevali dve ko-
misiji: komisija priznanih sloven-
skih enologov, ki se poklicno
ukvarjajo z vinogradništvom in vi-
narstvom - predsedoval ji bo mag.
Jože Protner in ocene te komisije
bodo tudi uradno veljavne, drugo
komisijo pa bodo sestavljali
domači priznani vinogradniki, ki
so končali tečaj za ocenjevalca
vina. Ocene te komisije služijo le
za primerjavo ocenam prve komi-
sije in se razen na sameme ocenje-
vanju ne bodo objavljale. Sodelo-
vali pa bodo lahko tudi gledalci in
opazovalci ocenjevanja, saj bodo
organizatorji ponudili v pokušanje
vsa vina, ki bodo predstavljena ko-
misijam.
Praznik vina bo obogaten s
spremljajočimi prireditvami: pro-
dajno razstavo kulinarike, vino-
gradniške opreme in strojev, pope-
strena z demonstracijami.
vk
DESTRNIK / TURISTIČNI PODMLADKAR-
Jl SO RAZISKOVALI
Dobrote iz irne kuhinje
Na osnovni šoli Destrnik delu-
je turistični krožek, ki ga vodi
mentorica Bojana Kolenko. V
letošnjem šolskem letu so se čla-
nice krožka lotile raziskovalne
naloge za XI. festival turističnih
pomladkov z naslovom Turizmu
pomaga lastna glava in na temo
Ohranimo preteklost, stopimo v
prihodnost.
Učenke so v raziskovalni nalogi
raziskovale, koliko je v krajevni
skupnosti Destrnik črnih kuhinj
in dušnih peči. Ugotovile so, da
so na tem območju štiri črne ku-
hinje in da ima 26 odstotkov sta-
novanjskih hiš krušne peči. Ob
popisovanju so še zbirale staro
orodje in posode.
Pogovor o kuhinji pa se navezuje
na jedi. Tako so zbrale veliko sta-
rih receptov in ugotovile, da so
ljudje nekoč jedli malo mesa, dosti
krompirja, zelja, repe, različne
juhe, stročnice, kašo, mleko in
mlečne jedi. Recepte so zapisale,
kot so jih povedale gospodinje, in
tako je nastala knjižica z naslovom
Dobrote črne kuhinje, v kateri je
zbranih 84 receptov starih jedi.
Recepte so zbirale Katja Bajec,
Janja Gajšek, Maja Ritonja,
Dušanka Rodvajn, An j a Sagadin
in Tadeja Tušek. S projektom so
se udeležile regijskega tekmovanja
XI. festivala Turizmu pomaga
lastna glava, ki je potekal 11. mar-
ca v Podvelki. S projektom so
osvojile bronasto priznanje Turis-
tične zveze Slovenije. Jutri (18.
aprila) se bodo udeležile v Kostan-
jevici na Krki državnega tekmo-
vanja, v začetku maja pa se bodo s
projektom predstavile na Dnevih
slovenskega izobraževanja v
Ljubljani v Cankarjevem domu.
Zmago Š.
PRED DNEVOM ZEMUE /
POČISTIMO PRED SVOJIM PRAGOM
Dan irnih vreik
Počasi se bližamo novemu tisočletju in ves svet nenehno
govori o otkritjih in dosežkih. Hvalimo se s podvigi in tek-
mujemo, komu bo uspelo kaj bolj nenavadnegy. Pri tem pa
pozabljamo na nekaj, kar bi moralo biti prva skrb nas
vseh: pozabljamo na naravo, ki jo tako neusmiljeno izko-
riščamo.
Ironični je, da tako ponosno govorimo: Mi smo homo sepiensi - mis-
leči ljudje. Gotovo se nam vsa narava posmehuje in nas hkrati pomi-
luje, ko tako slepo žagamo vejo, na kateri sedimo.
Človek, kdaj boš spregledal?
Nikoli! Saj vendar vsak dan slišimo, kaj se dogaja. Občila nas obsi-
pavajo s podatki o zastrupljeni vodi, o neurjih, ki tninašajo pred seboj
vse, ker smo jim s sečnjo odstranili edino oviro. Ljudje v revnih pre-
delih umirajo. Mi pa kar lepo živimo naprej in mirno odmetavamo
odpadke. "Stari fičko, kaj naj z njim? Ah, kar v gozd ga bom odpeljal.
Saj to ni moja posest." Tako je. Ni tvoja. A ko bodo rvoji otroci trpeli
zaradi zastrupljene podtalnice, boš preklinjal oblast, ker nič ne ukre-
ne. Sveta res ne more spremeniti posameznik. A če se bomo spreme-
nili posamezniki, se bo spremenil svet! Na bolje! Zato pridi m se nam
pridruži, ptujskim skavtom namreč, v soboto 19. aprila, ob 9. uri.
Zbrali se bomo na župnijskem dvorišču sv. Ožbalta.
Za skavtski steg "Sončna pesem":
Janja Jurkovič - Razmišliajjoči pelikan
14 - PO NASlH KRA.I1H
17. APRIL 1997 - TEDNIH
OD TOD m TAM
GORIŠNICA • Zasadili
bodo okoli€o Dominkove
doftNičf/e
Gradbeniki in lesarji so pri Dominkovi domačiji
v Gorišnici opravili že precej dela. Hiša je v gro-
bem podtemeljena, prenavljajo tudi notranjost,
odkopavajo vodnjake in kmalu naj bi okrog hiše
posadili drevesa.
Domačijo bi seveda radi uredili tako, kot je to
mogoče videti na fotografijah, zato jim je vsak na-
svet biologa dobrodošel. V torek so skupaj z Igna-
cem Janžekovičem, znanim biologom in zeliščar-
jem, opravili ogled domačije in bližnje okolice ter
zapisali nekaj imen avtohtonih dreves in rastlin
(največ zelišč), ki bodo kmalu imeli svoj prostor na
l>)minkovem vnu. Potem ko bodo hišo v večji
meri obnovili, se bodo lotili zunanje ureditve in do
takrat spletli še veliko novih načrtov.
TM
JURŠINCI • Sestali so se
ilani SLS
Prvo aprilsko nedeljo so člani Slovenske ljudske
stranke - podružnice Juršinci izkoristili za redni
letni občni zbor na turistični kmetiji Slaček na Go-
mili. Govorili so o dosedanjem delu podružnice v
juršinski občini, o uspešnem sodelovanju na kul-
turnem in športnem področju ter sprejeli plan dela
za letos. V članske vrste so sprejeli nekaj novih čla-
nov.
TM
VIDEM • Volilni zbor LDS
v petek, 14. aprila, je videmski občinski odbor
Liberalnodemol^atske stranke pripravil volilni
zbor, ki so se ga poleg članov udeležili tudi simpa-
tizerji stranke, gost pa je bil predsednik poslanske
skupine te stranke v državnem zboru Tone Ander-
lič, ki je prisotnim nekoliko osvetlil trenumo do-
gajanje v slovenskem parlamentu. Na zboru so
ugotovili, da svetniki LDS v občinskem svetu Vi-
dem in krajevnih skupnostih dobro delajo, izvolil
pa so tudi nov izvršni odbor in predsednika OO
LDS Videm; to je postal Boris Novak.
M
PTUJ # Novo vodstvo
Neodvisnih sindikatov
Na sestanku ptujskega območnega sveta Neod-
visnih sindikatov Slovenije so ob obravnavi aktu-
alnih vprašanj in vse slabše gospodarske situacije v
petek, 11. aprila, potrdili novo petčlansko vodstvo.
Za predsednika ptujske območne organizacije so
izvolili Marjana Himerlajha iz Čistega mesta, za
podpredsednika Alojza Belšaka iz Kmetijskega
kombinata, tajniške posle pa so zaupali Darinki
Ziernicky iz Šiviljstva Šmidt v Kidričevem
PTUJ • Pričeli odvoz
kosovnih odpadkov
v ptujskem podjetju Čisto mesto so v ponedel-
jek, 14. aprila, končno pričeli odvoz kosovnih od-
padkov. Do nekajdnevne zamude je prišlo zaradi
nedokončanih del pri gradnji novega centra za
ravnanje z odpadki ob centralnem odlagališču v
Brstju. Novi način zbiranja v tem centru zahteva
strožji nadzor in selekcioniranje odpadkov ob do-
vozih.
V	ponedeljek so pričeli odvažati kosovne odpa^
ke na območju Grajene, Grajenščaka, Mestnega
Vrha in Krčevine pri Vurberku (tu je akcija bila še
v torek), v sredo so odvažali v Kica^u, Pacinjm
Podvincih, Velovleku, Novi vasi in Zabjaku, da,'
nes, v četrtek, se bodo lotili ulic v novem delu l^u.
ja, jutri, v petek, pa v llajdošah, Skorbi in Slovenji ^
vasi. Odvoz na posameznem območju bodo j
končali šele, ko bodo odpeljali vse kosovne odpad-1
ke. I
PTUJ • Užaliene
branjevke
Obiskovalci ptujske tržnice so bili v četrtek, 10,
aprila, zagotovo presenečeni, saj so bile stojnice,
ob katerih običajno stojijo domače branjevke, vse
dopoldne popolnoma prazne, le prodajalci iz Ma-
kedonije so vztrajali ob njih. Zakaj, smo pov-
prašali, kot verjetno mnogi med vami, in izvedeli,
da so branjevke zapustile tržnico zaradi ogorčenja,
ker so se delavci Komunalnega podjetja Ptuj lotili
pranja tržnice z močnim vodnim curkom kar sredi
tedna. To, da so pri tem motili prodajalke in kup-
ce, je verjetno logično. 2^to se pridružujemo
ogorčenju branjevk, kajti drtigod po Sloveniji
tržnice perejo zvečer ali celo ponoči.
BUKOVCI • Umrla
najstarejša občanka
V	nedeljo, 13. aprila, zjutraj je umrla najstarejša
občanka mestoe občine Ptuj Julijana Kukovec iz
Btikovcev 102, ki je 17. februarja praznovala 102,
rojstni dan. Rojena je bila v številni družini Pola-
nec v Novi vasi pri i^rkovcih. Vse življenje je bila
marljiva gospodinja in kmetovalka. V zakonu je
rodila osem otrok, od tega jih š^t - tri hčerke in
trije sinovi - še živi v Bukovcih. Že nekaj desedetij
je bila vdova. Vse do lanskega maja je bila zdrava,
zadnje leto pa je bila zaradi poškodbe noge prik-
lenjena na posteljo. Za njo žaluje tudi 12 vnukov,
25 pravnujkov in 2 prapravnuka. Od najstarejše
občanke in sovaščanke so se poslovili v torek ob
15. tui na markovskem pokopališču.
SREDISCE OB DRAVI / KRAJEVNI PRAZNIK
Svečano v prenovljeni Sokolani
v Središču ob Dravi so minuli
teden proslavljali že 43. kra-
jevni praznik. To je osrednja
prireditev v kraju in v pripra-
vah nanjo so svoje moči
združili vsi prebivalci kraja.
Krajani so se v velikem številu
zbrali ob spominskem obe-
lequ žrtvam fašizma in s
iirajšo slovesnostjo opozorili,
da ti dogodki ne smejo utoniti
v pozabo.
Nato pa so se prvič zbrali v
prenovljeni Sokolani, kultur-
nem domu, ponosu Središčanov.
Središki osnovnošolci in godba
so pripravili odmeven program,
krajanke pa so na ogled postavile
kulinarične dobrote in slike.
Četrtkove svečane proslave so se
udeležili tudi župan občine
Ormož Vili Trofenik, podžupan
Miroslav Hanželič in predsed-
nik občinskega sveta Alojz Sok
ter predstavniki Središčanov iz
Maribora. Vrhtmec prireditve je
bila podelitev plaket krajevne
skupnosti Središče ob Dravi.
Zlate plakete so prejeli (jasilsko
društvo Središče ob Dravi, Kon-
rad Ploh, Otmar Medik in dr.
Vesna Mele, srebrno pa Nogo-
metni klub Središče. S posebni-
mi plaketami so se zahvalili mdi
krajanom, ki so veliko prispevali
k ureditvi današnje podobe So-
kolane.
vk
Krajnke so pripravile razstavo zares slastnih
grižljajčkov in slik.
V kulturnem programu so se predstavili učenci
osnovne šole Središče ob Dravi.
SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI

Verski tednik Družina poroča,
da so se nedavne posvetitve
novega ljubljanskega nadškofa
in metropolita dr. Franca Rode-
ta udeležili tudi visoki predstav-
niki oblasti in političnega živl-
jenja Slovenije: predsednik Re-
publike Slovenije Milan Kučan,
predsednik Državnega zbora
Janez Podobnik, podpredsed-
nik vlade Marjan Podobnik,
predsednik Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti dr.
France Bernik, ministra za zna-
nost dr. Lojze Marinšek in za
obrambo Tit Turnšek, ustavni
sodnik dr. Tone Jerovšek,
predsednik Svetovnega sloven-
skega kongresa dr. Jože Ber-
nik, petnajst članov diplomat-
skih predstavništev v Republiki
Sloveniji, prorektorja univerz v
Ljubljani in Mariboru dr. Janek
Musek in dr. Bruno CvikI stran-
karski prvaki Janez Janša
(SDS), Lojze Petrle (SKD) in
Borut Pahor (ZLSD), ljubljanski
župan dr. Dimitrij Rupel (LDS)
ter zastopnik domžalske župa-
nije.
Novi ljubljanski nadškof dr.
Rode je navzočnost oblastnih
in političnih predstavnikov ter
nasploh predstavnikov sloven-
skega javnega življenja označil
kot "znamenje dobre volje za
reševanje odprtih vprašanj med
Cerkvijo in državo in kot pri-
pravljenost, da ta vprašanja
rešujemo s strpnim dialogom in
v skladu z resnično istovetnost-
jo slovenskega naroda. Potem
se bomo mogli - vsak na svo-
jem področju - posvetiti nalo-
gam, ki nas čakajo, v upošte-
vanju legitimne avtonomije in
različnih pristojnosti, v duhu
medsebojnega spoštovanja in
sodelovanja za splošni blagor
naroda in države."
Udeležba predsednika
države in nekaterih drugih poli-
tikov na posvetitvenih slove-
snostih je seveda sprožila raz-
lične odmeve. Morda je ob tem
še najpomembnejše to, da se
je Slovenija ob tej priložnosti
pokazala kot "normalna", civili-
zirana država, v kateri raz-
ličnosti niso neizbežno tudi
takšne napetosti, ki bi pre-
prečevale medsebojno komini-
kacijo, medsebojno spoštovan-
je in spoštljiv odnos do posa-
meznih pomembnih dogodkov,
kakršen je nedvomno tudi po-
svetitev najpomembnejšega
Cerkvenega predstavnika v
državi.
Zadnje Cerkveno slavje je po
svojo združilo ljudi, ki jih sicer
na drugih (pomembnih) držav-
nih proslavah ni videti skupaj.
Na posvetitvi sta bila predstav-
nika dveh sicer večno antagoni-
ziranih strank, ki se proglašata
za socialdemokratski - Janša in
Pahor. Z izjemo Jelinčiča (iz
Slovenske nacionalne stranke)
so bili navzoči predstavniki
vseh slovenskih parlamentarnih
strank.
ZAKAJ JIE BIL
KUČAN NA
POSVETITVI
Ob tem je sicer slišati
vprašanja, ali je prav, da so "pri-
jazno" prišli tudi tisti, ki jih sicer
Cerkev kar naprej oznanja za
"stare sile" in jim tudi sicer ne
namenja prijaznih ocen. Pred-
stavniki levosredinske oblasti bi
se šli lahko tudi "recipročnost"
tako, da se podobno, kot se
predstavniki Cerkve niso (pro-
testno) udeležili nekaterih po-
membnih državnih slovesnosti,
tudi sami ne bi udeležili zadnje-
ga Cerkvenega slavja. Vendar
pa bi bilo to zagotovo slabše
zanje in za razmere v Sloveniji.
V Sloveniji potrebujemo
predvsem ozračje strpnosti in
razumevanja ter spoštovanja
razlik. Cerkveno povabilo vsem
predstavnikom oblasti in strank
na posvetitveno slovesnost
lahko pojmujemo kot gesto, ki
pomaga ustvarjati takšno
ozračje in presegati "sov-
raštvo", ki se na eni in na drugi
strani žal še vedno pojavlja.
Dr. Ivan Štuhec, moralni teo-
log in pomemben predstavnik
slovenske Cerkve, je te dni izja-
vil, da so predsednika Kučana
in druge politike povabili zato,
ker je "posvetitev novega
nadškofa pomembno dejanje,
ki nima samo pomembne teže
za Cerkev, temveč tudi za
državo in državljane. Na takšne
in podobne svečanosti se vabi
vse predstavnike različnih vej
oblasti, izvršilne, sodne, zako-
nodajne in predstavniške,
kakršen je predsednik države.
Poleg tega tudi predstavnike
strank, saj so jamstvo demo-
kratičnega družbenega reda.
Prav tako pa seveda tudi pred-
stavnike pomembnih kulturnih
in drugih ustanov, s katerimi je
Cerkev povezana." Po
Štuhčevem mnenju obstaja v
Sloveniji neki nesporazum, ki
vernost potiska v področje pri-
vatnosti in intimnosti. "Maša in
molitev sta gotovo osebna
stvar. Vendar prav to vključuje
tudi družbeno in socialno raz-
sežnost. Krščanstvo je občest-
vena vera, zato ni in ne more
biti le zgolj privatna in intimna
stvar." Delo piše, da dr. Štuhec
ne vidi nobene težave v tem, da
se k posebej porriembnim slo-
vesnosti povabi tudi ljudi, ki si-
cer osebno niso deklarirani ver-
niki, imajo pa pomembno
družbeno vlogo in narava njiho-
ve službe je, da spoštujejo ve-
rujoče.
Nekdanja poslanka Združene
liste in nedavno tudi ena izmed
kandidatk za novega predsed-
nika te stranke, ki pa na volit-
vah ni uspela, dr. Mateja Kožuh
Novak pa v Slovenski Panorami
ugotavlja, "da bi posvetna
oblast, ki so je vedno polna
usta spoštovanja ustave, lahko
brez težav izkoristila tisti člen
ustave, ki govori o dosledni
ločitvi cerkve od države, in pre-
pustila čisti liturgični obred, kot
je ustoličenje novega ljubljan-
skega nadškofa vernikom in nji-
hovim cerkvenim oblastnikom.
Namesto tega pa so se šli slo-
venski politični mogotci poklo-
nit največjim cerkvenim mogot-
cem."
SPOŠTOVANJE
VERNIKOV
Predsednik republike Milan
Kučan je svojo navzočnost na
cerkveni slovesnosti v izjavi za
Delo pojasnil takole: "Sem
predsednik države, to pomeni,
da sem predsednik vseh držav-
ljanov Slovenije, ki pa se v svo-
jem odnosu do vere in cerkve
razlikujejo. Status cerkve in
vere sta znotraj države opredel-
jena s pravnim redom ter z us-
tavno pravico vsakega posa-
meznika kot eno temeljnih svo-
boščin in pravic. K funkciji
predsednika države torej spada
tudi to, da državljanom, ki jim je
ta način duhovnega življenja
pomemben, pokažem spoštljiv
odnos. Takšen odnos do vernih
državljanov je tudi ena od te-
meljnih potrditev dejstva, da so
cerkve v vseh svojih funkcijah
vstopile v slovensko javno živl-
jenje. Prisotnost predstavnikov
države na tovrstnih verskih
svečanostih pa soustvarja
vzdušje, ki omogoča vzpostavl-
janje zaupanja za medsebojni
dialog. Prav zaupanje je po-
trebno, da se spodbudijo pogo-
vori in najdejo odgovori na
vprašanja, ki se tičejo ne le od-
nosov med cerkvijo in državo,
ampak tudi odgovori na izzive
časa, pred katerimi je vsa slo-
venska družba in vsi njeni deli.
To so glavni razlogi, da sem se
udeležil nekaterih cerkvenih
svečanosti." Kučan je tudi dejal,
da je napačen vtis, da se ver-
skih svečanosti udeležuje šele
v zadnjem času. "Prva verska
svečanost, ki sem se je udeležil
po letu 1989, je bila spravna
slovesnost v Kočevskem Rogu
leta 1990. Tej so sledile še dru-
ge. Tudi tiste, ki so povezane z
Evangeličansko cerkvijo. Tako
sem bil lani tudi na inšatalciji
novega evangeličanskega se-
niorja. /.../ Vtis, ki je nastal o po-
gostnosti tega pojavljanja, je
povezan z lanskim obiskom
papeža Janeza Pavla II. v Slo-
veniji. To je bil velik dogodek, ki
je imel hkrati značaj državnega
obiska in verskega dogodka.
Tako sem kot predstavnik Slo-
venije sprejel papeža kot pred-
stavnika vatikanske države, ne-
katerih verskih svečanost pa
sem se udeležil tudi iz spošto-
vanja do slovenskih vernikov,
katolikov, ki jim je obisk papeža
veliko pomenil. Pa ne samo
njim, tudi slovenski državi. Ne
nazadnje tudi zaradi zgodnjega
priznanja Slovenije s strani Vati-
kana in zaradi zgodnjega priz-
nanja samostojnosti Slovenske
škofovske konference, ki je bila
pred tem le del jugoslovanske."
Na novinarsko vprašanje, kaj
kot neverujoč dela tedaj, ko
drugi okoli njega molijo, pa je
predsednik Kučan odgovoril:
"Premišljujem o tem, kar govori-
jo, o izrečenih besedah in o
sporočilih, ki jih vsebujejo. Med
drugim tudi o tem, kaj izrečene
besede zmorejo pomeniti da-
nes za svet, človeka in tudi za
naš narod in državo..."
Jak Kopriv«
ormož / ŠTEVILNA OTROŠKA SREČANJA
Kulturna sreianja otrok
V dobrem tednu dni so se je v Ormožu zvrstila kar štiri otroška
srečanja. Na festivalu otroških pevskih zborov občine Ormož se je
zbralo okrog 300 mladih pevcev iz sedmih osnovnih šol. Skoraj tako
množična pa je bila udeležba tudi na festivalu mladinskih pevskih
zborov. Strokovna ocenjevalka Majda Hauptman iz Ljubljane je zelo
ugodno ocenila nastope pevcev, pohvalila pa je tudi dobro organiza-
cijo festivalov. Na območnem srečanju lutkovnih skupin seve-
rovzhodne Slovenije se je srečalo sedem skupin. Območno srečanje
je v Sloveniji najvišja oblika predstavitve lutkovnih dosežkov, saj
srečanja na državni ravni že nekaj let ni več. V Ormož je selektor Da-
nilo Vrane povabil zelo različne predstave, ki se na najrazličnejše
načine lotevajo lutkarstva. Tako smo lahko videli ročne in senčne lut-
ke, marionete in igranje igralca in lutke na odru. Poleg otrok so se
predstavili tudi odrasli in člani društva Sonček. Na občinskem
srečanju pa so se v petek predstavili še mladi folkloristi. Sodelovalo
je osem folklornih skupin iz vrtcev in osnovnih šol naše občine, (vk)
PTUJ«
Skupščina
ribičev 25. aprila
v ribiškem domu v Rogoznici
so se v ponedeljek, 14. aprila,
zvečer sestali člani upravnega
odbora Ribiške drtižine Ptuj.
Največ besed so namenili raz-
pravi o sklepih lemih konferenc
in občnih zborov posameznih
ribiških pododborov. Njihovo
delo in gospodarsko-gojitvene
načrte so ugodno ocenili in se
dogovorili, da bo letošnja
skupščina Ribiške družine Pmj
prihodnji petek, 25. aprila.
-ONi
f CDNIK - 17. APRIL 1997
OD TOD IN TAM - 15
Jeza zaradi neurejene kanalizatije in smradu
POSLEJ ZGRAJEN LE 3500 METROV KANALIZACIJE, V NAČRTU ŠE 4500 • KDAJ BO ZAŽIVEL NARAVNO-KULTURNI SPOMENIK TURNIRŠKI GRAD?
IVlestna četrt Breg obsega območje bivših krajevnih skupnos-
ti Turnišče in Ivana Spolenaka ter del bivše KS Hajdina.
j{2iqirostlra se na 870 hektarih površine in je druga največja
mestna četrt ter ima 3596 prebivalcev. Ulic je 64. Predsednik
sveta četrti je Franc ŠtnjcI. Svet ima sedem članov, ob Fran-
cu Štruclu še Alojza Šegulo (ki je podpresednik), Jožico
Težak, Eriha Šaro, Uroša I^angerholca, Janeza Rožmarina in
Stanka Vidoviča. Po potrebi bodo pri svetu ustanovili .še po-
samezne odbore.
Iz mesme četrti Breg delujejo
v mestiiem svetu štirje svetniki:
Franc Strucl, Franc Premužič,
Mirko Korošec in Jože Stipetič.
Svetnike redno vabijo na seje
sveta četrti.
Na območju četrti Breg je več
industrijskih gigantov (Perutni-
na, Kmetijski kombinat), vrsta
gostinskih lokalov in drugih ob-
jektov družbenega standarda.
Bogata pa je tudi društvena dej-
avnost.
Posebej v četrti izstavljajo
problem gradu Tiunišča in par-
ka, ki kličeta po celoviti obnovi.
V kompleksu turniškega parka
ima sedež tudi Konjeniški klub
Turnišče - Ptuj. Dejavnost kluba
je sicer za oživljanje tega
območja pomembna, krajani pa
se ne strinjajo z j^anjem po
njem, prepričani so, da je ^ to
primernejši mestni log. Četrt
razpolaga z dvema domovoma
krajanov, in sicer na Zadružnem
trgu in na Tumišču, kjer nudijo
gostoljubje več društvom (upo-
kojencem, čebelarjem, športne-
mu dništvu in gasilcem), s tem
da morajo ti plačevati stroške
elektrike. V zadnjih letih so dom
temeljito obnovili odztmaj in
odznotraj, za kar so porabili vsa
razpoložljiva sredstva. Ker v
zadnjih letih od mestne občine
niso dobili praktično nobenega
denarja, so prisiljeni uporabni-
kom zaračunavati vsaj stroške
elektrike. Društvo upokojencev
Ivana Rudolfa pa si je na Za-
družnem trgu zgrachlo svoje
lastne prostore. Dništva so brez
sredstev za osnovno dejavnost;
Franc Štrucl je mnenja, da bi jim
ta sredstva moral zagotoviti
občinski proračim. Vse pre-
moženje bivših krajevnih skup-
nosti je sedaj v lasti mestne
četrti.
V domu krajanov Ttimišče
ima sedež tudi samostojna posta-
ja kabelske televizije v izgradnji,
katere lastnik je še sedaj Rading
iz Radgone in ima 305 prikl-
jučkov. Nadaljnja širitev kabel-
ske televizije tra šla v smeri proti
Dražencem in drugim predelom
na območju primestne četrti
Hajdina, ki se bo prav tako nave-
zala na sistem v Tumišču. Tudi
v mestni četrti Breg podpirajo
prizadevanja za povezavo vseh
kabelskih sistemov na območju
mestne občine Ptuj. Sicer pa
imajo v tej četrti v bistvu dva sis-
tema - območje bivše KS Ivana
Spolenaka je namreč povezano z
mestno KTV.
Četrt Breg tako kot druge
mestne četrti dela na osnovi stat-
utarnega sklepa, ker iz znanih
razlogov še ni sprejet statut
četrti. Četrti imajo premalo pris-
tojnosti. Franc Štrucl je pre-
pričan, da bi morale imeti vsaj
takšne kot prejšnje krajevne
skupnosti. Zaradi te^ je vedno
več težav, zlasti še pri gradnji in-
frastrukture. Ljudje so upra-
vičeno zbe^i in več ne vedo,
kje bi iskali zaščito svojih inter-
tesov, ko se pojavljajo problemi
oziroma ko prihaja do takšnih
ali drugačnih posegov v prostor.
največji
problem je
kanalizacija
v mestni četrti Breg je naj-
večji problem kanalizacija, ki jo
gradijo že od leta 1983, pa še ni
tu-ejena. Doslej so je zgradili
3500 metrov, toliko je je tudi v
uporabi. Problemi so nastali ob
kanalu D, ki poteka skozi neka-
tere ulice četni. Največji prob-
lem pa po mnenju Franca Struc-
la predstavlja po^ezanje kanala
v Ilčevi ulici, ki je bil sicer lani
saniran in je že v obratovanju.
Zgraditi pa bi morali še okrog
4500 metrov kanalizacije.
Še večji problem pa je sedaj
kanal D, ki se dobesedno pogre-
za na delu od uprave Cestnega
podjetja do čistilne naprave
Kmetijskega kombinata Ptuj.
Dela so bila po njihovem pre-
pričanju nestrokovno izvedena.
Izvajalci namreč niso upoštevali
značilnosti terena, ki je močvir-
nat. Območje mestne četrti Breg
seka še ena kanalizacija, in sicer
iz Taluma Kidričevo, katerega
odplake pa gredo mimo čistilne
naprave direktno ob desnem
obtočnem kanalu v jezero.
Krajani mestne četrti Breg
imajo opravek še z enim proble-
mom - s smradom. Najbolj so
prizadeti tisti, ki živijo v južnem
predelu četrti. Gre za del Za-
grebške ceste. Suho vejo. Sodni-
ce in Ttuniško ulico. Smrad pri-
haja iz farme prašičev v Dražen-
cih. Problem je že star in kljub
dvakratni obnovi čistilne napra-
ve še vedno ni rešen. Smrad
občanom najbolj greni življenje
poleti, ko morajo spati pri
zaprtih oknih in tudi ni mogoče
prezračevanje.
Za omenjeno območje še ni
narejen načrt izgradnje kanaliza-
cije, ki je že večletna zahteva
krajanov tega območja. Franc
Štrucl poudarja, da jih bo
strpnost kmalu minila, želijo, da
se problema smradu in kanaliza-
cije čimprej rešita. Zaradi farme
so prizadeti tudi krajani, ki ima-
jo studence blizu farme. Zato bi
bilo potrebno na račun farme
vsako leto opraviti redno kon-
trolo vode, saj se v nekaterih
vodnjakih že pojavljajo odplake
od farme. Poseben problem
predstavljajo tudi prevozi gnoj-
nih odpadkov, ki jih opravlja
tako kot kombinat kot kmetje
skozi center Tumišča, po Selsld
cesti. Zaradi slabo vzdrževanih
prikolic odpadki padajo na ces-
to, kar povzroča dodaten smrad.
Četrt Breg zato upravičeno
zahteva, da te prevoze opravljajo
v zaprtih zabojnikih ali pa za te
prevoze najdejo drugo pot. Gle-
de na dogovore, ki so jih imeli v
letu 1994 s farmo, in sprejete
sklepe pa teh problemov več ne
bi smelo biti. Takrat so se nam-
reč dogovorili, da bo KK Ptuj -
Farma prašičev določila dneve
in ure odvoza gnojevke, za pre-
voz pa bodo uporabljali le
ustrezne in tehnično brezhibne
kesone. Za umilitev smarada
bodo ob farmi zasadili zimzele-
no dravje, z uporabo najnovejše
tehnologije pa zmanjšali emisije
smradu.
Z letošnjim proračunom
mestne občine Ptuj je predvide-
na nadaljnja izgradnja kanaliza-
cije v Sagadinovi in Golobovi
ulici, prav tako v Sp^lenakovi
ulici. Potrebno pa bi bilo zgradi-
ti tudi pločnik in izvesti preplas-
titev na Rogaški cesti v smeri
Hajdine, prav tako pa kliče po
urejanju kolektor do čistilne na-
prave v smeri od Zagrebške ces-
te.
V četrti si prizadevajo tudi za
zagotovitev vame^ pristopa
otrok v šolo. Zato bi bilo nujno
potrebno z^diti pločnik v sme-
ri od Tumišča do šole na Bregu,
prav tako tudi stezo za kolesarje.
Gre za kilometer dolg pločnik od
Tumišča do podvoza želez-
niškega mostu. Franc Štmcl
tudi opozarja na nepravilno par-
kirana vozila na novozgrajenem
avtobusnem	postajališču
(križišče Zagrebške ceste z
Rogaško), kjer parkirajo tovoma
vozila in kjer so naredili bič za
varen prehod otrok in dmgih
udeležencev v prometa Zelo ne-
varen je tudi prehod na Mari-
borsko cesto iz Vespazianove
ulice, ki prečka Mariborsko ces-
to. Na tem mestu bi morali pos-
taviti semafor, da bi otrokom za-
gotovili varno pot v šolo. Na
vseh prehodih bi tudi morali
postaviti table oziroma znake, ki
bi opoz^ali na prisotnost otrok
in drugih udeležencev v prome-
tu. V četrti Breg se tudi sprašuje-
jo, zakaj je bilo izdano dovoljen-
je za gradnjo oziroma pozidavo v
neposredni bližini otroškega
vrtca pri Roku mimo prizadetih
krajanov četrti. Območje pa se
tudi dodatno onesnažuje s stari-
mi avtomobili.
Po obnovi kliče tudi most pri
Koroščevem mlinu, da bi se za-
gotovil bolj varen prestop Stu-
denčnice. Prav tako bi bila nujna
sanacija Studenčnice. Med
bodoče naloge četrti sodi tudi
ureditev cestne razsvetljave.
Občane se polašča tudi nemir ob
predvideni novi trasi obvoznice.
Ta razprava bi morala potekati
na terenu ob soorganizaciji
mestne četrti Breg, ki bi zato
sklical zbore krajanov, kjer bi
lahko ljudje sodelovali. Na Za-
grebški cesti bi potrebovali tudi
bencinsko črpalko, prav tako je
želja in potreba, da na desnem
bregu Drave tudi ob sobotah
banka zagotavlja popolni bančni
servis. V mestni četrti Breg so
zadovoljni, da je prišlo do
gradnje novega mostu čez Dravo
v Ptuju, seveda pa pridobitev ne
bo prava, če ne bodo na mestu,
ki ga trenutno še zaseda Surovi-
na, uredili parkirišča
Čisto letošnji problem pa so
spremembe meje poštnega oko-
liša pošte Ptuj in pošte Hajdina.
Mestna četrt Breg je na Telekom
Slovenije - Pošto Maribor naslo-
vila zahtevo, da se poštni okoliš
pošte Ptuj in pošte Hajdina us-
kladi z mejo in območjem mest-
ne četrti Breg. Ta zahtevek je bil
sprejet na seji sveta mesme četrti
Breg na pobudo krajanov s tega
območja, temelji pa na odloku o
tistanovitvi mestnih in primest-
nih četrti mestne občine Ptuj in
o določitvi njihovih območij.
Tako kot v dmgih četrtih
mestne občine Ptuj bodo tudi v
četrti Breg v maju ali juniju or-
ganizirali srečanje starejših
občanov. Vse krajane, stare nad
90 let, so obiskali na domu, 262
občanov, starih nad 70 let, pa
bodo povabili na srečanje v tur-
niškem parku. Prihodnje leto bo
srečanje na območju toplic.
MG
Franc Strucl. Foto: Kosi
v
le 30 let enoiimenski pouk
Stara središka šola je bila
zgrajena leta 1892, pred tem pa
so otroci znanje pridobivali v
sedaj že razpadajoči zgradbi na
Grabah. Pred 30 leti so zaradi
prostorske stiske z veliko zag-
nanostjo in pomočjo krajanov
^adili velik prizidek k obsto-
ječi šoli.
V šolski kroniki pi^ da se je
svečanega odprtja, ki je potekalo
v okvim praznovanja krajevnega
praznika, udeležilo čez 5()0 ljudi,
^a je obiskovala prenovljeno
šolo generacija učencev 66/67.
To je bila tudi prva šola v
ormoški občini, ki se je ponašala
s prizikom in s tem z urejenimi
razmerami za delo. Poslej so
pouk lahko organizirali v eni iz-
meni. V šolskem letu 1966/67 je
bilo v središko šolo vpisanih 377
otrok in ni bilo nenavadno, da je
bilo v oddelku tudi po 38 ali 42
otrok.
Sedanji ravnatelj središke šole
Franc Šulek je dejal, da šolo le-
tos obiskuje 258 otrok, ki so raz-
deljeni v 15 oddelkov. Pred leti
so dobili še telovadnico, tako da
imajo otroci sedaj zares urejene
razmere za šolanje,
vk
Tako so se pred skoraj 30 leti središki šolarji ponosno foto-
grafirali pred novim šolskim prizidkom.
Našli topovsko granato
v Stmišču pri Kidričevem v
neposredni bližini stare želez-
niške postaje so v sredo, 9. apri-
la, okoli poldneva med kopan-
jem jarka za vodovod našU to-
povsko granato kaUbra 105 mm
ter večje število nabojev, ki po
vsej verjetnosti izvirajo iz druge
svetovne vojne.
Kot je povedal pirotehnik
Oskar Neuvirt, vodja rajske eno-
te za varstvo pred neeksplodirani-
mi ubojnimi sredstvi, je izvajalca
gradbenih del - Nizke gradnje iz
Ptuja - na možnost najdbe opozo-
ril eden od domačinov, zato so za-
radi vamosti pred izkopom celot-
no traso pr^edali pirotehniki z
detektorji. Na območju Stmišča
namreč še lahko pričakujejo
kakšno tovrstno nevarno najdlx),
-OM
Celotno traso vodovoda so
predhodno premerili piro-
tehniki. Foto: M. Ozmec
PLANINSKI KOTIČEK
Planinski kviz
že drugo leto zapovrstjo je Planinsko društvo
Ptuj organiziralo planinski kviz, letos na temo
Haloške planinske poti in Planinske šole. Kviz je
organiziral Odbor za vzgojo in izobraževanje, po-
tekal je v četrtek, 10. aprila, v OŠ Ljudski vrt,
Udeležilo pa se ga je pet ekip iz osnovih šol Cir-
kovce, Hajdina, Ljudski vrt, Olga Meglič in Pod-
lehnik). Ob tekmovalcih in njihovih mentorjih ter
tistih, ki so jih prišli spodbujat, so bili kot gostje
prisotni tudi ravnatelji OŠ Hajdina Jože Lah, OŠ
Podlehnik Slavko Fric, OŠ Oige Meglič Ervin Hoj-
ker. ki je bil obenem predstavnik Mestne občine
Ruj, namestnik ravnatelja OŠ Ljudski vrt Matic
Neudauer, vodja oddelka za družbene dejavnosti
Kristina Šamperl Purg in predsednik PD Ptuj Ja-
nez Vrtič.
Pred pričetkom kviza sta navzoče pozdravila na-
mestnik ravnatelja OŠ Ljudski vrt Matic Neudau-
er in predsednik PD Ptuj Janez Vertič. Uroš Vido-
vič, namestnik predsednika Mladinske komisije
in načelnik MO PD Ruj, pa je podelil zlati znak
akcije Mladi planinec učencema Matvžu Zavcu iz
OŠ Breg in Karmen Mamuš iz OŠ Podlehnik.
Kviz je spremljal kulturni program, ki so ga pri-
pravili učenci OŠ Ljudski vrt pod mentorstvom
Vike Dabič. Pred pričetkom kviza so odigrali igro
z naslovom "Ko so se ženiii \ Odmore pa je po-
pestril plesni par Mojca fviohorič in Jernej Bren-
holc. Kviz je vodil Vlado Kolobar, potekal pa je
pod nadzorom žirije, ki ji je predsedoval pod-
predsednik PD Ptuj Tone Purg. Tekmovalci so
bili dobro pripravljeni in so na zastavljena
vprašanja dokaj pravilno odgovarjali, o čemer
pričajo končni rezultati. Ker sta OŠ Ljudski vrt in
Podlehnik zbrali enako število točk, je o drugem
mestu odločil dodatni Krog vprašanj.
Po razglasitvi rezultatov so bila podeljena priz-
nanja in nagrade, ki jih je podelil predsednik PD
Ruj Janez Vrtič. Vse ekipe so bile nagrajene s
simboličnimi darili, ki so jih darovali sponzorji.
Prvo-, drugo- in tretjeuvrščene ekipe pa so pre-
jele še nagrade PD Ruj, med katerimi so tudi: za
prvo mesto trodnevni, za dmgo dvodnevni in za
tretje enodnevni izlet. Prvi dve ekipi se udeležita
tudi državnega tekmovanja Mladina m gore, ki bo
18. novembra v Podlehniku. Prav tako se tega
tekmovanja udeleži tretjeuvrščena ekipa iz OŠ
Podlehnik, saj so lani na državnem tekmovanju
dosegli odlično drugo mesto, s čimer so dobili
organizacijo letošnjega tekmovanja. Tako bodo
PD Ruj in tudi svoje šole in občine predstavile
kar tri ekipe.
Rezultati kviza: 1. Hajdina (mentorica Olga Ser-
dinšek), 2. Ljudski Vrh (mentorica Vika Dabič),
3. Podlehnik (mentorica Jožica Feguš), 4. Cir-
kovce (mentorica Stanka Ivančič), 5. Olga Me-
glič (mentorica Silva Lačen).
OD PODLEHNIKA DO SV. AVGUŠTINA
Haloze s svojo lepoto vabijo in privlačijo marsi-
katerega planinca. Veliko planincev dobro pozna
Haloško planinsko pot, ki poteka po haloških hri-
bih.
Tokrat smo se na PD Ptuj odločili za malo dru-
gačno pot po Halozah. V soboto, 26. aprila, se
bomo peš podali na pot od Podlehnika do svete-
ga Avguština (503 m), kjer na vrhu stojita dve
cerkvici: sv. Avguština, slovenska, in sv. Magda-
lene, hrvaška. Ob lepem vremenu je z vrha hriba
čudovit razgled. Odhod iz Podlehnika bo bo 7.15
uri. Hrana je iz nahrbtnika. Prijave ta izlet zbira-
mo na PD Ruj do torka, 22. aprila. Vse dodatne
infonnacije o izletu dobite na PD Ruj ob prijavi.
Izlet vodi Jožica Feguš.
Odbor za informiranje m propagando PO Ruj
16 - NASVETI
17. APRIL 1997- TEDNIK
Kuharski nasveti
Svetle omake
Svetle omake lahko razdelimo v dve skupini: omake vrste
bešamel, ki jih pripravljamo z mlekom, in tako imenovane
omake velute, ki jih lahko imenujemo tudi žametne oma-
ke, pri njihovem zalivanju pa uporabimo kokošjo, telečjo
ali ribjo osnovo. Obe vrsti omaki temeljita na svetlem
praženju moke na surovem maslu, ki ga lahko zamenjamo
z margarino ali oljem. Moke pri svetlih omakah ne
pražimo dolgo, saj hočemo, da obdržijo čim svetlejši videz.
Pri bešamel omakah jo pražimo le toliko, da ne spreminja
osnovne barve.
Svetle omake so najbolj vse-
stransko uporabne. Z njimi lahko
zgostimo narastke ali jih ponudi-
mo zraven ocvrtih jedi, so tudi
osnova za prepečene jedi, z njimi
lahko zgostimo juhe, predvsem pa
jedi z njimi prevlečemo. Tako
mnogostranske so tudi zalo, ker
so nevtralna osnova za mnoge do-
datke - od vina in gobic, do curry-
ja in kaper.
Preprosto bešamel omako lahko
začinimo samo s soljo, poprom in
muškatnim oreščkom, vendar je
omaka, ki jo ponudimo zraven
mesnih jedi, veliko okusnejša, če
ji dodamo čebulo ali šalotko,
česen, lovorjev list in cela poprova
zrnca.
Bešamel omaka, ki sem jo že
večkrat omenjala v prejšnjih od-
dajah, je namenjena predvsem za
pripravo narastkov, ne pa za sa-
mostojno omako ob mesnih je-
deh. Če pripravljamo bešamel
omako, ki jo ponudimo zraven
mesnih jedi, jo lahko pripravimo
tako, da čebulo in česen narahlo
prepražimo, dodamo moko in
nato zalijemo z osnovo ali mle-
kom. Lahko pa čebulo in česen v
mleku skuhamo, tako da ima
omaka zelo dober okus in vonj po
teh dodaktih. Če želimo, da oma-
ka nima mokastega okusa, jo mo-
ramo dovolj dolgo kuhati.
Bešamel omaka je tudi edina oma-
ka, ki jo pripravljamo zavestno
različno gosto, kar dosežemo z
različnim razmerjem med moko
in surovim maslom ter mlekom
oziroma tekočino, s katero zaliva-
mo.
Osnovni bešamelov okus lahko
spreminjamo tako, da dodamo
tudi sir - omako imenujemo mor-
nay. Pripravimo jo tako, da pri-
bližno 250 ml omake dodamo
razžvrkljan rumenjak po želji in 4
žlice naribanega sira; najpogoste-
je uporabimo parmezan ali sir
grojer. Omaki lahko okus iz-
boljšamo še z žličko gorčice. Ta-
koj ko omako pripravimo, je ne
pogrevamo več, ker se sir razvleče
v nitke, kar ni zaželeno. Omako
najpogosteje ponudimo k jajcem,
ribam, perutnini, vsem drugim
vrstam svetlega mesa in zelenjavi.
Zelo pogosto pripravimo tudi
smetanovo bešamelovo omako,
tako da osnovni bešamel omaki
dodamo tekočo dvojno smetano
in med močnim mešanjem počasi
kuhamo tako dolgo, da se omaka
zgosti. Začinimo po okusu. Naj-
pogosteje to omako ponudimo k
ribam, perutnini in zelenjavi.
Od vseh naštetih pa pri nas naj-
pogosteje pripravimo omako s
šampinjoni. Sampinjone lahko
pražimo posebej, pogosto pa jih v
mali količini tekočine segrejemo,
dodamo par kapljic limone, sol in
poper. Tako gobe dušimo 4 do 5
minut. Nato dadamo gosto
bešamel omako, prevremo, začini-
mo in po želji dodamo še kislo
smetano. Tako pripravljeno oma-
ko ponudimo k teletini, perutni-
ni, govedini in različnim zelen-
javnim ocvrtkom.
Iz osnovne bešamel omake
lahko pripravimo še čebulno, pa-
radižnikovo, ostrigovo in podob-
ne oamke.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 116. NAD
Nekateri vidiki spolnosti
I. NAD, - Spolna vzgoja
Zadovoljujoče spolno življenje je posledica vzgoje. Toda
še danes, ko se bližamo drugemu tisočletju, v razgovoru
z mladimi le redko slišimo o ustrezni spolni vzgoji; to
velja za spolno vzgojo tako doma kot tudi v šoli. Nekako
se zdi, da je naša načrtovana spolna vzgoja namenjena
bolj desetletnim otrokom kot pa mladostnikom, saj njim
govorimo bolj neke splošne zgodbe "za življenju v dvoje"
in mladostnikom ostane, da se morajo "o tistem" več
učiti sami, saj jih vedenje, da obstaja neka fiziologija in
neka spolnost, sploh ne zadovolji.
Cilja, torej zdravega odnosa do
spolnosti, z našo vzgojo še nika-
kor ne dosegamo. Vsekakor mo-
ramo priznati mladostnici, ki je
pri spolnih odnosih s svojim
fantom zaščitena (s tabletko ali
kako drugače ter če zahteva, da
fant uporablja kondom), da ima
zdrav odnos do spolnosti.
Pri smotrni in načrtni spolni
vzgoji ni poudarek na nekih teh-
nikah, temveč na človeško-soci-
alnih vidikih spolnosti. Toda
povsem napak je, če
odraščajočega človeka ne
skušamo strokovno in načrtno
seznaniti z vsem, kar se da
naučiti v zvezi s spolnostjo. Ni-
kakor ne smemo pozabiti, da
ima spolnost poleg čustveno-
etične plati tudi fizično plat, ki
je z drugimi vidiki tesno poveza-
na.
To, da je na razpolago dosti li-
terature mladim nič ne pomeni,
saj je dejstvo, ki ga sami prizna-
vajo, da so o spolnosti slabo
poučeni.
Naslednjič pa bo govor o spol-
nih motnjah - oblikah, vzrokih
in zdravljenju.
mag. Bojan Šinko
r it-*	ff
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU ^
Za zdravje rastlin v vrtu
Najmarljivejši so v vrtu že opravili večino opravil pri pripravi zemlje ter ga pose-
jali in posadili z zgodnjimi vrtninami, vremenske in talne razmere pa so tudi omo-
gočile sajenje sadnega drevja in okrasnih drevnin. Nič pa še ni zamujenega, da že
zasejen in posajen vrt, če smo to naključno spregledali, dosejemo ali dosadimo z
zelišči, ki imajo za uspešno vrtnarjenje poseben pomen. Nekatera zelišča imajo iz-
razite zdravilne učinke, druga so spet potrebna kot začimbe v prehrani ali pa kot
dišavnice, mnoge med njimi pa nimajo samo učinkov na naše zdravje ali kot do-
datki za izboljšanje okusa hrane, temveč lahko odločilno vplivajo na količinsko in
kakovostno zdrav pridelek.
Raznih zdravilnih zelišč, dišavnic in kuhinjskih
zelišč v domačem vrtu ne sejemo v obliki čistih
strnjejnih nasadov, temveč so lahko kot poseben
zeliščni vrt v rastlinski združbi eno- in dvoletnic
ter trajnic razporejene kot obrobki gred, podsev-
ki ali vmesni posevki v sadnem, okrasnem ali ze-
lenjavnem vrtu.
Lastnost mnogih vrst vrtnih zelišč je, da vsebu-
jejo svojstvene rastlinske snovi, s katerimi vpliva-
jo na življenjske procese sosednih rastlin, tako
da jih pri rasti in razvoju spodbujajo ali ovirajo,
lahko preprečujejo razvoj gliv in bakterij, s tem
pa zmanjšujejo možnost okužb ali prekomerne-
ga širjenja glivičnih in bakterijskih rastlinskih bo-
lezni, ali pa izločajo v tla takšne rastlinske soko-
ve, s katerimi zastrupijo ali z izrazitimi vonjavami
odvračajo rastlinske škodljivce, predvsemm raz-
ne žuželke in črve.
V SADNEM VRTU učinkovito odvrača najbolj
zahrbtnega škodljivca voluharja, ki objeda kore-
nine pri mladnem sadnem drevju, če v sadilni ko-
lobar ali neposredno bližino dreves zasadimo
okrasne čebulice cesarskega tulipana, česen ali
križnato listni mleček.
Hruškova rja, ki naredi svetlorumene pege na
listih hruške, je bakterijska bolezen hruševih dre-
ves, ki za svoj razvoj potrebuje posrednika -
smrdljivi brin ali juniperus, rastoč običajno v
okrasnih vrtovih. Hrušk ne bomo sadili, kjer raste
v bližini brinje, v bližini hruškovih dreves pa črni
brin posekamo.
Krvava uš na nekaterih sadnih vrstah in sortah
v za sadno drevje neugodnih letinah lahko naredi
veliko škode. Pod drevesa, na katerih se krvava
uš pogosto pojavlja, ali njihovo neposredno
bližino posadimo okrasne cvetnice kapucinke ali
vrtno krešo. Te iz korenin izločajo svojstven
strup, ki prehajajoč skozi korenine v lubje sadne
rastline zaviralno vpliva na razvoj krvave uši.
Pogostna bolezen ribezovih grmov je bakterij-
ska ribezova rja. To znatno omejimo, če pod
grme posadimo pelin. Pelin je dobro poznano
zelišče z mnogostranskimi zdravilnimi učinki in
ne bi smel izostati na nobenem vrtu. Pelin pa ne
ščiti samo ribeza pred rjo, marveč z izločanjem
posebnih rastlinskih sokovov preganja deževni-
ke v tleh in močno ovira razvoj drobnoživk. Zara-
di teh lastnosti pa ostankov pelina ne odlagaamo
v kompostni kup, ker zavira procese razpadanja
organskih snovi pri kompostiranju.
Pepelasto plesen v jagodnjaku preprečujeta ali
vsaj omejujeta česen in drobnjak, ker imsta
odlično baktericidno in fungicidno delovanje.
V ZELENJAVNEM VRTU je pri pridelovanju
vrtnin poznanih in preizkušenih mnogo kombina-
cij mešanih posevkov, v katerih si rastline med
seboj kot sosedje pomagajo pri večji odpornosti
na rastlinske bolezni in škodljivce.
Škodljivca korenjevo muho na korenju in
čebulno muho na čebuli lahko omejimo ali pov-
sem preprečimo, če korenje in čebulo sejemo
kot sosedni vrtnini ali mešani posevek,, ker
škodljivca pri svojem razvoju ne prenašata v
bližini nasprotne rastline.
Bazilika, cenjeno zdravilno in dišavno zelišče,
se sklada s paradižnikom in pospešuje zdravje
kumaric, čeprav paradižnika in kumare nikoli ne
sadimo skupaj kot sosedov.
Šetraj je najboljši sosed nizkega fižola, varuje
pa ga pred listnimi ušmi. Pred listnimi ušmi vrtni-
ne dobro varujeta še sivka in ožepek. V bližini
zelja, kolerabice in cvetače naj rastejo žametni-
ce, ki uničujejo koreninske nematode.
Koloradskega hrošča bo na krompirju manj,
če bosta vmes rastla hren in mrtva kopriva.
V OKRASNEM VRTU so v različnih združbah in
po različnih načinih razvrščene različne vrste
okrasnih rastlin - od zelišč do drevnin, okrasnih
eno- in dvoletnic ter trajnic, ki že same po sebi
tvorijo takšno vzajemno sosesko rastlin, v kateri
se krepi odpornost na rastlinske bolezni in
škodljivce. V okrasnem vrtu običajno nimamo to-
liko problemov z varstvom rastlin pred boleznimi
in škodljivci, čeprav so med okrasnimi rastlinami
lahko zelo občutljive.
Miran Glušič, ing. agr.
Varstvo vinske trte
Tudi pri vinski trti je količina pridelka in predvsem kvali-
teta v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja grozdja.
Ker pa je uporaba pesticidov (z ekološkega vidika) vsako
leto vedno bolj omejena, je še kako pomembno, da pozna-
mo prve znake (simptome) okužbe. Pomembno je tudi, da
škropimo v natančno določenem roku, saj je vsako nad-
knadno zdravljenje okuženih in obolelih nasadov z vidika
ekologije manj sprejemljivo, ker moramo takrat posegati
po močnejših pripravkih.
v veliki meri pa je število
škropljenj odvisno od vremenskih
razmer. Tako smo imeli v lan-
skem letu velike probleme s pero-
nosporo vinske trte, pepelaste ple-
sni (oidija) pa nismo opazili niti v
kontrolah pri poskusih.
priporočeni
programa
zaščite
vinske trte
1.	škropljenje: mladice dolge 5
do 12 cm
Če nismo opravili škropljenja v
času brstenja (folidol olje) in smo
opzili, da nam mladice zelo nee-
nakomerno odganjajo (laški riz-
ling), je verjetnost napada akari-
noze. V tem primeru priporočamo
uporabo thiodana v 0,2% konc., če
pa imamo probleme z rdečo sadno
pršico (rdeči pajek), priporočamo
uporabo akaricida pinorona v
0,15%, ortusa 5 SC v 0,1% konc.,
ordovala WP v 0,05% konc. ali ac-
orstina SC v 0,05% konc. Dodamo
še pepelin v 0,3 % konc. ali karat-
hane v 0,08% konc. Tudi ta pri-
pravka delujeta proti akarinozi ter
proti oidiju. V vinogradih, kjer
imamo probleme z oidijem, pripo-
ročamo uporabo sistemika.
V zadnjih letih se je močno
razširila črna pegavost (Phonop-
sis) vinske trte, predvsem na sor-
tah rizvanec in laški rizking (bele
rozge). Prednost pri zaščiti bi dali
euparenu ali folpetu, pri zaščiti
proti peronospori s sistematiki pa
mikalu, ki vsebuje tudi folpet.
2.	škropljenje - ko so mladice
doge 30 cm in pade več kot 10 mm
padavin, je prva nevarnost napada
peronospore vinske trte. Do tedaj,
če nismo imeli drugih napadov, ni
potrebno škropiti.
- peronospora; dithane M 45
0,25 % konc., antracol 0,2 %
konc., folpet 0,25 % konc. ali poly-
ram DF 0,25 %;
-	oidij: karathane 0,08 % konc.
ali pepelin 0,3 % konc.
Če uporabimo karathane, ne
smemo prekoračiti koncentracije,
saj zelo hitro povzroči ožige.
3. škropljenje: tik pred cveten-
jem priporočamo uporabo siste-
matičnih fungicidov, ki jih upo-
rabljamo največ dva do trikrat v
sezoni, če nismo imeli močnejših
napadov. Po možnosti bi tudi te
pripravke vsaj v sezonah menjava-
li zaradi pojava rezistence (odpor-
nosti).
-	perenospora; sandofan 0,125%
konc., mikal 0,4% konc., ridomil
MZ 0,3% konc., antracol combi
0,3% konc., acrobat MZ 0,25%
konc. ali aviso DF 0,25% konc.
Pri uporabi Mikala moramo škro-
piti trikrat z istimi pripravki;
-	oidij: topas 100 EC 0,025%
konc., filicur 250 EC 0,03% konc.,
tik 250 EC 0,015% konc., rubigan
0,2% konc. ali systhane 12E
0,025% konc. Dodamo še močljivo
žveplo (pepelin) ali karathane.
Četrtič škropimo takoj po cve-
tenju z istimi pripravki kot tik
pred cvetenjem, le posamezne pri-
pravke (sistematike) lahko za-
menjamo (razen mikala) zaradi
rezistence..
5.	škropljenje: v fazi razvoja
kabrnikov preidemo na kontakt-
ne fiingicide:
-	peronospora; folpet 0,25%
konc., antracol 0,2% konc., ditha-
ne M 45 0,25% konc., euparen
0,3% konc. ali antracol combi
0,25% konc.;
-	oidij; močljivo žveplo (pepelin
0,3% konc.) ali karathane 0,1%
konc.
6.	škropljenje:
-	proti peronospori preidemo na
bakrene pripravke. Priporočamo
uporabo kombiniranih priprav-
kov: bakreni antracol 0,4% konc.,
bakreni dithane 0,4% konc., bak-
reni euporen 0,4% konc. ali bakre-
ni folpet 0,4% konc.
-	oidij; močljivo žveplo (pepelin
0,3% konc.) ali karathane 0,1%
konc.
7. škropljenje: v drugi polovici
julija in v avgustu škropimo po
potrebi!!
Proti perenospori priporočamo
uporabo čistih bakrenih priprav-
kov: kupropin 0,5% konc. ali cu-
prablau 0,4% konc.
-	Proti oidiju: pepelin 0,3%
konc. ali karathane 0,1% konc.
-	Proti botritisu (gnilobi) škro-
pimo načeloma enkrat, tik preden
se jagode sklenejo, če pa smo se
odločili še za drugo škropljenje,
ga opravimo v času mehčanja ja-
god. Uporabimo lahko naslednje
pripravke: ronilan 0,1% konc., su-
milex 0,1%) konc., folicur-euporen
0,3%) konc., mythos 0,25%) konc.
(2,51/ha) ali switch 0,05% konc.
Poudariti velja, da vsi pripravki
proti grozdni gnilobi delujejo ko-
maj 50-odstotno, važna so
predvsem zelena dela ter ne preti-
rano gnojenje z dušikom. Lansko
leto se je močno pojavil tudi botri-
tis na kabrnikih. V tem času,
predvsem če pade mnogo dežja,
tudi priporočamo uporabo botri-
cida, tako da bi bilo mogoče upo-
rabiti pred cvetenjem kombinaci-
jo Folicur-Euporen.
-	Proti škodljivcem načeloma
ne škropimo, razen če je napoved
fitopatološke službe, da je nalet
metuljčkov grozdnih sukačev.
Grozdni sukači imajo pri nas dva
rodova. Prvi let metuljčkov je v
fazi razvoja kabrnikov (beli za-
predki), drugi rod oziroma nalet
metuljčkov pa je v drugi polovici
julija. Proti temu rodu načeloma
škropimo vsako leto, saj metuljčki
odlagajo jajčeca v grozdne jagode
in s tem povzročajo veliko škodo,
saj nam lahko posamezne goseni-
ce uničijo 2 - 3 grozde. Škropivo:
reldan 40 EC 0,125% konc., zolo-
ne 0,25% konc., mimic SC 0,06%
konc. ali Basudin WP 40 0,2%
konc.
Andrej Rebemišek,
ing. agr.
Krvodajalci
1. APRILA: Sonja Klajnšek, Ple-
terje 25; Olga Kolednik, Pristava
9/a: Andrej Vogrinec, Markovci
3a/a; Zvone Bohinc, Rimska
ploščad 1, Ruj; Smiljana Petek,
Moškanjci 112/a; Marija Kolbl,
Žabjak 45; Zdenka Godec,
Draženci 21/D; Dragica Kmetec,
Slovenskogoriška c. 15, Ptuj;
Majda Marinič, Pobrežje 74/a;
Dušan Najvirt, Celestrina 11;
Alojz-Slavko Zemljič, Jarčeva 21,
Maribor; Janez Golob, Kicar
140/C; Peter Najvirt, Ložane 6
3. APRILA: Darinka Pšajd, Črmlja
5; Srečko Roškar, Biš 53; Tatjana
Pšajd, Gočova 28; Vera Lov-
renčič, Biš 62/a; Jožica Kukovec,
Placar 7/a; Marija Voda, Dolič 10;
Franc Kukovec, Placar 7/a; Alojz
Fladung, Destrnik 56; Milica Bez-
jak, Ločič 27; Franc Bolčevič, Za-
sadi 1; Anton Pauko, Vintarovci
12/a; Anica Horvat, Trnovski Vrh
31; Terezija Potočnik, Jiršovci 47;
Franc Rajšp, Destrnik 55; Jožef
Požegar, Dolič 38; Marija Čeh,
Bišečki Vrh 2; Franc Lenart,
Jiršovci 51; Erna Murko, Vintarov-
ci 23; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1;
Kristina Požegar, Dolič 38; Zden-
ka Pšajd, Črmlja 5; Ana Lovrenc,
Vintarovci 43; Miran Ornik, Trnov-
ski Vrh 52; Mladen Raca, Tovar-
niška 6, Kidričevo; Srečko
Vrečar, Vintarovci 11; Milena
Vrečar, Drstelja 48; Frnac Pšajd,
Črmlja 5; Janez Furst, Levanjci
16; Jože Majerič, Sovjak 4; Ivan
Šegula, Juršinci 48; Janez Rojko,
Jiršovci 52; Milena OzvatiČ, Ločki
Vrh 1; Slavko Jesih, Prvomajski
trg 15, Poljčane; Jože Sluga, Le-
vanjci 26; Miha Peklar, Zg. Du-
plek 53/a; Rado Rakar, Poljska c.
4, Rače; Ivan Duh, Kicar 118;
Jože Rojko, Sp. Korena 70; Jan-
ko Murko, Rabelčja vas 17; Dani-
lo Svenšek, Lešnikova 13, Oreho-
va vas; Anton Ratek, Kicar 118/b;
Miran Lovrenčič, Ljubljanska
88/b, Maribor; Franček Veber,
Rujska 2/A, Ormož; Franc Er-
man. Nova ul. 17, Spodnji Du-
plek; Milan Kokolj, Sarajevska 4,
Maribor; Franc Topolovec,
Dežno 13; Marjan Puhner, Svete-
lova 4, Maribor; Ciril Koser,
Janežovski Vrh 21/a; Stanko
Cmrečnjak, Strnišče 1.
f EDNIK 17. APRIL 1997
ŠPORT-21
Z VVASHINGTONSKE KONFERENCE
Borilne vešiine za svetovni mir
y Washingtonu je bila od 23. do 27. marca ustanovna konferen-
(•a Zveze borilnih veščin za svetovni mir, ki je brez dvoma
edinstvena in najpomembnejša tovrstna zveza na svetu. Iz Slo-
venije se je je udeležil Silvester Vogrinec, strokovni vodja Aki-
demije borilnih športov v Ptuju.
Pobudnika in sponzorja konfe-
rence sta bila Družinska federa-
cija za svetovni mir in Washing-
ton Times Foundation, ki je po
podatkih Associated Pressa last-
nik tretjega najvplivnejšega časo-
pisa v ZDA. Udeležilo se je je
400 delegatov iz 152 držav.
Prva dva dni konference sta
bila posvečena družinskim vred-
notam in obnovi le-teh v sodobni
družbi. Kot predavatelji so se
zvrstili prof. dr. Tony Devine,
podpredsednik Mednarodne
skupnosti za izobraževanje /In-
ternational Educational Founda-
tion - lEF/, prof. dr. Jack Corley,
izvršni direktor lEF, prof. dr.
John R. Williams, direktor pro-
grama za načrtovanje družine pri
IEF/Famly Life Curriculum De-
velopment/ in prof. Gerald Servi-
to. O družinskih vrednotah je
govoril tudi Sung Myung Moon,
ustanovitelj Združitvene cerkve,
ki v ZDA uživa velik ugled in
spoštovanje. Predsednik Clinton
je rev. Moona imenoval vizionar,
kar je vsekakor velik kompli-
ment in priznanje za delo, ki ga
ta opravlja pri obnovi moralnih
družinskih vrednot.
Drugi del konference je bil po-
svečen skupnim točkam raz-
ličnih borilnih veščin in športov.
Poudarek je bil na gradnji
značaja in vrednostnega sistema
pri mladih, ki se ukvarjajo z bo-
rilnimi veščinami. Beseda je te-
kla tudi o prizadevanjih za
vključitev borilnih športov v
univerzitetne programe. Za go-
vorniškim odrom se je zvrstilo
mnogo uglednih mojstrov, od
katerih velja posebej poudariti
Stephena K. Hayesa, legendo
ameriškega ninjitsuja, ki je bil
vodja tega dela konference.
26. marca je bil formalni usta-
novni kongres. Sprejeto je bilo
ime Zveza borilnih veščin za sve-
tovni mir /Martial Arts Federa-
tion for World Peace/. Predsed-
nik je postal Duk Sun Myung,
PTUJ
Ustanovili
kajak klub
Konec marca so se na usta-
novnem sestanku zbrali člani
Kajak kluba Ptuj. Prisotnih je
bilo dvajset članov, izvolili pa
so organe kluba in sprejeli
statut.
Predsednik kluba Danilo
I Hrga je dejal, da so se za usta-
I novitev kluba odločili enostav-
I no iz potreb, saj narašča število
ljudi, ki se rekreacijsko ukvar-
jajo s tem športom. S tekmoval-
nim delom se še ne bodo pričeli
ukvarjati, saj za to ni sredstev.
Vsekakor bodo poizkušali, da
bi prišli do opreme za rafting,
vendar bodo še morali veliko
delati pri pridobivanju sred-
stev. Klub svojih prostorov
nima in tudi ne opreme, saj
imajo člani svojo. Za ljubitelje
te športne zvrsti in svoje člane
bodo pripravili tečaj obračanja
v bazenu ptujskih term. Član
bo lahko postal vsak tisti, ki bo
opravil ta tečaj.
V nedeljo so že organizirali
rekreacijski spust po Dravinji.
Vsekakor pa člane in vodstvo
Kajak klub Ptuj čaka veliko
dela, da bi realizirali začrtane
cilje. Ob vsem pa bi vožnja s
kajaki lahko popestrila turis-
tično ponudbo Ptuja in marsi-
kateri obiskovalec bi želel izko-
ristiti "tisto malo vode", ki jo
lahko opazi ob ogledu mesta.
Skoda, da na ustanovnemu ses-
tanku ni bil navzoč nihče iz or-
ganizacij, ki se ukvarjajo s pro-
dajo in razširitvijo ptujske tu-
ristične ponudbe. V Kajak klu-
bu Ptuj bodo seveda z velikim
elanom prišli do tistega, kar so
si začrtali. Vse pa gre postopno.
Danilo Klajnšek
^..L;;',:,.....
Silvester Vogrinec se je ude-
ležil konference Zveze boril-
nih veščin za svetovni mir v
Washingtonu
mojster tae kwon doja. Za zakl-
juček konference pa je bila orga-
nizirana impresivna demonstra-
cija borilnih veščin, ki se je je
udeležil tudi vvashingtonski
župan g. Barry. O vsebini konfe-
rence bomo še poročali.
Liljana Vogrinec
ROKOMET / LIDIJA SREBRNJAK, IGRALKA ŽRK PTUJ
Mladost /e naš zaveznik
ženski rokomet je šport, ki ima na Ptuju dolgo in bogato tradi-
cijo. Dekleta so dosegala zelo dobre rezultate v Sloveniji in tudi
v drugi zvezni ženski rokometni ligi nekdanje Jugoslavije. Tudi
sedaj imamo na Ptuju izredno obetaven rod mladih rokome-
tašic, ki vadijo in igrajo v ZRK Ptuj. Ena izmed njih je krožna
napadalka, 17-letna Lidija Srebmjak, dijakinja ptujske gimnazije.
# Kdaj si se pričela ukvarja-
ti z rokometom?
"Z rokometom sem se spoznala
že v četrtem razredu osnovne
šole Breg. Po letu dni vadbe sem
pričela treninge v takratnih se-
lekcijah ženskega rokometnega
kluba Drava. Moj trener na šoli
je bil Daniel Vaupotič, ki je sedaj
v ŽRK Ptuj kot pomočnik tre-
nerja."
Lidija Srebrnjak.
Foto Langerholc
# Po prvem delu tekmovan-
ja v 2. SRL - vzhod ste
končale na prvem mestu.
Kako ste se pripravljale na to
sezono?
"Priprave na prvenstvo smo
pričele že avgusta, ko smo bile
teden dni na bazičnih pripravah
na Kozjaku. K temu so veliko
prispevali starši. Drugače pa sta
to delo potem trener Dušan Gre-
gorin in njegov pomočnik Dani-
el Vaupotič dopolnila s
tehnično-taktičnimi elementi.
Startale smo dobro in pristale na
prvem mestu."
#	Prvo mesto je velika ob-
veza za vse v klubu. Kakšna je
tvoja napoved za drugi del
prvenstva?
"Prvo srečanje v Šentjerneju
smo po slabem začetku uspele na
koncu dobiti. Zbrale smo se in
odigrale dobro v obrambi in
učinkovito v napadu in uspeh ni
smel izostati. Na gostovanju v
Novem mestu pričakujem zma-
go. O našem prvem mestu pa bo
odločalo srečanje na Ptuju z eki-
po Sevnice. Če dobimo to
srečanje, potem verjetno ne bo
več večjih ovir za osvojitev prve-
ga mesta."
#	Z osvojitvijo prvega mes-
ta se vam odpira možnost
igranja v 1. slovenski ženski
rokometni ligi. Ali razmišljaš
kaj o tem?
"Po mojem mnenju je naša eki-
pa še premlada za nastopanje v 1.
SRL, saj je naša povprečna sta-
rost okrog 17 let. Najbolje bi bilo
še malo počakati, da si naberemo
potrebne izkušnje in izpilimo to,
kar nam še manjka. Sicer pa se
bodo o tem odločili v vodstvu
kluba."
#	Kakšni so tvoji cilji in
želje v rokometu?
"Seveda si želim, da bi nekoč
zaigrala v prvi slovenski roko-
metni ligi. Najraje bi bila, če bi
to bilo na Ptuju. Vendar bi nas
pri tem morali podpreti. Sedaj
delo v klubu sloni na vodstvu in
starših. Tudi terminov v telovad-
nici imamo premalo. To se bo že
uredilo. Prvi cilj naše ekipe je se-
daj osvojitev prvega mesta, mene
pa, da bi v prihodnosti zaigrala
tudi v kakšni reprezentančni se-
lekciji."
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
Ptuiskim
invalidom
prehodni
pokal
v nedeljo, 6. aprila, je bil v
Ljubljani finale IX. dopisne
invalidske strelske lige. Že
v polfinalu so ptujski strelci
z 970 krogi bili najboljši v
Sloveniji. To so potrdili
tudi v Ljublanji. Ekipa je
nastreljala 965 krogov, kar
je zadostovalo za L mesto.
Nastopili so: Srečko Majce-
novič (344 krogov) - zlata
medalja, Ludvik Pšajd (314
kr.) in Franček Ljubeč (307
kr.).
Ekipno IL mesto je pripa-
dalo DI Postojna, lanskim
zmagovalcem, z 941 krogi in
tretje MD CIV Ljubljana z
938 krogi.
Ptujska ekipa je v šestih le-
tih osvojila prehodni pokal
pet krat. En pokal so že osvo-
jili v trajno last, novega pa
naj bi osvojili prihodnje leto
če bo dober rezultat in tudi
nekaj sreče.
v soboto, 12. aprila, bo
državno invalidsko prvenst-
vo v posameznih kategorijah,
tudi s serijsko zračno puško.
Franc CetI
22 - ŠPORT
17. APRIL 1997 ■ TEDNIK
MOŠKANJCI / MEDOBČINSKO PRVENSTVO V KROSU
Množiino in Iralrovosfno
športno zavod Ptuj je uspešno izvedel medobčinsko
prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole. Tekmovanje
je potekalo na letališču v Moškanjcih. Scxlelovalo je več
kot 350 učencev iz 11 osnovnih in 5 srednjih šol.
Rezultati:
dečki: letnik 1985 (1,5 km): 1.
Uroš Veselic, OŠ Videm, 2. Denis
Osenjak, OŠ Breg, 3. David Pinta-
rič, OŠ Olga Meglic; ekipno: 1.
OŠ Breg, 2. OŠ Videm, 3. OŠ Olge
Meglic; letnik 1984 (1,5 km): 1.
Uroš Prevolšek, OŠ Mladika, 2.
Marko Kolarič, OŠ Markovci, 3.
Damir Topolovec^ OŠ Olge Me-
glic; ekipno: 1. OS Mladika, 2. OŠ
Olge Meglič, 3. OŠ OŠ Markovci;
letnik 1983: (2 km): 1. Milan
Širec, OŠ Žetale, 2. Dejan Šori,
OŠ Destrnik, 3. Dejan Železnik,
OŠ Žetale; ekipno: 1. OŠ Žetale,
2. OŠ Destrnik, 3. OŠ Mladika;
letnik 1982 (2 km): 1. Boštjan
Horvat, OŠ Žetale, 2. Dejan Topo-
lovec, OŠ Breg, 3. Robert Repič,
OŠ Mladika; ekipno: l.OŠ Mladi-
ka, 2. OŠ Zetale, 3. OŠ Videm;
mlajši mladinci: (3 KM): 1. Aleš
Bezjak, 2. Matej Marin, 3. Tomaž
Jagarinec - vsi Gimnazija; ekipno:
1. Gimnazija, 2. PTEŠ Ptuj, 3.
PTKŠ Ptuj; starejši mladinci (3
km): 1. Andrej Voglar, PTEŠ
Ptuj, 2. Mitja Hertiš, Gimnazija,
3. Milan Lah, PTKES Ptuj; ekip-
no: 1. PTEŠ Ptuj, 2. Gimnazija
Ptuj, 3. PTKŠ Ptuj.
deklice: letnik 1985 (^1,5 km): 1.
Bernardka Valenko, OS Dornava,
2.	Lavra Murše^ OŠ Destrnik, 3.
Ines Klasinc, OŠ Breg; ekipno: 1.
OŠ Breg, 2. OŠ Destrnik, 3. OŠ
Dornava; letnik 1984 (1,5 km): 1.
Andreja Korenjak, Oš Cirkulane-
Zavrč, 2. Martina Slana, OŠ Dor-
nava, 3. Nadja Petrovič, OŠ Bregj
ekipno: 1. OŠ Dornava, 2. OŠ
Mladika, 3. OŠ Cirkulane-Zavrč;
letnik 1983 (2 km): 1. Marija
Gajšek, OŠ Žetale, 2. Manuela Lo-
zinšek, Oš Videm, 3. Andreja Ma-
rinič, Oš Videm; ekipno: 1. OŠ
Videm, 2. OŠ Žetale, 3. OŠ Cirku-
lane-Zavrč; letnik 1982 (2 km): 1.
Tanja Lorbek, OŠ Cirkulane-
Zavrč, 2. Silva Gosak, OŠ Videm,
3.	Brigita Gajšek, OŠ Zetale; ekip-
no: 1. OŠ Mladika, 2. OŠ Videm,
3. OŠ Destrnik; mlajše mladinke
(2 km): 1. Tamara Šteger, Eko-
nomska šola, 2. Anja Golub, Gim-
nazija, 3. Željka Krajnc, Ekonom-
ska šola; ekipno: 1. Ekonomska
šola, 2. Gimnazija; starejše mla-
dinke ( 2km): 1. Maja Žižek, Eko-
nomska šola, 2. Anja Toplak, 3.
Rosvita Druzovič - obe Gimnazija
Ptuj; ekipno 1. Gimnazija Ptuj, 2.
Ekonomska šola Ptuj.
Na krosu so bili usjješni tekmovalci in tekmovalke Gorazda
Šketa (levo) z OŠ Zetale ter Jožeta Šoštarja in Gorazda Čer-
nile (na desni) z OŠ Videm.	FOTO:Langerholc
JUDO / 9. MEDNARODNO PRVENSTVO PTUJ '97
Vrhunska judo prireditev
Judo klub Drava iz Ptuja je v športni dsvorani Center izve-
del deveto mednarodno prvenstvo v judu Ptuj 97, kije štelo
tudi za slovenski pokal ekipno in posamezno. Nastopilo je
233 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Letošnja
prireditev je bila veliko številnejša in kvalitetnejša od
prejšnjih, saj je lani nastopilo samo 140 tekmovalcev. Prire-
ditev je svečano odprl direktor Športnega zavoda Ptuj Stan-
ko Glažar. Srečanja so sodili Andrej Murko iz Ptuja, Dušan
Judnič iz Ljubljane, Dušan Ravnjak iz Slovenskih Konjic in
Sašo Pajtler iz Maribora.
Razvrstitev po kategorijah:
MLAJŠI DEČKI: do 30 kg: Kuha-
rič, Gorišnica, 2. Tiršek, Efekt; do
34 kg: 1. Draškič, Sankaku, 2. Maj-
cen, Drava; do 38 kg: 1. Horvat,
Gorišnica, 2. Gajšek, Drava; do 42
kg: 1. Imamovič, Ivo Reya, 2. Laz-
nik, Sankaku; do 46 kg: 1. Lakner,
Ivo Reya, 2. Rauch, Avstrija; do 50
kg: 1. Mavec, Olimpija, 2. Ferjan,
Ivo Reya; do 55 kg: Blažič, Želez-
ničar, 2. Frajnkovič, Drava; nad 55
kg: 1. Mlakar, Slovenske Konjice,
2. Džanič, 13. maj; STAREJŠI
DEČKI: do 38 kg: 1. Cugmajster,
Konjice, 2. Ogrizek, Velenje; do 42
kg: 1. Krajnc, Drava, 2. Plajnšek,
Drava; do 46 kg: 1. Hrnjčič, Šiška,
2.	Škofic, Šiška; do 50 kg: 1. Ima-
novič, Ivo Reya, 2. Kosednar, Golo-
vec; do 55 kg: 1. Greif, Impol, 2.
Govekar, Olimpija; do 60 kg: 1. Je-
reb, Alpina, 2. Mihelič, Olimpija;
nad 60 kg: 1. Rjevec, Jesenice, 2.
Stradner, Avstrija; JUNIORJI: do
50 kg: 1. Juhart, Impol, 2.
Dežmarič, Impol, 3. Rajkovača,
Drava, in Smogavec, Impol; do 55
kg: 1. Špes, Impol, 2. Kovač, Impol,
3.	Bandelj, Koper, in BrmeŽ, Dra-
va; do 60 kg: 1. Železnikar,
Bežigrad, 2. Rančigaj, Murska So-
bota, 3. Greif, Impol, in Kukič, Ivo
Reya; do 65 kg: 1. Holer, Ivo Reya,
2. Onič, Impol, 3. Donald in Denis
Rus, oba Drava; do 71 kg: 1. Saga-
din, Branik Broker, 2. Spasojevič,
Koper, 3. Grosek, Ivo Reya, in Ho-
mer, Impol; do 78 kg: 1. Senečič,
Drava, 2. Maslovajič, Šiška, 3.
Ohnjec, Koper, in Temnikar,
Efekt; nad 78 kg: 1. Kovač, Šiška,
2. Prime, Drava, 3. Gabrovec,
Gorišnica, in Kamničar, Želez-
ničar; ekipno juniorji: 1. Impol
Slovenska Bistrica, 2. Drava Ptuj, 3.
Ivo Reya Celje; JUNIORKE DO 36
kg: 1. mesto Andreja Korenjak,
Gorišnica (drugih rezultatov iz te
kategorije nismo prejeli); JU-
NIORKE: do 40 kg: 1. Pere, Sanka-
ku, 2. Šentl, Avstrija, 3. Šori,
Gorišnica, in Podpečan, Konjice;
do 44 kg: 1. Forstnerič, Gorišnica,
2. Štagar, Gorišnica, 3. Zver, Len-
dava, in Legčevič, Lendava; do 48
kg: 1. Oblak, Bežigrad, 2. Birk, Je-
senice, 3. Holc, Gorišnica, in
Pečovnik, Efekt; do 52 kg: 1. Na-
rex, Sankaku, 2. Šlenc, Golovec, 3.
Bobnik, Konjice; do 56 kg: 1.
Svečar, Sankaku, 2. Fištravec,
Gorišnica, 3. Plohi, Gorišnica in.
Sever, Velenje; do 61 kg: 1. Dolenc,
Efekt, 2. Prosenak, Konjice, 3. Voh
in Preradovič, Konjice; nad 61 kg:
1. Dečman, Bežigrad, 2. Fine,
Bežigrad, 3. Potočnik, Efekt, in Po-
lauder, Sankaku; ekipno juniorke:
1. Sankaku Celje, 2. Gorišnica, 3.
Bežigrad Ljubljana.
Pokal Ptuja v skupnem seštevku
vseh ekip in kategorij je osvojila
Gorišnica (30 točk), drugo mesto je
zasedla ekipa Ivo Reya Celje (29
točk), tretje mesto pa Impol Sloven-
ska Bistrica (27 točk).
Predsednik JK Drava Ptuj Vlado
Čuš je o prireditvi dejal: "V tednu
dni smo bili organizator dveh
vrhunskih prireditev, ki sta po mo-
jem mnenju uspeli tako v organiza-
cijskem kakor tekmovalnem smis-
lu. Opaziti je tehnični napredek pri
mladih. Po klubih se dela sistema-
tično in kvalitetno. To potrjujejo
tudi rezultati mladih klubskih in
reprezentančnih vrst na mednarod-
nih tekmovanjih. Vsi, ki delamo v
judu, si želimo takšen trend."
Danilo Klaujnšek
ROKOMET / 1. B LIGA
Drava - fnles
26:29 (14:10)
Rezultati 22. kroga: Gorenje B - Grosuplje 28:32, Chio
Besnica - Dol TKI Hrastnik 24:24, Ajdovščina - Šešir
24:20, Škofljica - Pomurka 23:20, Šmartno - Radeče 29:27,
Drava - Inles 26:29.
Vrstni red:
Škofljica 34, Inles 31, Šešir 28,
Chio Besnica 27, Grosuplje 26,
Radeče 23, Šmartno 19, Drava
18, Dol TKI Hrastnik 16, Aj-
dovščina 15, Pomurka 14, Go-
renje Bil točk.
V	prvo slovensko rokometno
ligo se je uvrstila ekipa Škofljice,
drugouvrščeni Inles bo igral kva-
lifikacije z Lisco iz Sevnice. Iz 1.
B SRL pa sta izpadla Gorenje B
in Pomurka.
DRAVA: Krauthaker, Mlakar,
Valenko, Pučko, Šeruga, Belsak 9,
Čerče, Fotočnjak 2, Pisar 5, Simo-
nit, Hmajdovič 4, Osterc 6.
V	zadnjem srečanju v tekmoval-
ni sezoni 1996/97 rokometašem
ptujske Drave ni uspelo premaga-
li drugovuvršene ekipe Inlesa iz
Ribnice. Gostje so imeli sicer več
motiva, saj jim samo zmaga odpi-
ra pot v kvalifikacije za prvc» slo-
vensko rokomL-tno ligo. Ves čas
srečanja so vodih. Na začetku so
povedli s trem: zadetki prednosti,
vendar so sc i m domači pri-
bližali na sspv^ .'adetek. NaT(> pa
dc k<*nca p --r^a pijicasa storui
nekaj napak v obrambi, slaba rea-
lizacija v napadu in gostje so
odšli na odmor s štirimi zadetki
prednosti.
V nadaljevanju srečanja so
lahko gledalci videli pravo sod-
niško farso. Domači so kar dva-
krat imeli samo štiri igralce v pol-
ju. Če dodamo še nepriznan zade-
tek v prvem polčasu in neenak
kriterij v škodo ptujske Drave, je
to enostavno moralo biti dovolj
za zmago gostov, ki so do 54. mi-
nute igre vodili s petimi zadetki
prednosti. Rokometaši ptujske
Drave so se jim približali na samo
dva zadetka, za kaj več pa jim je
preostalo premalo časa. Po
končanem srečanju je domača
ekipa dobila aplavz, ki si ga je
zaslužila za igro v tem prvenstvu,
če vemo, da so jih ves čas
spremljale raznorazno burje. Ce
bi bile ra/more v klubu nekoliko
bolj urejene, bi se verjetno spre-
hodili skt/i io konkurenco. Ni
k(mcu prvcr.stva so ptujski roko-
metaši zasc-Jli osmo mesto z
osemnajstimi loCkami.
Danilo Klajnšek
Ptujiani uspešni na
državnem prvenstvu
Boksarski klub Ptuj je v soboto, 12., in v nedeljo 13. aprila,
sodeloval z osmimi tekmovalci na državnem prvenstvu v
boksu v Slovenski Bistrici. Ptujski boksarji so dokazali, da so
izredno homogena, disciplinirana in borbena ekipa.
Zlate medalje so osvojili: Kle-
men Bnimen v mladinski ter Ro-
bert Holc in Jože Zelenko v član-
ski konkurenci, srebrne Stanko
Mlakar, Boštjan Zemljič,
Boštjan Kerin in Robert Holc st.,
ki je na tem prvenstvu stopil prvič
v ring, bronasto pa Srečko Amuš
v najmočnejši konkurenci. Ptujski
boksarji sodijo v vrh slovenskega
boksa, kar so v ostri konkurenci
tokrat dokazali na državnem
prvenstvu v Slovenski Bistrici,
kjer je bila zbrana elita slovenske-
ga boksa. Doseženi rezultati doka-
zujejo izreden razmah boksarske-
ga športa na Ptuju, česar pa brez
enotnega vodstva, strokovnegas
dela, podpore, sponzorjev in hva-
ležnega občinstva ne bi bilo
mogoče doseči.
Mlakar Janko
2, SLOVENSKA LICA
Rezultati 21. kroga: Šentjur -
SET Vevče 0:0, Goriške opekarne
-	Drava 1:2, Črnuče - Zagorje 2:2,
Železničar - BS Tehnik 1:3, Nafta
-	Šmartno 2:0, Rudar Trbovlje -
Triglav Naklo 2:3, Jadran - Piran
1:0, prost Dravograd.
1.	SET VEVČE 21 12	6	3	41:14 42
2.	DRAVA 21 11	7	3	31:17 40
3.	DRAVOGRAD 20 12	3	5	28:16 39
4.	NAFA 21 10	8	4	28:20 38
5.	ŠENTJUR 20 10	4	6	27:24 34
6.	RUDAR TRB. 21 9	5	7	27:24 32
7.	ŽELEZNIČAR 21 9	3	9	30:23 30
8.	GORIŠKE OP. 21 7	5	8	23:22 26
9.	ZAGORJE 20 6	8	6	23:24 26
10.	BS TEHNIK	21	7	4	10 23:24	25
11.	ŠMARTNO	21	7	3	11 28:33	24
12.	ČRNUČE	20	6	6	8 17:26	24
13.	JADRAN	20	6	3	11 19:25	21
14.	TRIGLAV	21	4	8	9 19:26	20
15.	PIRAN	20 6	2	11 14:34	17
16.	UUBLJANA	15	1	5	9 10:26	8
Pari 22. kroga: SET Vevče	-
Nafta, Dravograd - Črnuče, Za-
gorje - Jadran, BS Tehnik -
Goriške opekarne, Era Šmartno -
Rudar Trbovlje, Triglav Naklo -
Železničar, Piran - Šentjur, pros-
ta Drava.
GORIŠKE OPEKARNE -
DRAVA 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Žmirič (11), 1:1
Vogrinec (14), 1:2 Volk (76)
DRAVA: Lešnik (Sraga), Volk,
Fanedl, Vršič, Karanovič
(Pučko), Križanič, Bloudek, Hot-
ko, Emeršič, Vogrinec, Lučič
(Plošnik).
Nogometaši ptujske Drave so se
na težkem gostovanju v Renčah
proti ekipi Goriških opekarn do-
segli drugo zmago v zadnjih dveh
krogih. Domačini so čvrsta ekipa,
a jim v nadaljevanjuu prvenstva
ne gre tako dobro od nog, kot jim
je šlo v jesenskem delu tekmovan-
ja.
Za ptujske nogometaše se je sla-
bo pričelo, saj so domači že v 11.
minuti povedli. Toda hitro vodst-
vo nogometašev Drave ni zmedlo,
saj je tri minute kasneje Damjan
Vogrinec uspel rezultat izenačiti.
Igralci Goriških opekarn v 17.
minuti niso izkoristili strela z
bele točke. To je že šesta enajst-
metrovka proti nogometašem
Drave v spomladanskem delu
prvenstva, salni pa niso streljali
še nobene in to v do sedaj odigra-
nih 21 krogih. Do konca prvega
polčasa so imeli domačini rahlo
terensko inicativo, vendar brez
priložnosti za zadetek.
V drugem polčasu so igralci
Goriških opekarn imeli nekaj pri-
ložnosti, vendar pa zadetka niso
dosegli. V 76. minuti pa veliko
veselje v ptujskem taboru: Zoran
Volk je še drugič zatresel domačo
mrežo in popeljal Dravo v vodst-
vo. Na koncu se je izkazalo, da je
bil to tudi zmagoviti zadetek za
Dravo, ki je tako osvojila po-
membne tri točke v borbi za vrh
prvenstva razpredelnice. S to
zmago so se Ptujčani prebili na
drugo mesto. V naslednjem krogu
bodo prosti, saj je ekipa Ljubljane
izstopila iz druge slovenske nogo-
metne lige.
Tekst: Danilo Klajnšek
3. SLOVENSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem 16. kroga:
Dravinja - Aluminij 1:1, Pohorje
-	Črenšovci 2:0, Kungota Broker -
Turnišče 0:0, Bakovci
Goričanka 0:0, Steklar - Paloma
1:0, Odranci - Unior 1:0, MM
Brunšvik - Kovinar 5:0,
1.	ALUMINIJ	16	11	3	2	41:12 36
2.	POHORJE	16	10	4	2	31:10 34
3.	ČRENŠOVCI	16	10	O	6	28:18 30
4.	PALOMA	16	9	3	4	23:15 30
i 5. BAKOVCI	16	8	5	3	34:11 29
6. TURNIŠČE 16	O O 4 25:25 23
i 7. UNIOR 16	6 5 5 17:13 23
8. KOVINAR 16	6 3 7 19:26 21
: 9. GORIČANKA 16	4 6 6 19:19 18
' 10. DRAVINJA 16	5 3 8 21:35 18
11.	STEKLAR 16	4 2 10 17:39 14
12.	BRUNŠVIK 16	3 3 10 21:39 12
13.	ODRANCI 16	3 2 11 19:32 11
14.	KUNGOTA 16	2 5 9 13:34 11
Razpored tekem 17. kroga: so-
bota, 19. aprila,	ob 16.30: MM
: Brunšvik - Dravinja, Kovinar -
: Odranci, Unior - Steklar, Paloma
-	Bakovci, Goričanka - Kungota
! Broker, Črenšovci - Aluminij; ne-
L delja. 20. aprila, ob 16.30: Tur-
nišče - Pohorie.
DRAVINJA - ALUMINIJ
1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ivenč (66), l:i
Ivančič (70)
ALUMINIJ: L. Šmigoc,
Krajnc, Rozman, Zemljič,
Lončarič, Fridl (E. Hojnik),
Ivančič, Pole, R. Ho[nik (Hertiš),
Boškovič, Zrnko (J. Šmigoc).
Vodeče moštvo v 3. SNL -
vzhod, Aluminij iz Kidričevega,
ni uspelo zmagati na prvem od
dveh zaporednih gostovanj. Če za
igralca srečanja proglasijo
domačega vratarja, potem se ve,
da so bili nogometaši iz Ki-
dričevega veliko boljši nasprot-
nik. Domači so sicer nekaj poiz-
kušali v prvem polačsu, vendar ni
bilo pravih priložnosti, medtem
ko so bili gostujoči napadalci
pred domačim vratarjem
Kračunom sila nespretni. V no-
gometu velja nenapisano pravilo:
Če ne daš, dobiš. Tak > je bilo tudi
tokrat. V 66. minuti je Ivetič po-
peljal domačo Dravinjo v vodst-
vo. Veselje domačih se ni niti
prav poleglo, ko je napadalec Alu-
minija Ivančič uspel izenačiti.
Kljub mnogim priložnostim je
ostalo pri tem rezultatu.
Osvojena točka je vsekakor
manj od pričakovanega. Nas-
lednje srečanje bodo nogometaši
Aluminija igrali v Črenšovcih.
Danilo Klajnšek
1. LIGA MNZ PTUJ -
ČLANI
Rezultati tekem 16. kroga:
Dornava - Središče 3:1, Pragersko
-	Stojnci 0:2, Hajdina - Boč 1:0,
Videm - Bistrica 3:0, Slovenja vas
-	Gerečja vas 1:2, Skorba -
Gorišnica 2:3.
1.	HAJDINA 16 11 2 3 33:8 35
2.	DORNAVA 16 11 1 4 41:18 34
3.	VIDEM 16 9 2 5 39:19 29
4.	GEREČJA VAS 16 8 3 5 29:24 27
5.	STOJNCI 16 8 2 6 20:34 26
6.	SREDIŠČE 16 8 1 7 27:26 25
7.	SLOV. VAS 16 7 2 7 26:26 23
8.	BOČ	16 6 4 6 20:19 22
9.PRAGER.	-1 16 5 1 10 18:28 15
10.	GORIŠN. -1 16 5 1 10 25:36 15
11.	SKORBA 16 4 3 9 22:37 15
12.	BISTRICA 16 2 2 12 14:39 8
Razpored za 17. krog: sobota,
19. aprila: Bistrica - Hajdina, Boč
-	Pragersko; v nedeljo 20. aprila:
Skorba - Dornava, orišnica -
Slovenja vas, Gerečjc. vas - Vi-
dem, Stojnci - Središče.
2. LIGA MNZ PTUJ -
ČLANI
Rezultati tekem 14. kroga:
Pago Leskovec - Polskava 6:0,
Apače - Podvinci 3:0, Grajena -
Ormož 0:4, Hajdoše - Mladinec
3:0, .Markovci - Tržeč 1:3, Rogoz-
nica Elteh - Bukovci 5:0.
I.ORMOŽ	14 11 1 2 50:18 34
2.	ROG. ELTEH 14 10 2 2 36:12 32
3.	PAGO LESKO. 14 7 4 3 32:25 25
4.	APAČE 14 8 1 5 24:21 25
5.	MARKOVCI 14 7 2 5 28:21 23
6.	PODVINCI 14 6 4 4 20:20 22
7.	GRAJENA 14 7 1 6 25:28 22
8.	TRŽEČ 14 6 2 6 32:18 20
9.	MLADINEC 14 4 4 6 20:25 16
10.	BUKOVCI 14 2 4 8 24:45 10
II.	HAJDOŠE 14 1 2 11 13:40 5
12, POLSKAVA 14 O 3 11 12:43 3
Razpored tekem 15. kroga: so-
bota, 19. aprila: Rogozn. Elteh -
Pago Leskovec; nedelja, 20. apri-
la: Tržeč - Hajdoše, Mladinec -
Grajena, Bukovci - Markovci,
Podvinci - Polskava, Ormož -
Apače.
MLADINSKA LIGA MNZ
PTUJ - VZHOD
Rezultati tekem 12. kroga:
Ormož - Gorišnica 1:3, Središče -
Stojnci 3:2, Rog. Elteh - Videm
0:5, Bukovci - Skorba 4:0.
Razpored za 13. krog: sobota,
19. aprila: Skorba - Rog. Elteh,
Videm - Središče, Stojnci -
Ormož, Gorišnica - Dornava.
MLADINSKA LIGA MNZ
PTUJ - ZAHOD
Rezultati tekem 8. kroga: Bi-
strica - Boč 0:3, Unior - Ger. vas
8:0, Polskava - Slov. vas 0:8, Haj-
dina - Šentjur 2:7.
Razpored za 9. krog: sobota,
19. aprila: Hajdina - Bistrica,
Ger. vas - Boc, Šentjur - Polskava,
Sl->v. vas - Unior.
Branko Lešnik
fEPNlK - 17. APRIL 1997
POSLOVNA SPOROČILA IN ŠPORT - 23
Športne noviie
KURATE # G. Grula
položil imi pas
piujski Karate-do klub je dobil po-
rgbilo seminar enega najboljših
1^31-ateristov sveta Taijija Kaseja (9.
Seminar je potekal od 4. do 6.
jprila v mestu Malmo, udeležili pa
so se g^ trener kluba Andrej Ca-
futa, Klavdija Beber, Andrej Žitnik
in Gorazd Grula, ki je, dobro pri-
pravljen na izpit, pred japonskim
0iojsirom položil črni pas. Taiji
f(^ase ima namen sčasoma organizi-
rati seminar tudi v Sloveniji.
KARATi m L Cafuta
peta v Tuniji
v Carigradu je 5. in 6. aprila pote-
l;al mednarodni turnir, na katerem
je nastopilo 24 držav. Lidija se je v
absolutni kategoriji pomerila z Nem-
ilo, Turkinjo in Romunko - s slednjo
je s tesnim rezultatom izgubila za
tretje mesto.
Uroš Rozman in Polona Vilča, oba
iz Ljubljane, pa sta zasedla tretji
mesti. Največ medalj po kategorijah
so dosegli Italijani.
AC
STRELSTVO m Slovenje-
goriška zlata pušiiia
v soboto, 12. aprila, so se zbrali
strelci Slovenskih goric na tretji pre-
hodni zlati puščici. Sodelovalo je 36
strelcev. Rezultati: 1. Bruno Sinček,
Dornava, 160 kr., 2. Jernej Peteršič,
SD Dornava, 158 kr., 3. Pavel Šmid,
SD Dornava, 155 kr., 4. Ivan Rebrec,
SD Željka, 148 kr., 5. Mirko Maleh,
SD Željka, 146 kr. itd.
GORIŠNICA • Ustano-
vili športno zvezo
Minuli petek so se v Gorišnici na
ustanovnem občnem zboru zbrali
športniki osmih športnih organizacij
gorišniške občine. Sprejeli so statut
Športne zveze Gorišnica - Cirkulane
in za predsednika zveze imenovali
Jurija Cvitaniča. Zvezi se je pri-
družilo osem športnih organizacij:
ŠD Gorišnica, Judo klub Gorišnica,
Rokometni klub Piramidia, Šahov-
sko društvo Gorišnica, ŠD Cirkula-
ne, KMN Dolane, Zmajarski klub
Lastovka in Teniški klub Gorišnica.
Novoizvoljno vodstvo športne zveze
v gorišniški občini se bo na prvi seji
sestalo že jutri, v petek, ob 20. uri.
T. Mohorko
NAMIZNI TENIS
^Ptujianke osvojile
četrto mesto
Namiznoteniške igralke ptujske
Petovie so v Novi Gorici izgubile
tretje, odločilno srečanje za osvojitev
tretjega mesta v Sloveniji. Dvoboj s
Šampionko iz Vrtojbe se je zanje
pričel zelo dobro, saj so po zmagah
Tine Zalezine in Katarine Golič po-
vedle z 2:0. Toda nato se je ustavilo.
Tokrat je slabše zaigrala kadetska
slovenska reprezentantka Špela Lu-
kner, ki ni osvojila nobene točke, pa
tudi v igri dvojic s Katarino Golič je
odigrala slabše. Zadnje srečanje med
domačinko Sivčevo in Ptujčanko
Luknerjevo je odločalo o zmagoval-
cu dvoboja in tudi o končni uvrstitvi
v državnem prvenstvu. Domačinka
je slavila in s tem prinesla zmago
domači ekipi, ki je tako zasedla tret-
je, Ptujčanke pa četrto mesto.
Ligaški del tekmovanja je tako
končan. Igralke Petovie so dosegle
pred sezono načrtovane cilje, to je
uvrstitev v končnico prvenstva. Vse-
kakor velik uspeh za ptujsko ekipo.
Posamezni izidi: Baje - Zalezina
0:2, Sivec - Golič 0:2, Halas - Lukner
2:0, Baje / Sivec - Golič / Lukner 2:0,
Baje - Golič 1:2, Halas - Zalezina 2:0,
Sivec - Lukner 2:0.
Danilo Klajnšek
24-ZA RAZVEDRILO
17. APRIL 1997- TEDNIK
TEDNIK -17.APR1L1997
ZA KRATEK CAS - 25
V osnovi bi glasbo razdelili na
dva dela (nekateri se gotovo ne
strinjate z mano, saj imate na deli-
tev glasbe svoj pogled), in sicer na
resno ter sodobno pop glasbo. Pos-
lušalec od resne glasbe pričakuje
notranji mir in v njej najde snov za
razmišljanje, medtem ko je sodob-
na pop glasba narejena predvsem
zato, da bi se ob njej poslušalec ža-
ba vd!
vVvV;^
Vodilni vokalist pop zasedbe
Take That GARY BARLOW je
spisal in uglabil 90 % skladb te iz-
redno uspešne zasedbe. Talentira-
ni pevec je lani posnnel čudovito
klavirsko balado Forever Love.
GARY bo debitanski solo album
Open Road izdal poleti in kot dru-
ga mala plošča izide 28. aprila
skladba z naslovom LOVE W0-
N'T WAIT	ki jo je
napisala Madonna.
JOOSE je novo ime v svetu glas-
be in člani te skupine so priredili
country hit IF TOMMOROW
NEVER COMES	ki ga je
v orginalu pel najpopularnejši co-
untry izvajalec 90. Garth Brooks.
■^fiV-iJf
Sveže ime zame je tudi pevka
PAULA GOLE, ki je doma v ZDA
Info - kviz
Gotovo veste, katera skupina je
na sliki. Izrežite glasovnico,
vpišite odgovor, in če vam bo
sreča naklonjena, vam bodo v
prodajalni Tehnika Emone Mer-
kurja Ptuj podarili zgoščenko.
Da so bili pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Boyz II Men, je ugo-
tovila tudi Iris Trčak, Pod Vino-
gradi 29, Maribor.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 24. aprila.
na police s ploščami poslala
zgoščenko z naslovom This Fire.
Veliko presenečenje pa je PAULA
pripravila s skladbo WHERE
HAVE ALL THE COWBOYS
GONE (* * saj se je skladba
že v prvem tednu uvrstila na 17.
mesto lestvice Billboard Hot 100
malih plošč!
vVvVvV
Animirani film Space Jam z Mi-
chaelom Jordanom je postregel že
s petimi super hiti z naslovi I Be-
lieve I can Fly - R. KELLV, Fly
Like an Angel - SEAL, Space Jam
- QUAD CITY DJ'S, Hit Em'
High - THE MONSTARS in For
you I will - MONICA. Najnovejši
hit iz filma Space Jam nosi naslov
THE WINNER	in ga rapa
COOLIO, ameriški raper, ki je
"mega" zaslovel s komadom
Gangsta's Paradise.
Rap as je gotovo tudi DR.DRE,
ki se je nazadnje sprehajal po sve-
tovnih lestvicah skupaj s pokoj-
nim 2Pacom v komadu California
Love. DR. DRE je sedaj k sodelo-
vanju povabil še enega znanega rap
pevca ICE GUBA in skupaj izvaja-
ta komad GAME OVER
NOTORIUS B.I.G. pa je drugi
rap glasbenik po 2Pcu, ki so ga
ubili neznanci. Glasbeni časopisi
so se na veliko razpisali o njegovi
smrti in to je dosti prispevalo k ra-
perjevi posthumni slavi, saj se se-
daj njegov novi album Life After
Death odlično prodaja v ZDA.
NOTORIUS B.I.G. je še pred
smrtjo posnel video spot za novi
komad HYPNOTIZE
Rap glasba je neverjetno popu-
larna v ZDA pri temnopoltem pre-
bivalstvu, ki božuje tudi tele nove
rap vibracije: Step into a World -
KRS-ONE, Gangsta's Make the
World Go Round - WESTSIDE
CONNECTION, Mr. Big Stuff-
QUEEN LATIFAH, SHADES &
FREE, Vadors - SNOOP DOGGY
DOGG, Teli me do you Want me -
GINUWINE, Do the Damm
Thing - 2 LIVE CREW, What we
Go Through - WAREN G., Jazzy
Belle - OUTKAST, Puppetmaster
- SOUL ASSASSINS, Let it Go -
RAY-J.
Škotski pop/rock band TEXAS
je letos že imel odlično skladbo
Say what you Want, ki jo najdete
tudi na albumu White on Blonde.
Škotski band z ameriškim ime-
nom TEXAS predstavlja bolj ročk
usmerjeno skladbo z naslovom
Ameriško ročk skupino R.E.M.
sestavljajo Bili Berry, Peter Buck,
Mike Mills in Michael Stipe.
R.E.M. promovirajo pesem z iz-
redno dolgim naslovm HOW
THE WEST WAS WON AND
WHERE IT GOT US	ki
je tudi uvodna pesem v njihov lan-
ski album New Advantures in Hi-
Fi!
■A-iVi-V
Britanska neodvisna ročk skupi-
na SUEDE je ena vodilnih indie
skupin zraven Oasis, Blur, Manic
Street Preachers, Čast, Ocean Co-
lour Scene, The Bluetones. SUE-
DE so pripravili odlično skladbo
LAZY	ki je gotovo ena
najboljših na njihovi zgoščenki
Goming up.
iV-^fiiV
Kanadski rocker BRYAN
ADAMS je na Internetu dosegljiv
na naslovu: http: //www.bryana-
dams.com. BRYAN je izdal mla-
dostno ročk pesem 18 Til I Die
ki je podprta z mladost-
nim besedilom: "Wanna be young
the rest of my life, never say no -
try anything twice, til the angels
come - and ask me to fly, gonna be
18 TIL I DIE!"
David Breznik
c^Mladi dopisniki
potoval sem po
domovini
Bila je nedelja, ko smo se zgodaj
zjutraj odpravili na Gorenjsko.
Vožnja je bila zelo dolga in utruja-
joča, toda ko sem proti koncu naše
poti skozi okno opazoval mogočne
gore, ki so se sramežljivo skrivale
za nežnimi meglicami, sem popol-
noma pozabil na utrujenost in za-
spanost.
Naš prvi postanek je bil pri ro-
niarski cerkvi na Brezju. Tam je
bilo zbranih mnogo ljudi, saj je
imel mašo italijanski kardinal. Na
Brezju smo se ustavili le za krajši
čas, saj nas je pot vodila še dalje.
Naš končni cilj je bil Bled. Najprej
smo si ogledali okolico, potem pa
smo se odločili, da se bomo s čol-
nom odpeljali do otočka. Na Bledu
je veliko hotelov, v katerih preživl-
jajo svoje počitnice turisti in
uživajo v lepotah. Prav vožnja s
čolnom po jezeru me je navdušila.
Užival sem v blagem zibanju čolna
in vdihovanju svežega gorskega
zraka.
Na otočku sem pozvonil z
zvončkom želja in si zaželel... Joj,
ne smem povedati, ker se mi po-
tein želja ne bo uresničila! Preho-
dili smo otoček okrog in okrog ter
počez in moram priznati, da so me
na koncu od številnih stopnic
noge že zelo bolele in prav srečen
sem bil, ko smo se vkrcali v čoln in
se prepustili uživanju v vožnji po
prekrasnem jezeru. Kmalu zatem
smo se morali s težkim srcem pos-
loviti od Bleda in se vrniti domov,
saj je naju z bratom naslednji te-
den čakala šola.
Ta izlet mi je bil zelo všeč, ker
sem videl del slovenskih znameni-
[®sti, ki bi jih moral poznati vsak
Slovenec.
Andrej Kirhis, 8. o,
Os Kidričevo
kraljevi smetanovi
kolački
(nadaljevanje)
..Princeska je pripravila obleke in
zložila v potovalko. Poslovila se
in se odpravila na pot. Mama ji
dala malico, oče pa frnikulo
Rekel ji je: "Če boš kadarkoli
^ težavah, jo močno stisneš in želja
^ ti izpolni."
, Na dolgi poti sreča Petra Klepca,
se tudi odpravlja h čarovnici,
j-^di njemu je ta ukradla recept, a
^ smetanove kolačke, ampak
p vlaganje paprike. Ko sta šla dal-
sta srečala Rdečo kapico in
'Martina Krpana, nedaleč od tod
pa palčke, ki iščejo Sneguljčico, saj
jo je ujela čarovnica.
Ko nekaj časa hodijo, se prince-
ska ujame v n^fevidno past. Sreča,
da je Peter Klepec seboj vzel tudi
nož, ki je bil čudežen, saj brez nje-
ga ne bi mogli prerezati močne
pasti, ki jo je nastavila čarovnica,
kajti v svoji čudežni krogli je vide-
la popotnike, ki hodijo naravnost
k njej.
Tedaj palčki vidijo velikansko
senco in pravijo, da k njim prihaja
dinozaver. Seveda ne dinozaver,
ampak deseteroglavi zmaj. Vsi so
se ustavili, princeska pa se je
spomnila očetovega darila. Vzela
je frnikulo in jo stisnila ter si
močno zaželela, da bi zmaj izginil.
In res, zmaj je izginil, princeska se
je močno razveselila. Tedaj pa ji je
frnikula padla na tla in se spreme-
nila v prah. Tako so morali naprej
brez pomoči frnikule.
Pred njimi se je tedaj prikazala
velika reka, polna krokodilov. Se
na zemljevidu ni bila narisana, to-
rej jo je pričarala čarovnica. Znašli
so se v težavi, ki je niso znali raz-
vozlati. Palčki so iz svojih vreč
vzeli strup, ki umori vsakogar.
Ampak ni ga bilo dovolj. Zato so
vzeli tudi kruh princeske in vanj
natlačili strup. Dali so ga krokodi-
lom, in ko so ga ti pojedli, so
umrli. Potem so brez težav prepla-
vali reko, kajti vsi so bili odlični
plavalci.
Vedno bolj so se bližali čarov-
nični hiši. Zagledali so psa čuvaja,
ki je bil večji od njih. Vsi so se ga
bali, zato so šli iskat stranska vra-
ta. Peter Klepec se je spomnil, da
ima posebno moč, zato je brez
težav prišel skozi stranska vrata.
Ko jih je čarovnica videla, jih je
zaprla v ječo. Govorila jim je: "Če
ste se rešili vseh pasti, ki sem jih
vam nastavila, se tukaj ne boste
rešili, kajti to ječo je gradil velikan
Galileo Galilei."
Zaklenila je ječo in dala ključ na
omarico. V ječi je bilo zaprtih še
več ljudi. Čarovnica je šla na drugo
planino, kjer je imela votlino. V
votlini je preizkušala nove čarov-
nije.
Ker so imeli palčki tanke roke,
so lahko segli do omarice in vzeli
ključ; enkrat jim je padel na tla, a
so ga hitro spet vzeli. Odklenili so
in še drugi zaporniki so lahko šli
ven, med njimi bila tudi Sne-
guljčica.
Prebrskali so vse predale, skoraj
so že obupali, a so potem le našli
oba recepta.
Spomnili so se čarovničinih
čarovnij, zato so iz posode izsipali
ves čarobni pesek. In tako so
končali vse, kar so želeli storiu.
Ko so šli domov, se je princesa
spotaknila ob kamen, zato je padla.
Po tleh sta padla tudi recepta. Ta-
krat je priletel netopir in odnesel
recepta. Martin Krpan je vzel
vrečo soli in jo vrgel v netopirja.
Netopir je takoj padel in hitro so
pobrali recepta ter odšli dalje.
Na koncu so se poslovili in šli vsi
veseli vsak na svojo pot. Ko je pri-
česka prišla domov, jo je oče ves
vesel pričakal. Artur pa je spekel
kraljeve smetanove kolačke.
Čez nekaj dni se je princesa
poročila s princem, ne pa s pažem.
V gradu je bilo vse kot nekoč, le da
sta se imela princ in princesa zelo
rada in morda sta srečna še danes,
če že nista umrla.
Sonja Pišek, 4. r.,
OŠ Lovrenc na Dr. p.
smeh gre po ljudeh
Dan se je začel kot vsak drugi.
Toda pozvonil je telefon. Klical je
dedek in nam povedal, da imajo
koline. Hitro smo se odpeljali v
Trnovec. Sestrična, brat in jaz smo
se šli smučat na bližnji breg. V
začetku smo bili vsi zelo nestabilni
na smučeh, a čez čas smo se le uje-
li. Ko pa se je brat že petič spustil
po bregu navzdol, se je zaletel v
drevo in ga lepo objel. S sestrično
sva planila v smeh. spustili sva se
po bregu in se krohotali. Hitro sva
odšli domov. Tam sva seveda vse
povedali in bilo je obilo smeha.
Ko je prišel brat, se je užaljeno
umaknil.
Prišel je čas kosila. Usedla sem se
na stol in se začela zibati. Naen-
krat pa se je stol pod mano sesedel
in telebnila sem na tla. Vsi so se mi
začeli posmehovati. Brat pa je sto-
pil k meni in mi ponudil roko. Pri-
jela sem jo, se skušala dvigniti, ta-
krat pa me je ta porednež sputil
nazaj na tla. Vsi so se še bolj smeja-
li.
Po kosilu smo se otroci odpravili
nazaj na hrib. S sestrično sva na-
pravili načrt, kako bi se maščevali
bratu. Rekli sva mu, naj se prime-
mo za roke in se spustimo po hri-
bu. Na sredini hriba sva ga želeli
spustiti, da bi padel, a se naju je
držal kot klop. Ni in ni nama uspe-
lo in končno smo vsi trije padli.
Spogledali smo se in se začeli sme-
jati. Počutili smo se zelo neumno
in sklenili prijateljstvo.
M(^ca Pernat, 5. r.,
OS CIRKOVCE
v parlamentu
Sem Martina Korošec, predsed-
nika skupnosti učencev OŠ Destr-
nik. Odbor SU mi je zaupal odgo-
vorno nalogo, da sem zastopala
našo šolo na državnem otroškem
parlamentu v Ljubljani 19. 12.
1996.
Gospod Franc Pukšič, poslanec
in župan naše občine, je veliko-
dušno poskrbel za prevoz v
Ljubljano. Z učiteljico Sonjo
Lešnik sva bili njegovi gostji. Pri-
pravil in omogočil nama je tudi
kratko srečanje z g. mag.Milanom
Zverom v Mestni hiši v Ljubljani.
Z učiteljico sva s precejšnjo tre-
me vstopili v prostore parlamenta.
Pred vstopom v dvorano sem se
morala podpisati in prejela sem
gradivo. Gospod Pukšič je stal ob
strani in naju vzpodbujal. Po pri-
hodu v dvorano sem zasedla svoje
mesto mlade parlamentarke z
mešanimi občutki ponosa, treme
in odgovornosti. Ves čas pa sem se
zavedala, da za menoj sedita moja
spremljevalca, verjameta vame in
mi zaupata.
Zasedanje je trajalo tri ure in pol.
Najprej so se vrstili pozdravni go-
vori, potem smo preverili ure-
sničevanje sklepov lanskga
otroškega parlamenta, sledil je po-
govor o letošnji temi "Imam pravi-
co, imaš pravico." Takrat smo "za-
res" nastopili mi, mladi parlamen-
tarci.
V imenu OŠ Destrnik sem pove-
dala:
IMAMO PRAVICO
-	Zahtevamo enake pogoje dela v
vseh osnovnih šolah,
-	Pravica do igre in prostega časa
je ena osnovnih pravic, zapisana v
Konvenciji o otrokovih pravicah,
za nas, osnovnošolce, največkrat
polovična, saj nam za sprostitev
zaradi šolskih obveznosti
zmanjkuje časa, pa tudi pravega
prostora nimamo. V našem kraju
imamo samo šolsko igrišče, nikjer
pa ni poskrbljeno za mlajše otroke,
predvsem predšolske in otroke z
razredne stopnje, ki si močno želi-
jo igrala. Ker smo v letošnjem letu
začeli graditi telovadnico, smo
predlagali svetu KS, da poskrbi
tudi za mlajše in postavi igrala na
igrišču - vsaj kakšno igralo pri
pošti Destrnik.
Veselimo se gradnje telovadnice,
saj sedaj telovadimo v neprimerni
dvorani prosvetnega doma ali v
učilnici. Upamo, da bo gradnja po-
tekala po načrtih.
Otroci imamo pravico do obeh
staršev, vendar je ta pravica mno-
gokrat kršena; pri svojih sošolcih
opazujemo, koliko morajo pretrpe-
ti ob ločitvi staršev ali ob alkoho-
lizmu v družini.
V velikem številu družin je pri
otrocih telesna kazen običajna.
Otroci imamo pravico do čistega
zraka, zato pozdravljamo novi za-
kon o prepovedi kajenja v javnih
prostorih. Seveda pa opozarjamo
tudi druge "onesnaževalce", naj se
"zbudijo".
Otroci imamo pravico do čiste
vode; predlagamo čistilne naprave
za odpadne vode v vsakem mestu,
predvsem v Mariboru, ki "pošilja"
odpadno vodo proti Ptuju. Zahte-
vamo redna, natančna in poštena
poročila o čistosti pitne vode na
vseh območjih, predvsem na
našem, ptujskem območju, saj se
zavedamo, da se voda zbira na
Dravskem polju, kjer uporabljajo
veliko mineralnih gnojil. Voda je
bila nekaj časa že neuporabna za-
radi prevelike količine fosfatov -
ali je sedaj res veliko bolje?
Po razpravah smo sprejeli sklepe
otroškega parlamenta. Izbrali pa
smo tudi temo prihodnjega
otroškega parlamenta: ODNOSI
MED VRSTNIKI. Po končanem
zasedanju smo šli na kosilo v
Emonsko klet.
Zasedanje v otroškem parlamen-
tu mi bo ostalo v trajnem spomi-
nu. Ugotovila sem, da se mladi
znamo pogovarjati med seboj, da si
znamo prisluhniti in da znamo
zahtevati svoje. Mislim tudi, da
smo starejše pripravili, da nam
prisluhnejo, prisluhnejo našim
težavam in zahtevam. Pokazali so
nam, da tudi naše besede v parla-
mentu nekaj veljajo. HURA, bili
smo upešni, toda naše delo se na-
daljuje!
Martina Korošec, 6. r.,
OŠ DESTRNIK
moja mama
Moja mama ima modre oči in
rjave lase. Je manjše postave. Po
poklicu je gospodinja, zato po hiši
popravlja, pere, lika, pa tudi kuha
in peče. Moja mama je zelo prijaz-
na in skrbna, zato jo imava z bra-
tom rada. Mama mi veliko pome-
ni, ker me ne zapusti, četudi jo
mnogokrat razjezim. Velikokrat ji
pomagam, jo spoštujem in jo
imam rad. V času bolezni me
mama neguje, ko sem žalostna, me
potolaži, zjutraj me zbudi in pri-
pravi zajtrk, skrbi, da sem oblečen
in čist, pa tudi pri nalogah mi zelo
veliko pomaga.
Siniša Ceh, 3. r.,
OŠ Trnovska vas
noč
Noč skrivnostna je in tiha,
polna čudnih je glasov.
Veter lahen v lica piha,
prinaša glasove čukov in sov.
Noč skrivnostna, polna senc,
videti je kot pošast,
vsaka veja je kot roka,
ki že sega ti za vrat.
Lunica ti dela družbo,
sveti ti vso dolgo pot,
zvezdice so tvoje spremstvo,
spremljajo te vsepovsod.
Martina Zavratnik, 5.r.,
OS Leskovec
praznovali smo ...
Zakaj sploh gradijo šole? Šole
gradijo, da se otroci v njih izo-
bražujemo, pripravljamo razstave,
prireditve, gremo na izlete in po-
dobno. Za našo šolo je bil v petek,
21. marca, poseben dan, saj je praz-
novala tretji rojstni dan. Prazno-
vali smo ga že v sredo. Učenci smo
imeli predstavo med tretjo in
četrto uro, za starše pa se je prire-
ditev (TAKO SO DELALI
NEKOČ) začela ob petih popolda-
ne.
Učitelji in učenci nižje stopnje so
nam prikazali kmečka opravila
nekoč, ljudske pevke pa so nam za-
pele. Učenci 7. a razreda so se nam
predstavili z raziskovalno nalogo o
nastanku in delovanju tamburaške
skupine. Lahko smo si ogledali
razstavo starin v prvem nadstropju
in razstavo izdelkov naših učen-
cev.
Petek je bil praznični dan za šolo
in učence. Ogledali smo si plesno
prireditev o zgodovini plesa, ki jo
je odigralo in odplesalo celjsko
plesno gledališče. Posladkali smo
se s torto in sokovi ter odšli do-
mov.
Bilo mi je zelo lepo. Želim, da bi
naša šola praznovala še veliko
rojstnih dnevov, da bi bili učenci
in učitelji uspešni.
Urška Purg, 6. a,
OŠ Videm
26 - POSLOVNA SPOROČILA
17.APRIL 1997- tednik
f EDNIK 17. APRIL 1997_
OGLASI IN OBJAVE -27
Kokalovi si želijo le topel dom
"V ponedeljek zjutraj smo
slišali, kako zunaj piha močan
veter, a niti slutili nismo, da bi
nam lahko poškodoval streho
hiše. Malo pred 8. uro je hiša
najprej počila na nekai koncih,
potem pa še ostrešje in vse sku-
paj je odneslo v trenutku, ko na
srečo ni bilo nikogar v hiši.
Opeka in les sta padala na dvo-
rišče in cesto. Nisem mogla
verjeti svojim očem," se je dan
po nesreči (8. aprila) spominja-
la Ivanka Kokot, gospodinja iz
Korenjaka 16 v završki občini.
Družina Kokot je doma sredi
majhnega haloškega zaselka Ko-
renjak. Samo nekaj minut
močnega neurja je bilo zanje in
za njihovo stanovanjsko hišo
usodnih: ostali so brez strehe
nad glavo. Prvo noč po nesreči
so prespali v poškodovani
domači hiši, drugam si niso zna-
li pomagati. Ko smo jih dan po
nesreči obiskali, smo doma našli
mamo Ivanko, očeta Ivana in
enega od sinov, drugi so bili tega
dne v službi, v šoli na Ptuju ozi-
roma najmlajši hčerki v osnovni
šoli v Zavrču. Lahko bi rekli, da
je usoda v tistih dneh Kokoto-
vim obrnila hrbet in jim znova
zagrenila že tako težko življenje
v hribih. Vendar družina ni klo-
nila, ampak ostala pod domačo
streho, čeprav ne na najvar-
nejšem mestu. Veter jim je na
hiši naredil pravo razdejanje:
najprej je poškodoval zadnji del
hiše, potem pa še sprednjega ob
vhodu. Pomagati jim v prvem
trenutku ni mogel skoraj nihče,
saj je tudi najbližja soseda oddal-
jena nekaj minut, vendar pa jih
je že kmalu obiskalo vodstvo
završke občine in jim ponudilo
najnujnejšo pomoč.
K4M SE LAHKO
PRESELUO?
"Vsi nam pravijo^ da ni najvar-
neje živeti v hiši. Se huje je, če
veš, da jo je dan prej skoraj
uničil veter in je streha zelo
poškodovana. Ampak mi nika-
mor ne moremo, le kje bi za nas
lahko našli tako velik prostor,
čeprav tudi tukaj ne bomo mogli
dolgo ostali. Živina je v hlevu,
zanjo je treba vsak dan skrbeti,
zato smo prvo noč ostali doma; z
možem sva spala v sobi, kjer se je
del stene že podrl, otroci pa so
spali v sprednji sobi; tam, misli-
mo, da je še najvarneje. Samo
poglejte te luknje in razpoke na
stenah, tega nas je bilo ponoči
zelo strah in z možem nisva za-
tisnila oči, skrbelo naju je za ot-
roke. Radi bi šli kam drugam, na
sestrin vikend v bližino, če nas
bo lahko sprejela pod streho,
tega bomo veseli. Svojega tople-
ga doma nekaj časa ne bomo
imeli," je s solzami v očeh pove-
dala gospodinja Ivanka, ki se je
navadila živeti v Halozah kljub
vsem težavam.
Kokotova hiša ni nova, na
prvi pogled bi sodili, da ima
dobrih 50 let, narejena je iz ka-
menja in butana. Obnove bi bila
potrebna že pred časom, a se je v
družini pred tremi leti zgodila
podobna nesreča, ko je veter
poškodoval gospodarsko polos-
lopje in povzročil veliko škode.
Od takrat imajo hišo zavaro-
vano. Njena lastnika sta še stara
starša in bosta otrokom gotovo
sedaj pomagala. O obnovi stare
hiše verjetno ne bodo več raz-
mišljali, saj bi jih to preveč stalo,
radi pa bi nekoč imeli novo hišo
v Korenjaku. Če bo to le mogoče,
pravi gospodinja Ivanka, bosta z
možem prislužila še nekaj denar-
ja, samo da bo družina ostala
skupaj in imela topel doma. Pa je
Kokotova družina skromna, na-
vajeni so živeti v majhnih pros-
torih in si poleg očetove službe v
Forminu zaslužiti še kakšen to-
lar na majhni haloški kmetiji.
Zdaj bodo denarja potrebovali še
veliko več. Nekaj ga bodo dobili
kot odškodnino, pomagala jim
bo občina, ne bodo pa odklonili
tudi pomoči kogarkoli od dru-
god. Kokotovi so po zadnji nes-
reči pomoči zelo potrebni.
'KOKOTOVIM
MORAMO
POMAGATr
"Pogled na Kokotovo hišo je
grozovit, veter je tam naredil
vrtinec in porušil še tisto malo,
kar si je družina ustvarila. Danes
lahko rečemo, da je bila sreča, da
se nikomur ni nič zgodilo, naša
občina pa tej družini mora po-
magati. Tja smo se odpravili ta-
koj, ko smo dobili obvestilo o
nesreči, potem pa pomagali na
vseh koncih. Poklicali smo zava-
rovalnico in dva dni po nesreči
izvedeli, da so Kokotovi v tem
primeru upravičeni le do 30
odstotkov vrednosti odškodni-
ne, saj je njihova hiša precej
dotrajana. Povedali smo jim, da
se bodo morali izseliti, kam, pa
še sami ne vemo, kajti živeti mo-
rajo naprej," je povedal završki
župan Frane Majcenovič dva
dni po nesreči.
Završka občina bo lahko po-
magala s skromnim zneskom,
več bo lahko naredila pri pogo-
vorih s pristojnimi na mi-
nistrstvu za okolje in prostor.
Ogled in meritve so pri Kokoto-
vih strokovnjaki opravili minuli
torek, tako so nam povedali na
sedežiu občine, sedaj lahko
pričakujejo le nadaljnja navodila
in ustrezno pomoč od vse-
povsod. Zupan Majcenovič pa
je mnenja, da je družina v Ko-
renjaku potrebna takojšnje
pomoči in vse zaščite, bolj kot
katerakoli druga družina tam
naokrog.
Besedilo in posnetki:
Tatjana Mohorko
Kokotovo hišo v Korenjaku je veter dodobra uničil,
zato obnova več ne bo mogoča
Sprednji del hiše se je podrl na cesto
PTUJ • Danes se bo ob 17.
uri pričel v Narodnem domu
drugi del 38. revije mladins-
kih pevskih zborov z
območja ZKO Ptuj.
SLOVENSKA BISTRICA •
Zavod za kulturo Slovenska
Bistrica vabi na odprtje
razstave akvarelov ljubi-
teljske slikarke Anke Rakun,
ki bo danes ob 17. uri v likov-
nih salonih gradu Slovenska
Bistrica.
PTUJ • Drevi ob 20. uri bo v
okviru festivala monodrame
v gledališču na ogled
Reichov Govor malemu člo-
veku v izvedbi Vlada Novaka
in režiji Sama Strelca.
ČREŠNJEVEC • ZKO
občine Slovenska Bistrica in
KUD Črešnjevec vabita na
17. revijo folklornih in tambu-
raških skupin občine Slo-
venska Bistrica, ki bo jutri, v
petek, 18. aprila, ob 18. uri v
dvorani doma kulture na
Črešnjevcu. Sodelovalo bo
pet predšolskih in šolskih
folklornih skupin iz VVO
Poljčane, OŠ Tinje, OŠ
Zgornja Ložnica, OŠ Minka
Namestnik - Sonja in OŠ
Poljčane ter mladinskih in
odraslih skupin s Tinja, iz
Poljčan, in Makol, mladinski
skupini iz Poljčan in z Zgornje
Ložnice ter tamburaši iz
Šmartna na Pohorju.
PTUJ • V petek, 18. aprila,
bo ob 19. uri v palaciju
ptujskega gradu predstavi-
tev knjige Darka Žlebnika
Kdo je naslednji. Zapel bo
Mariborski oktet.
PTUJ • V petek, 18. aprila,
bo ob 19.30 v refektoriju mi-
noritskega samostana Vikto-
rinov večer na temo Sli-
karstvo in glasbena umet-
nost 14. stoletja na Ptuju.
Gostje večera bodo Marjeta
Ciglenečki, Darja Koter in
Kristina ŠamperI Purg.
PTUJ • V petek, 18. aprila,
bo ob 20. uri v gledališču v
okviru festivala monodrame
na ogled Zgodovina moje
neumnosti avtorja in igralca
Željka Vukmirice.
PTUJ • V soboto, 19. aprila,
bo ob 20. uri odigral Andrej
Rozman Roza svoje besedilo
Rupert Marovt.
VERŽEJ • V soboto, 19. ap-
rila, se bo dramska skupina
KUD Vitomarci predstavila s
Partljičevim Štajercem v
Ljubljani na območnem
srečanju gledaliških skupin
severovzhodne Slovenije.
Predstava bo ob 20. uri.
GORIŠNICA • V nedeljo,
20. aprila, bo ob 15. uri PD
Franček Kozel iz Cirkulan
uprizorilo Nušičevo komedijo
Gospa ministrica v režiji Lo-
jzeta Matjašiča.
KUNGOTA • Gledališka
skupina Kulturnega društva
Skorba bo v nedeljo, 20. ap-
rila, ob 19. uri gostovala na
odru kultumega doma v Kun-
goti. Ponovno bodo zaigrali
komedijo Trojčki, na gosto-
vanju pa se bodo predstavile
še ljudske pevke iz Skorbe.
PTUJ • V nedeljo, 20. aprila,
bo ob 20. uri slovesen zakl-
juček festivala monodrame s
premierno uprizoritvijo bese-
dila Elizabeth, ki so ga napi-
sali Sebastijan Horvat, Klav-
dija Zupan in Nataša Mat-
jašec v izvedbi Nataše Mat-
jašec.
GRAJENA »V soboto, 19.
aprila, bo ob 19. uri v gra-
jenski dvorani domača
dramska skupina' ponovila
kmečko burko Vaška Vene-
ra.
PTUJ • V galeriji Drava so na
ogled grafike Portorožana
Zvesta Apollonia.
ORMOŽ • V ormoškem kinu
si lahko v soboto ob 20. uri
ogledate film Outsider, v
nedeljo pa prav tako ob 20.
uri Lepe vasi lepo gorijo.
KINO PTUJ • Ta teden bo
ob 18. in 20. uri na ogled Jer-
ry Maguire, naslednji teden
pa prav tako ob 18. in 20. uri
Vojna zvezd.
TRČIL V PEŠCA IN
ODPELJAL
V	sredo, 9. aprila, nekaj pred
21.	uro je na lokalni cesti na
Zgornji Ložnici pri Slovenski
Bistrici neznani voznik osebne-
ga avtomobila nenadoma za-
peljal na nasprotni vozni pas m
tam trčil v 33-letnega Jožeta Š.
z Zgornje Ložnice, ki je peš ho-
dil po cesti. Pešec je padel in
se hudo ranil, voznik pa je s
kraja nesreče odpeljal. Policisti
iz Slovenske Bistrice so nas-
lednje jutro ugotovili, da je bil
voznik osebnega avtomobila
A. B. z Zgornje Ložnice.
AMERIČAN S CESTE V
GRAMOZNICO
V	nedeljo, 13. aprila, nekaj
po 13. uri je po magistralni ces-
ti Ptuj-Ormož vozil osebni avto-
mobil 26-letni Marcus L.J.,
državljan ZDA. Pri Borovcih je v
levem ovinku zapeljal čez ban-
kino in pristal v gramoznici,
kjer je povrh še trčil v drevo. V
nezgodi se je Marcus hudo ra-
nil.
Z MOTORNIM
ZMAJEM ZADEL V
VEJE
v četrtek, 10. aprila, nekaj po
18. uri je 47-letni pilot motorne-
ga zmaja Marjan S. iz Dražen-
cev nameraval pristati na
domači pristajalni stezi. Med
spuščanjem je v višini okoli 10
metrov z levim krilom zadel v
veje drevesa in potem
strmoglavil na njivo. Hudo ran-
jenega so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
V PIJANOSTI ZAŽGAL
GOSPODARSKO
POSLOPJE
Ormoški policisti so v sredo,
9. aprila, priprli do iztreznitve
43-letnega Alojza Z. iz Savcev,
ki se je tistega popoldneva
doma spri z očetom. Po prepi-
ru je sin okoli 19. ure odšel v
očetovo gospodarsko poslop-
je in z vžigalnikom zanetil
ogenj. Zgorela je večja količina
sena in slame, puhalnik za
seno in nekaj drugih kmetijskih
strojev ter orodja. Po oceni je
škode za okoli 6 milijonov to-
larjev. Policisti so Alojza Z. ova-
dili državnemu tožilstvu.
OSEBNI AVTO V
PLAMENIH
v sredo, 9. aprila, nekaj po
22.	uri je zagorel osebni avto
Zastava 128, last Milana B. iz
Litmerka pri Ormožu, in uničil
sprednji del avtomobila. Ugo-
tovili so, da je ogenj nastal za-
radi kratkega stika na električni
napeljavi, škodo pa so ocenili
na okoli 300.000 tolarjev.
ZASEGLI PIŠTOLO IN
NABOJE
Ljutomerski policisti so
prejšnji teden Zdenku N. iz
Bučečovcev pri Ljutomeru za-
segli plinsko pištolo in 70 ma-
lokalibrskih nabojev. Ker ni
imel ustreznih dokumentov, so
ga prijavili sodniku za
prekrške.
OBA PRETEPAČA
ODPELJALI V
BOLNIŠNICO
V	nedeljo, 13. aprila, ob 3.35
sta se pred diskoteko v
Majšperku sprla 23-letni Silvo
Z. iz Makol in 42-letni Jože Z. iz
Medvede. Iz prepira je nastal
pretep, v katerem sta drug dru-
gega kar krepko obdelala, saj
so oba morali odpeljati v bol-
nišnico. Policisti pa so oba pre-
tepača ovadili državnemu
tožilstvu.
RODILE SO - ČESTI.
TAMO: Simona Kolednik
-	Žiga; Majda Zemljič,
Podgorci 44, Ormož - Ma- '
rino; Liljana Plavčak, ;
Žibernik 26/a, Rog. Slatina '
-	Tilna; Slavica Zupanič, ,
Hajdoše 9/a, Ptuj - deklico; I
Nada Samastur, Koritno
17, Majšperk - dečka; Mar-
tina Obran, Lešnica 6,
Ormož - deklico; Andrejka
Zavec, Rimska pl. 20, Ptuj
-	Kajo; Vesna Cestnik, Zg.
Hajdina 136/c, Ptuj -
Majo; Darja Murko, Zg.
Pristava 41/a, Lovrenc -
Domna; Petra Pignar,
Strnišče 3/a, Kidričevo -
Luka; Simona Majerič,
Selška c. 6, Ptuj - Evo; Jel-
ka Štagar, Sodinci 81, Vel.
Nedelja - deklico; Emica
Hasaj, Ivanjkovci 19,
Ormož - Alena; Vanja
Muršič, Arbajterjeva 7 -
Nušo; Mojca Mulec, Zag-
rebška C., Ptuj - dečka;
Jožica Stajnko, Vidanovci '
2, Ljutomer - Aljaža; Erika
Horvat, Kukava 56,
Juršinci - Tamaro; Jožica
Fladung, Mestni Vrh 104,
Ptuj - dečka.
POROKE - PTUJ: Drago
Pečuh, Zagorci 79, in Mira
Koprivnik, Volkmerjeva c.
26, Ptuj.
UMRLI SO: Štefanija '
Obran, Ormoška c. 99, ;
Ptuj, ^ti 1933, t 04. aprila ^
1997; Marija Gregorič, roj.
Žuran, Velika Nedelja 9, -t^
1913, t 06.^ aprila 1997;
Franc Jus, Žetale 103,
1932, t 3. aprila 1997; Al-
bina Premužič, roj. Visen-
jak, Slomi 15, 1921, t 4.
aprila 1997; Alojz Cafuta,
Ljubstava 1, -t^ 1918, t 5.
aprila 1997; Franc Brunec,
Zavrč 1, 1922, t 6. aprila
1997; Angela Polajžer, Sto-
perce 36, ❖ 1932, t 4. apri-
la 1997; Ivan Galun, Skor-
ba 9, ❖ 1930, t 6. aprila
1997; Ivica Weinhardt,
Cesta 8. avgusta 2, Ptuj, roj
1943, t 5. aprila 1997; Ma-
rija Razboršek, roj. Krajnc,
Selška c. 33, Ptuj, 1922,
t 9. aprila 1997; Marta
Kmetec, roj. Kušenik,
Gradišče 4, 1934, t 9. ap-
rila 1997; Matilda Vek, roj.
Jeza, Naraplje 18, ^t^ 1920,
t 10. aprila 1997.
VLOM V BENCINSKI
SERVIS
Konec, minulega tedna je
neznanec vlomil v bencinski
servis TS Šmartno na Pohorju
Ukradel je motorni žagi in de-
nar, ki gaje našel v ročni blaga-
jni. S tem je lastnika sen/isa
Srečka T. oškodoval za okoli
200.000 tolarjev.
ff
KOMENTIRAMO
V Ptui nikoli več!
Ptuj Je lepo staro mesto, ki ga iz leto v leto obišče
več turistov. Vabila za obisk pišejo skoraj vsi turis-
tični delavci na tem območju. Od leta 1991 oziroma
od sprejema strategije razvoja turizma v Ptuju, kije
bila podprta s precejšnjo medijsko promocijo, je
povečanje opazno, čeprav bo preteklo še nekaj let,
da bo dosežen rekordni obisk'iz leta 1989, ko so
obiskovalci Ptuja ustvarili rekordnih 101.768 tisoč
nočitev. Lani jih je bilo blizu 40 tisoč.
Veliko več, kot je stacionarnih gostov, ki pri nas hi-
vajo v povprečju le nekaj nad dva dni, pa je izlet-
niških. Čeprav gre le za statistične podatke, ti pove-
do veliko. Ponudba tega območja jih žal ne zadovol-
juje, in to kljub vsem lepotam, ki jih imamo. Po,
prvem promocijskem zaletu ptujskega turizma naj
bi se začelo usmerjeno delati na ponudbeni strani.
Turist namreč pričakuje in zahteva kakovostno sto-
ritev povsod, kjerkoli se bo ustavil. Tu pa se je zagon
žal ustavil, ponudba ne sledi povpraševanju.
Eden od primerov, kako kljub lepim obetom ne
greje ptujsko mestno gostinstvo, ki se gaje lastnik -
Kmetijski kombinat Ptuj - hotel otresti in ga je pre-
nesel na mestno občino, sedaj pa ga želi znova nazaj.
ker naj bi bil pri prenosu zaveden. Ptujski mestni
gostinci tako že dve leti životarijo in ne vedo, čigavi
so, povrhu pa že skoraj dve leti nikomur ne plačuje-
jo najemnine, čeprav so iz mestne občine Ptuj ob
prevzemu dobili namig, da če bodo vlagali v uredi-
tev prostorov, se jim bo to odštelo od zneska najem-
nine. Kljub temu pa se v tem obdobju za ureditev
položaja gostiln v starem mestnem jedru ni naredilo
skoraj nič. Najbolj pa bode v oči edina mestna ka-
varna, ki bi že zaradi lokacije morala biti eden naje-
litnejših lokalov v mestu, pa je z neurejenimi sanita-
rijami prav gotovo ptujska sramota. Na to turisti že
nekaj let opozarjajo, nazadnje smo njihovemu
ogorčenju lahko prisluhnili ob razstavi Dobrote slo-
venskih kmetij. Gostje iz Posavja - poln avtobus jih
je bil - so ogorčeno izjavile, da jih zaradi tega. kar so
'doživele' v sanitarijih kavarne Evrope, nikoli več ne
bo v Ptuj.
Upamo, da so njihove besede prišle tudi do odgo-
vornih za turizem v občini, če še sploh kdo odgovar-
ja za to dejavnost, in ne samo do novinarjev. Imeti
polna usta turizma, pri tem pa držati fige v žepu, je-
neodgovorno tudi do vseh prebivalcev mesta, ki jim
je strategija razvoja turizma obljubljala nove zapos-
litvene in druge razvojne možnosti ter priložnosti.
Če turiste že vabimo, jih povabimo v urejeno okolje
in ponudimo to, kar pričakujejo.	(MG)