ipSE] E N A KOP RAVN C S'T i' iSF^ Oglati v tem listu I EQUALITY Ji^iJg - '" -""iLj __ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ""'^^'"""IJSr: VOL. XXVII_LETO XXVFT " ' ~ ~ --------------------■•'• _____________ _t_■ — " ....... " ......".""'" ~—---1-------_------CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) APRIL 13, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 86 bombe padajo! noč in dan na nemčijo c ____j n V teku 100 ur je 10,000 !č 1 let*l vrglo 11,200 tonov bomb na |z ^acijski raj h s veL°ND0N> 12- aprila. — Za- s n'ška zračpa ofenziva proti li emčiji je §ja ,janes nevzdržno g atn potem ko so britski in I bombniki v teku zad- ii le. ur vrgli na nemške že- j tar 0 e n t r e ' industr'ijske ' Ce in letalske tovarne n i č kot 11,200 tonov bomb. JJ apadov na Nemčijo se ie v . e«u ino j , v., .. J . b , " -m ^ouis Stavanja, ^ 0(1 . • St., sta prejela vest va 'na Poročnika Lewis C. Sta- g Voč'. ^ Se nabaja v Italiji, g te,. ,;1, da je tja prišel srečno p ^ a se dobro počuti. He,.JU drugi sin, Sgt. Tech. ]( haj^ an J- Stavanja se pa na- n JUv z ohijsko divizijo v ^ kj6l. - zapadnem Pacifiku, j( k0v Je Pred kratkim dobil odli- „ "Infantry Combat ž liit^6 za izborno delo tekom ^overtt)an je staršem poslal do-vže Puško in sabljo, katero je ^Jhe n e ^ e m u Japoncu, ter n &avii nož, ki ga je sam na- u Te Sj' kot tudi zaboj za nož. j< S ■ i,*1 »i lahko ogledate v o- t '^j. nakopravnosti", kjer so p V okJljene" PoleS tega pa je ^eve tudi niajhno deblo od ^ei^' k' se Je spremenilo v To: sial ^Posebnost je staršem po- č »o je bizone sin Lewis, pred- s bl1 Poslan v Italijo. n % * ji iahko pišejo na sle- A Lt>'va: • d , l28RftWis c- Stavanja I % Hdq. Strategic Bal- p \vetvi(:es, c/o Postmaster ii Sg^k, N. Y. S 2n;ech- Herman J. Stava- J t50l°78, Service Co., *•> APO 37,. c/o Posten Francisco, Cal. \ d * * °pust sta prišla k svoji g Heart 8- Delost> 19418 Ar- c \ \ Ave,> °PL Joe Delost { t ^išel °t0r Tony Delost- Joe 1 f 12 zapadne obale, a Vic- 1 kaf Vzhodne obale. To je t v^ lVesel° svidenje bratov c kot dve in pol leta. \ Rodoljubi na delu ___ Posadka jugosloitmskef/a paro- brada "Plavnik" darovala $1,065 za Partizanski fond. NEW YORK, N. Y. — Lep primer iskrenega rodoljubja' naših pomorščakov so pokazali, člani posadke jugoslovanskega j parobroda "Plavnik," kateri soj po kapitanu Ivančiču obvestili Združeni odbor južno-slovan-skih Amerikancev, da so za sklad Narodne osvobodilne vojske in partizanskih edinic zbrali vsoto $1,065,—Pismu, katere-1 ga je poslal kapitan Antun S.I Ivančič, je bila priložena lista imen darovalcev; oboje podajamo : "Ob priliki velikega dneva obletnice narodnega prebujenja, 27. marca, l^Jf, poklanja bratom in sestram, herojskim borcem Narodne osvobodilne vojske in partizanskim edini-cam, katere v gigantski borbi z neprimerno močnejšim sovražnikom osvobojujejo rodno zemljo iz krempljev krvoločnih zveri in podlih izrodkov, a s prelivanjem svoje krvi postavljajo nove temelje resnične sloge, bratske ljubavi in demokratske svobode za vse narode Jugoslavije, posadka parobroda "Plavnik" svoj skromni doprinos v vsoti $1,065. Imena darovalcev: Po $100: Antun Ivančič, I. I častnik; Slavko Cerkez, II. čast-j nik; Cvijeto Grubišič, II. stroj-] nik; po $50: Milo Janovič, III.j častnik^ Baro Buntjelič, radio 1 častnik; Ante Begovič, povelj-ni častnik; Ktizma Gržalja, III. stroj ar; Vinko Telesmanič, lo-zaž; Josip Ivin, krmar; Stanlio Zupan, 4. strojnik; Ante Jako-lič, 1. strojnik; po $30: Ante Maras, II. sobar; Ivan Rado-vič, krmar; $25: Ivan Bučunič, krma'r; po $20: Jerko Gerica, krovni voja; šime žepina, I. sobar; Angjelo žic, II. sobar; Martin Miškulin, krmar; šime Stošič, strojni vodja; Marko Kučelin, krmar; Josip Legač, mazač; Jakov Blagaič, mazač; Stanko Miloš, krmar; po $15: Stipe Branica, krmar; po $10: Petar Vlakič, kurjač; Slavko Lesaja, ložač; Anton Haramija, lozač; Mate Basič, kuharski pomočnik; Fran jo Kontič, loz., Ante Buskulič in Roko Lisica, loz.; po $5: Josip Ru$inič, krmar; Viče Fatovič, kurjač; Božo Telač, kurjač. POGREB Pogreb pokojnega Frank Kuž-nika se bo vršil v soboto ob 10. uri zjutraj in ne ob 8:30 uri kot je bilo včeraj poročano. Pokojni tudi zapušča bratranca Louisa Rozmana. - | DAROVI Mr. Joseph Durn nam sporoča, da so sledeči darovali mesto venca za pokojno Mrs. Anno Barbič, po $5.00 za SANS: Mr. in Mrs. Vincent Salmič, družina Dan Muren, Mr. in Mrs. Andrew Gorjanc, oskrbnika S. N. P. J. farme, ter družini Pire in Germ, E. 172 St. Za JPO, SS sta pa tudi darovala po $5 Mr. in Mrs. Vincent Salmič. VAŽNA SEJA • Članice društva "Svoboda" št. 748 S. N. P. J. so prošene, da se v petek ob 8. uri zvečer gotovo udeležijo seje, na kateri se bo moralo izvoliti novo tajnico, radi smrti dosedanje tajnice Mrs. Anne Barbič. Podani bodo tudi računi o zadnji veselici. Cilj maršala Tita je federativna država vseh Južnih Slovanov, izjavlja dr. Josip Smodlaka | Rusi so napredovali . 46 milj na Krimu 1 LONDON, 13. aprila. — Moskva je snoči naznanila, "l da je Rdeča vojska včeraj , "I napredovala 4« milj globo- , ko v notranjist Krima. Na- ( 1 haja se samo še 11 milj o čili reko Dnješter. J t Moskva poroča, da so ( Nemci, ki so zajeti v obro- I ču ruske armade pri Skali i j v teku zadnjih 10 dni, Izgubili 26,000 mož, medtem ko 1 je bilo tam zajetih blizu 7 tisoč mož. i ___i i columbus se < ije izrekel za i lauscheta i ' -- Pojavljajo se prvi znaki ti P.»v 1 ,, političnega plaza v j prilog clevelandskemu 1 županu 1 ----t COLUMBUS, 12. aprila. — 1 ( Demokratska organizacija v Co- ' i lumbusu, ki obsega Franklin , okraj, se je snoči s 37 glasovi "t proti 1 izrekla za governersko t kandidaturo župana Franka J. i \ Lauscheta iz Clevelanda. ) ' -Ta korak se smatra za prvi , znak "političnega plaza" 'med 1 ■ ohijskimi demokrati za eleve- < . landskega župana. 1 > Odobritev demokratov v Co- ? ' lumbusu je značilna radi tega, 1 ker se je s tem popolnoma po- 1 tisnilo na stran James W. Iluff- 1 mana, ki je zet bivšega gover- < nerja in zveznega senatorja Vic < Donaheya, ter je tudi kandidat za demokratsko governersko ' nominacijo, še posebno značil-; no pa je to, ker Huffman živi v ' Columbusu,' in je že dolgo let 1 član demokratske organizacije : i v Franklin okraju. . .. . i j Lausclietom nominacija je gotova Okrajni predsednik stranki- 1 " ne organizacije Walter J. Heer| " je naznanil odobritev Lausche-: tove kandidature po seji odbo- > ra, ki se je vršila za zaprtimi • vrati v hotelu Southern. Pred • sejo se je vršil banket, na ka-J terem je bil Lausche navzoč kot • gost. ^ Heer je izjavil, da je bil j Lausche odobren, ker ni dvoma, da bo pri primarnih volitvah nominiran, in ima tudi dobro priliko, da bo v novembru izvoljen, dočim tega ni mogoče reči !> niti o Huffmanu niti o nobenem| r drugem demokratu, ki se pote-] i- guje za nominacijo. 0 "Poleg tega pa je Lausche e demokrat, na katerega smo lah-ko vsi ponosni," je rekel Heer, i' ki je bil pred dvema letoma sam governerski kandidat. T Važno ža davkopla- I čevalce Davčni kolektor Thos. M„ Ca-j rey opozarja vse, ki so obvezani plačati dohodninski davek, i da ima jo samo še .do sobote, 15. iaprila, čas, da vloži ji "Declaration of Estimated Tax" pole. Sledeči morajo te pole vložiti: Samske ali ožer.jene osebe, ki i pa ne žive z možem a 1 i ženo' (če so poglavar Vriše ali ne), ki pričakujejo, da bodo v letu 1944, zaslužile $2,700 ali več; ali pa če pričakujejo imeti več kot $100 dohodkov od drugih virov, če bodo ti dohodki pre-1 segali $500 ali več. Oženjene osebe,- ki živijo skupaj, ter pričakujejo v letu 1944 imeti . a) skupno ali posamezno več kot $3,500 zaslužka ali b) če bodo imele več kot za $100 dohodkov, od drugih virov, ki bi prinesli $1,200 a 1 i več; ali če pričakujejo imeti posamezne dohodke, znašajoč več kot $624. Oni, ki ne bodo vložili teh pol do sobote, bodo ob koncu leta, oziroma priiigdnji marec, morali plačati globb v znesku 10 odstotkov od celotne vsote davka. Mnenje marsikaterega je, da če dela v tovarni, kjer od plače odtrgajo 20 odstotkov za "dohodninski davek", da mu ni treba sedaj vložiti "Declaration of Estimated Tax" pole, toda če i-ma dohodke kot zgoraj navedeno, jo mora vložiti, če se hoče izogniti ^lobi. , V slučaju, da se bo z delom 'tekom leta položaj spremenil, najsibo da boste več ali p a manj zaslužili, vam bo mogoče popraviti te pole. ^Potem, ko imate na teh po-lah zračunano vsoto vašega davka za leto 1944, in če številke kažejo, da svota davka presega vsoto, ki jo bodo v tovarni pridržali, boste mogli s polo vred poslati eno četrtino omenjene vsote: Drugi obroki zapadejo v juniju, septembru in decembru. Nov grob MARY/ ROZAR Danes zjutraj je preminila na , svojem domu na 15406 Calcutta Ave., Mary Rozar, rojena Stefančič. Pogreb oskrbuje Že-letov pogrebni zavod, 458 East 152 St. Podrobnostj bomo poročali jutri. 'i —- SMRT V DETROITU Mr. Joseph Koss, iz Detroita, i Mich., nam sporoča, da je dne I 8. aprila rojak Anton Semec • podlegel poškodbam, katere je ; zadobil dne 3. aprila, ko se je vračal z dela, in ga je'podrl av-I j to. Bil je v nezavesti ves čas. , j Pokojni ja bil rojen 27. aprila, i,1883 v Oreheku pri Postojni. V ) Clevelandu ima več znancev, - ker je nekaj časa tu bival, i ---— i| KLUB DRUŠTEV NA RE--| CHER AVE. Jutri večer se vrši seja Klu-e ba društev Slovenskega društ- - venega doma na Recher Ave. Zastopniki društev so prošeni, a i da se udeležijo v polnem števi-1 lu. ■ mmm t ' Obliko vlade si bo ljudstvo samo izbralo, kadar bo končana vojna, pravi ■j partizanski zunanji minister v intervuju s "Timesovim" poročevalcem Piše C. L. Sulzberger v "New York Times" V NEKI ITALIJANSKI VASI OB JADRANU, 10. ' aprila. — Jugoslovansko osvobodilno gibanje, ki ga v | vojaškem oziru zastopa armada maršala Tita, v nobenem | smislu ne skuša vsiliti kake posebne vladne oblike ali politične doktrine raznim ljudstvom omenjene dežele, i in bo prepustilo vprašanje, kakšna naj bo vlada in kdo; . naj bodo njih voditelji, svobodni izberi Jugoslovanov sa-1 '!mih. kadar bo'končana voina. Ampak Titova vlada defini-* tivno želi, da se med Južnimi Slovani vpostavi federativna država, v nadi, da se ji pridružijo tudi Bolgari. Ta vprašanja pa bo odločevalo ljudstvo samo, kadar se vrne mir. Ta zagotovila jugoslovanske-] ga programa je podal danes temu piscu v intervjuvu 74-letni j dr. Josip Smodlaka, ki je zunanji minister maršala Tita in je torej kvalificiran govoriti z najvišjo avtoriteto glede političnih in diplomatskih stremljenj partizanske #provizorične i vlade. Minister biva v mali vili na deželi Dr. Smodlaka se mudi že več mesecev v Italiji, ampak, kakor sd je izjavil, je v stalni stiki z maršalom Titom in njegovimi kabinetom. Njegovi nazori so jzraz Titove vlade. Zunanji minister biva v neki mali vili na deželi, k? mu je bila dana na: razpolago; pred njo stoji straža, sestoječa iz članov partizanske armade, ki so dodeljeni j njegovemu spremstvu. "Naš edini vojni cilj v tem momentu je zmaga," je izjavil stari partizanski vodja. "Mi želimo, da ljudstvo samo odločuje j glede bodoče sestave jugoslovanske vlade, kadar bo osvobojeno in bo prosto, da svobodno! odloča. Da-li bo Jugoslovanska > republika ali monarhija, je vprašanje, ki ga bo o d 1 o č i 1 o ljudstvo. "Naš program je federativna država z enakimi pravicami za vse skupine in veroizpovedi. Bilo bi nedvomno težavno, spojiti monarhijo s federalno idejo, kakršno predstavljata Švica in Ze-dinjene države, ampak ljudstvo i bo dobilo, kar bo želelo. Komunizem ni cilj partizanskega gibanja* . "Vprašanje republike in mo-; narhije ne .bo odločeno, dokler > ne bo končana vojna. Želim pa » poudariti, da naše geslo ni zrna-. S ga komunizma, temveč: Smrt . i fašizmu in svoboda narodu." j i Potem je dr. Smodlaka nada-r ] ljeval: , j. "Komunisti ne morejo vsiliti I Jugoslaviji svoje volje ali dok-; trine. Imeli bomo neodvisno Ju-j goslavijo in svobodno ljudstvo z vsemi demokratičnimi pravi- - cami. Izvedene bodo vsekakor - socialne reforme v naši državi s. Ampak do teh sprememb ne bc i, prišlo samo pri nas. Neizogibne - je, da se bo to zgodilo povsod i« se dejansko že godi. ___ j i .................. ..... ! r. Razgovor se je vršil v Iran- r coščini jj Pisec je govoril s čestitljivim j s državnikom, ki je poprej služil;11 raznim jugoslovanskim vladam i £ na diplomatskih misijah, v u-dobni kmetiški hiši. Na notranji strani vrat pristave so na- j ! slikana štiri gesla: "Živio drugje Tito!-" "Živio drug Stalin!" "ži-: j : vio Churchill!" in "živio Roose- r velt!" !§ Razgovor se je vršil v fran- c coščini, katero dr. Smodlaka t ; gladko govori. Toda navzoč je n bil njegov sin, ki je njegov taj- p nik, ki je prevajal direktno^ v j .. angleščino, kadar je bil mini- a ster v zadregi za kak točen iz- j r raz. Njegov sin je nosil britsko i r vojaško obleko; na njegovi če-1 C piči pa je bil prišit partizanski , i znak rdeče zvezde. Partizani imajo isjte vojne cilje ' i kot zavezniki Zunanji minister se je baš vr- z J nil s sprehoda, ko je sprejel 3 ; pisca. Na sebi je imel črn suk- n i njir, in hlače, s ščipalnikom na I i nosu. Navzlic sVojim belim la-j sem, je izgledal mlajši kot pa š so njegova leta. Rekel je: • I "Program naše vlade je zelo! 3 i enostaven. Smo zavezniki treh x velikih sil. V borbi smo proti x skupnemu sovražniku. Naši voj-' ni cilji so isti — zmaga svobo- 1 de v naši lastni državi in po- ( vsod drugod. 1 "Mi želimo zgraditi novo Ju-goslavijo na temelju svobode, e- v i nakopravnosti jn prostosti za ' vse narodnosti in veroizpovedi. J Velik del našega ljudstva se da-j nes bori proti tlačiteljem s takim orožjem, kakršnega ima na ; .! razpolago. ( Bolgarija bo povabljena, da se pridruži federaciji . "Mi verujemo v idejo federa- ] cije z enakimi pravicami za vse. . j Možno in zaželjivo je, da se v to • federacijo vključijo tudi Bolga-1 ri, ampak od njih je odvisno, a-. I li se nam želijo pridružiti. Mi t! smo jih pripravljeni sprejeti, j "Naš prvi cilj' je federativna - Jugoslavija. Ampak to ni do-| volj za zajamčenje miru na i j Balkanu. Dobiti moramo bal-J kansko federacijo, in prvi ko-j . j rak napram temu je združe-1 o'nje Jugoslavije in Bolgarije. -1 Kadar se to uresniči, bomo po-r vabili Albanijo, da se pridruži i. s polnimi in enakimi pravicami.' o Potem bomo dovolj močni, da o odbijemo vsak napad ocl katere-l,! koli strani. I "Kar se tiče Grčije, se mora italijanski kralj bo odstopil, ko "i bo padel Rim NEAJS&L, 12. aprila—Kralj Viktor Emanuel, je danes po radiju formalno naznanil, da bo odstopil kakor hitro bodo zavezniki okupirali Rim, v prilog svojemu sinu, prestolonasled-. niku Humbertu. Kralj je napravil ta korak po dvadnevnih razgovorih med člani kraljevske družine, člani Ba-doglijevega kabineta in Zavezniškim posvetovalnim svetom. Kakor se razume, bo po prihodu zaveznikov v Rim vlada maršala Badoglija reorganizirana na demokratski podlagi, in urade v nji sprejmejo člani stranke, ki tvorijo anti-fašistič-no koalicijo, kateri načeljuje grof Sforza. V ZADNJO SLOVO Članice društva '"Združene Slovenke" št. 23 S. D. Z. so vabljene, .da se nocoj ob 8. uri zberejo v pogrebnem zavodu August F. Svetek, da se poslovijo od umrle članice Pauline Brate, ter- da se p« možnosti udeležijo njenega pogreba jutri, ob 2. uri popoldne. ali pridružiti federaciji, ali moramo imeti" z njo trajno zavezništvo. To seveda je odvisno od Grkov samih. Napake v preteklosti priznane "Prva balkanska antanta je imela samo en cilj — držati Bolgarijo k tlom. To je bila nezdrava podlaga za blok, ki je stremel za mirom. Velika sporna točka med Jugoslavijo in Bolgarijo je bila Macedonija. "Jaz verujem, da najboljša rešitev tega problema je, da se Macedoniji da polno avtonomijo v okvirju federativne države. S tem bi bil končan jugoslovansko - bolgarski spor. "V mislih imam seveda samo slovanski del Macedonije. Grška Macedonija naravno pripada Grčiji in je del Grčije. "Svoj čas je imel oni del Macedonije večino slovanskega prebivalstva. Toda po izmenjavi prebivalstva f med Turčijo in Grško pred več kot dvajsetimi leti, so se tam z grškim denarjem naselili Grki iz Male Azije, in sedaj tvori del Grške. Prepričan sem", da se bosta Jugoslavija in Grčija lahko sporazumeli glede meje. Kako naj se reši vprašanje Slo-vencev# v Primorju "Kar se tiče severnih meja, sem mnenja, da vprašanja o-nih Slovencev, ki so bili pod i-talijansko vlado, kakor tudi celotno vprašanje Istre, po tej vojni ne bo težko rešiti, kajti narodne manjšine bodo vsekakor dobile mednarodne garan-, cije. Mi bomo naravno jamčili j pravice vseh manjšin v naši državi. "Meja med Jugoslavijo in I-. talijo se mora odločiti predvsem I na podlagi zdravih ekonomskih " j pravic. Narodni manjšinski privilegiji na obeh straneh meje morajo iti v celoti na eno kot na drugo stran. 1 (Nadaljevanje na 2. strani); " UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST"; Owned and Published by »TIIE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po razriašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$7.50 ' For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.00 For 3 Months (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' •___ AMERIKANIZEM V PRAKSI Vsi, ki smo se priselili v to deželo iz inozemstva in smo postali njeni državljani, smo postali to prostovoljno in na našo lastno željo. Nihče nam ni silil ameriškega dr-; žavljanstva; zaprosili smo zanj sami. In veseli smo bili, da smo postali enakopravni državljani najmočnejše in najsvobodnejše dežele na svetu, ter imamo še vedno tisoče razlogov, da smo tega veseli. Ko je bila naša republika napadena po zahrbtnih Japoncih in ko sta nam istočasno napovedali vojno Nemčija in Italija, smo se čutili prav tako prizadete kot tako zvani stari Američani. Nikakega dvoma ni bilo na naši strani, nikakega oklevanja od naše strani. Amerika je bila napadena in mi smo bili pripravljeni, da od naše strani storimo -vse, kar je v naših močeh in prilikah, za poraz njenih sovražnikov. Sovražniki Zedinjenih držav so naši sovražniki, brez ozira kdo so. Tisti, ki se bore proti sovražnikom Amerike, so "naši prijatelji, brez ozira kdo so. Tako razumemo mi prisego zvestobe naši republiki. Ni treba, da bi se hvalili, koliko naših tu rojenih slovenskih fantov in deklet se je prostovoljno vpisalo v vojne sile Zedinjenih držav. Ni treba poudarjati, koliko tisoč naših mladih ljudi je danes v vojaški službi naše republike in koliko izmed njih je doprineslo že najvišjo žrtev za našo adoptirano domovino, koliko naših ljudi dela v važnih vojnih industrijah, koliko so naši ljudje investirali v vojfie bonde, koliko so prispevali za razne odpomožne organizacije, ki so v zvezi z vojnimi napori, kako lojalno so naši ljudje sprejeli vse vojne omejitve in regulacije. Poudarjati to bi bilo odveč, kajti mi se zavedamo, da smo storili samo svojo dolžtiost kot ameriški državljani. Ne bo pa odveč, če našo javnost'opozorimo na zakrinkano in plačano Hitlerjevo propagando, ki se skuša iz gotovih virov prihuljeno splaziti tudi med, naše ljudi. Kaj si moremo misliti o ljudeh, ki zagovarjajo sodelovanje s Hitlerjem in njegovimi kvizlingi, in pridigajo sovraštvo do tistih, k: se ob strani Američanov, Angležev in Rusov borijo proti Hitlerju in njegovemu peklenskemu redu? V tej vojni ja mogoče samo dvoje. Ali zmagajo Amerika, Anglija in Rusija, ali pa zmagata Nemčija in Japonska. V prvem piimeru si bomo v Ameriki ohranili i našo svobodo in bomo priborili svobodo zasužnjenim i ljudstvom, med njimi tudi Slovencem in Jugoslovanom; j v drugem primeru pa bo tema nacifašizma objela ves j svet. Ako bi se to slednje zgodilo, bi pomenilo konec naše svobode in bi pomenilo brezpogojno smrt za vse male evropske narode, prav posebno pa za Slovence. Kdo so tisti, ki so v tej vojni na naši strani? Brez vsakega oklevanja lahko trdimo, da tisti, ki se borijo ob strani Amerike, Anglije in Rusije, tisti, ki se borijo proti Hitlerju ter njegovim kvizlingom ter javnim ali prikritim poma-gačem. Ali si moremo predstavljati, da so naši prijatelji,, da so prijatelji Amerike tisti, ki imenujejo zavezništvo. Amerike, Rusije in Anglije zvezo "komunistov in anglosaških plutokratov"? Kdor se s Hitlerjevimi kvizlingi druži in jim dela' stafažo, ni vreden zagovora, niti s člo- j veškega, niti z ameriškega, niti s slovenskega in slovan- j skega stališča. Ponekod so značaji, ki se upajo upreti Hitlerjevim zahtevam tudi v okupiranih deželah. Dne 1. aprila smo eitali v listu New York Times poročilo Poljske telegrafske agencije, da so katoliški škofje treh velikih poljskih okrožij: Kielcki, Czestochowski in Sandomierski, odklonili Hitlerjevo zahtevo, da s pastirskimi listi napadejo j Ruse. Žal, da ni povsod v Evropi take korajže. Iz izjav našega državnega tajnika Hulla in britiške-ga ministrskega predsednika. Churchilla vemo, da je Ju- ; goslovanska ljudska osvobodilna armada v veliko pomoč I zaveznikom, ker zadržuje in izkrvavlja 14 nemških divi- ; zij. Državnika kot sta Hull in Churchill pač ne govorita < kar tja v en dan. Splošno znano in priznano je tudi dej- j stvo, da imajo Amerika, Rusija in Anglija svoje vojaške '] misije pn vodstvu Jugoslovanske ljudske osvobodilne < armade, <: ' se napadalni oddelki ameriških in britiških-; vojakov bof'i o skupno z jugoslovanskimi partizani za po- i sest in kontrolo raznih otokov v Jadranskem morju ter da ameriški in kritiški letalci pomagajo partizanom v j bojih z Nemci v Jugoslaviji. Na kratko rečeno, jugOslo- s vanski partizani in zavezniki'so prijatelji in sobojevniki I j in Se skupno borijo proti skupnemu sovražniku Nemcu. |i Ako smo svobodo ljubeči ljudje, ako smo Američani in > Leta 1934 je Mr. Louis Seme ustanovil Mladinske pevske zbore. Skozi deset let so naši otroci peli lepe slovenske pesmi in smo priredili več koncertov in nekaj operet. Priznanje gre Mr. Semetu, ki je vodil zbore vse do sedaj, kot tudi staršem otrok in podpornim članom, ki so mnogo žrtvovali skozi ves ta čas. | • Za 10 letnico bodo priredili krasno opereto "Janko in Metka" in sicer na belo nedeljo, 16. aprila, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ob pol štirih popoldne. Režiser je naš dobro poznan John Steblaj in j pianistinja Alice Artel. Vabljeni ste, da opereto po-setite. i Ne bo vam žal! John Terlep, preds. Henry Kapelj Bobby Cerjan Bili Zabukovec Eleanor Pavli Wilma Glazar Dolores Cergol Dorothy Slolcar Betty Kapelj John Fatur Joe Pug el John Pavli Eddie Repic Ludivik Pugel Betty Arh; ČLANI MLAD. PEVSKEGA ZBORA SDD: Vida Kapel) Stella Slokar 'Irene Vidrih Mary Avsec Dorothy Arh Betty Cerjan Ruth Vidrih Frances H omar Stephanie Sever Richard Vadnal Helen Mihelcic Mildred Tomsic Helen Bozieh Dona Prime Adolph Tomsic Patricia Gorjup Judy Pretnar Nancy Zakelj Jerry Pike Johnny Sore Doris Pike Mary Ann Biltene Alice Pike Raymond Videmsek Alice IIomar Robert Pretnar Dolly Bozic Cilj maršala Tita je federativna država vseh Južnih Slovanov, izjavlja dr. Josip Smodlaka (Nadaljevanje s 1. strani) "Mesta ob istrski obali so večji del italijanska, toda v zaledju prevladujejo Slovani. V gospodarskem oziru so mesta in zaledje medsebojno odvisna. I-talija je imela Istro 25 let in je zatirala slovansko prebivalstvo. Mi verujemo v svobodo. Bilo bi zanimivo, ako bi imeli Istro za onako dobo, nakar bi se videlo, kdo zna bolje vladati. Sicer pa ima italijanska manjšina že svojega zastopnika v našem krajevnem slovenskem svetu." Rusija je leta 1926 iskala priznanje Jugoslavije Ozrvši se skozi okno, kjer so \ stali na straži |te.rtizanski voja-, ki z rdečimi insignijami na če-: picah, se je dr. Smodlaka spomnil raznih incidentov v svoji ka-rijeri, ko je bil poslanik kralja Aleksandra v Vatikanu, Berlinu in Madridu, Svoje mesto v Madridu je zapustil leta 1929, ko je kralj Aleksander uvedel svojo diktaturo. Povedal je, da se je leta 1926 nekoč pozno v noč v Berlinu pogovarjal s sovjetskim zunanjim komisarjem Jurijem čičerinom, ko si je \ Moskva trudila, da bi dobila priznanje Jugoslavije, ampak i ji je Beograd obrnil hrbet. Po-; čem je rekel: "Za sedaj izgleda, da vse tri vlade nadaljujejo svoje odnoša-je z ubežno vlado. Mislim, da je Sovjetj^ka unija glede Jugoslavije v soglasju z Zed. državami I in veliko Britanijo.'Naša (par-)' tizanska) vlada ni priznana. Mi .' se moramo boriti in umirati za j \ našo skupno stvar, ampak di- 1 !! plomatskega priznanja nismo .' vredni. Naša vloga je vloga ne-j poznanih prijateljev. ] j Večina četnikov je likvidirana 1 i; i "Veliko Jugoslovanov, ki so , 11 dobri domoljubi, se še ni odlo- , i čilo boriti se z nami in sedaj , j' ničesar ne clelajo. Ako bi se nas , I priznalo, bi brez odiranja pri- | • šli k nam. Za sedaj je naš sta- ! tus edino ta, da je maršal Tito . ' | priznan kot eden izmed zavez- ] j niških vojaških poveljnikov." j )1 Glede notranjih razmer v Ju- , - goslavili te dni je dr. Smodla- -1 ka rekel: j -| "Mislim, da je večji del Mi- ] -1 hajlovičevih četnikov že likvi- | • diran. Večina od njih so prista- ( i ši ideje Velike Srbije (Pan-Sr- ; -! bi), ki podpirajo stari režim . II korupcije. ( -j "Kar se tiče Mačkove hrvaš- ^ i ke stranke — Maček je ugan- . > i ka. On je poštenjak in nacijo- 5 nalističen hrvaški reakcijonar. č - Ni pa dober demokrat. Velik 11 i del najboljših ljudi v njegovi ^ i; stranki je sedaj na naši strani. t : i Ampak slišim, da Maček išče ■ sporazum z beograjskimi reak- t cijonarji in ubežno vlado v Kai- r i ru. i "Jaz sem demokrat in sem bil r :• vedno. Moji ideali tekom jugo- • slovanske diktature so bili vi j i Skandinaviji, in šel sem često t I----——- ako smo Slovenci, moramo logično biti na tisti strani, kjer so Američani ter njihovi zavezniki in prijatelji. Kdor pa hoče nositi pečat kvizliiiga, naj zagovarja Hitlerjeve priveske. Amerika se bori za poraz nacifašizma, za našo svobodo in za osvoboditev zasužnjenih narodov. V vojnih silah naše republike je tudi tisoče slovenskih fantov in i mladih mož. čim prej bo sovražnik poražen, tem več teh mladih fantov in mož se bo vrnilo zdravih in nepoško-.dovanih na svoje domove. Vsako sodelovanje s Hitlerjem in njegovimi kvizlingi, naj se vrši kjer koli, pomeni več žrtev za ameriško vojno' silo in logično tudi za Slovence, ki služijo v ameriških edinicah" Vsak Nemec, ki ga ubije krogla ruskega vojaka, grškega gerilca ali jugoslovanskega partizana, pomeni enega Nemca manj v bo-I ju proti Anteričanom. To so dejstva, ki jih. ne more pri- < j kriti vsa hinavsko našemljena Hitlerjeva propaganda. 1 . "Nova Doba" * , NEWYOEsKA PISMA Piše Frank Kerže *' frs NAŠI IN RTTSI Od časa do časa se človek malo ustavi in pogleda okoli se-j i be. Ne mislim pogleda na naravo ali vreme, pač pa na naš na- 0 rod tukaj v Ameriki. Bili so ča-si, ko nas je bilo okrog četrti J milijona, to je petina ali četrti- j ° na vsega našega naroda na sve-" tu. 3 Z velikimi težavami smo začeli orati ledino, zbirati naš narod, organizirati ga. Bil je naš namen, da živimo in napreduje- i mo, četudi v tujem svetu. A kaj smo dosegli do danes? Rekel bi: prav nič. Imamo ne- - kaj listov, ki so od danes do ju- - tri. Praviš, da imamo podporne - organizacije? Seveda jih imamo, ' ampak te so naše samo od da- 1 nes do jutri. Skoro vse so odprte drugim narodom in ne bo • dolgo, ko ne bo drugega kakor - spomin nanje. Danes jih imenu- - jemo naše samo zato, ker ima '• še nekaj naših ljudi službe pri c njih. Toda kmalu jih bodo pre-' vzeli d'.'ugi in vse skupaj bo sa-■ mo zgodovina. 3 Kaj imamo drugega, brate - moj? Kolone po listih: premi- - nul je, padel je. Samo kar jih listi naznanijo, znese število 1 nad dva tisoč na leto. Praviš, da je to naravni za-kon? Seveda je. Ampak narav-' 3 ni zakon pravi tudi, da bi morala biti za nami večna mladost. In te ni. Kar je naših, soj: Američani brez narodne zave- j na obisk na Švedsko in Dansko,1 kjer sem mogel svobodno diha-11 ti, da ubežim tiraniji in korup- j i ciji. "Po vojni bodo imele vsej' stranke svoje mesto v našem si- j; stemu. Slovenski katoliški kleri-11 ki bodo še vedno ostali kato- j lisici kleriki in bodo nadalje i- 1 grali svojo vlogo. Istotako hr- 1 vaška kmečka stranka, ki je t mnogo jačja od komunistične; stranke. 11 "Vse, kai* želimo, je svoboda 1 in demokracija." jr IN RUSI z k ^ti, brez tradicije, brez jezika— I J- i kratkomalo to, kar so drugi, ki c i- niso naši. z i- A to ni še vse. Imamo našel- r i- bine po Kanadi, južni Ameriki 1 't | in menda po vsem svetu. In gre i-i jim, kakor gre nam tukaj. s 5- To ^je največja tragedija na- č šega naroda. Tako malo nas š j,- je—nekaj nad milijon. Domovi- j i- na daje življenje, trpi z njimi in 11 ,§ varuje jih, dokler ne odraste- F j io. Potem, ko bi imeli, koristiti F • i doma, se morajo izgubiti po s ? svetu, ker ni doma prostora za- J nje. 11 i- In tako pridem do poglavitne k e točke: naša stara domovina. Le- ^ pa'je, o tem smo edini vsi. De-L- ^etletjk so minila in prehodili s smo dosti sveta, a lepšega ni- ^ 0 smo videli nikjer. Lepa je, da, p ,r a zraven tega revna. Sicer so š i- naši iz starega kraja velikji op- J' a timisti, ampak to nič ne poma-. § -i ga. .Številke so trde, a resnične. n In te ti kažejo, da se je v teku n L- mega polstoletja izselilo in ta- korekoč izgubilo skoro tretjino P e vsega naroda. • d i- • P Domovina naša je revna. Ni- n 1 kjer ne najdeš večjega obsega n ° z dobro zemljo. Vse so same j. doline, koder niti dober kmet v ne pridela toliko, da bi bilo do- „• r_ i 3. volj do novme. Kar je naroda ^ doma, bi bil lačen, če bi ne bilo : v ", žita iz Hrvaške. In znanih,, 0 ' I kranjskih klobas bi ne bilo, da ^; ni prešičev iz Hrvaške. Še ne i,1 vem, če bi bili dostojno obleče- ;r -liti, da ni zaslužka tistih, ki so j( 1- j iz domovine. Ampak Jugoslavija je nekaj n, e i večjega. Res je to—a položaj je! sj - j iako tak, kakor v Sloveniji. Ce- j V( -; la Dalmacija je revna, enako o- j - stali kraji Balkana. Imamo ne-12. - kaj žitnega pasa v Hrvaški in v. - Banatu, ampak to je primero-'gj e I ma vse. I cj, 31 Rude, premog? Je nekaj ma- ^ ; lega, da bi se mogk) razviti kaj! 1 posebnega. Največ bi rekel pri-' ta i nese les, ki se pa izvaža v suro- i vi obliki in je daleč flrepocen1-Praviš, da bi%se lahko razvil« industrija? Res je to, toda ™ industrijo moraš imeti surovine v zemlji. Brez teh ne gre. I" vsak izdelek mora imeti svoj trg. To je najvažnejše, za€n° pa najtežje. Tak je torej položaj. Zdaj pride vprašanje: kako bi se dalo to rešiti? Rešitev ima v svoji roki— sija in edino Rusija. Ta ogr°m' na država ima šestino vse zeIT1' lje in po splošnih človeških ra" čunih ne bo nikdar polna. To se pravi: prej se bo človeštvo n® kako stabiliziralo, kadar Pricit do tega vprašanja. Naši in Hrvatje, ki i^"1 največ ljudi po svetu, bi se seljevali v Rusijo. A ne san^ to. Rusija je clovolj velika 1 dovf^j razvita, da nam P®"18^ z—industrijo. Na ta način šlo—drugače ne gre. Kaj pomaga govoriti o s bodi in demokraciji, če pa: kruha. Ljudstvo se salami"® malo zmeni, za taka in Pod°T'ž. vprašanja, ki postajajo tim v nejša, čim več ima kdo, ^ Vse svoje življenje živim ^^ narodom in vem, kaj je.nje°.ct. problem: Kruh in mir. čim obojega, toliko bolje za Kmetije v stari domovi"1^ rajo, kakor povsod na svere. Industrije ni, k? bi jemala P bivalstvo iz dežele. Veliko ^ ših se je zatekalo v šole i" P., sledica tega je bila ta, da Je lo tik pred drugo svetovno ^ no ogromno število intelig neg£ proletarijata, to se ljudi, ki so dovršili šole^ a mogli dobiti nobene služt^ ^ Kruh in mir, to je deve*t setin vseh življenskih vpragrez za povprečnega človeka. ^ kruha in mira ni razvoja, nl predka. frg- Na svetu je danes tolik« ^ j(1 zarije o svobodi, neodvisno^ prostosti, kakor da je vse je oblečeno in pod streho. zato, ker imajo pristop v j„ nost samo tisti, ki imaj°' ljudstva ne spadajo med Čim bolj razmišljam svojega naroda, bolj Pr! ,.e-do prepričanja, da nas mo j. šiti samo Rusija in zopet ^ ja. Zakaj naš problem ^^ je rtomski, gospodarski inv.zae o^ pričakovanje vsake ^ politike ali političnih stranzav»' sto navadna potvorba '"^bt" janje tistih, ki ne vedo. ^ ne politične forme ni na ki bi m o g 1 a rešiti vpr*1 krilha in mira. , i'1 Ampak če pravim: gni1' s tem rešena, da more a ^ kdo odbirati to, kar J^koi;-Rusijo moraš vzeti tako, 'sVo-šna je. Ce ti je za re*lte\ njc.' jega naroda, boš dal vse ; govo prihodnjost. Če pa 1 p,of nekaj drugega, potem sl narodu. V današnjih časih slišli(,njfi.i1' polno besed, ki ne P01^ n3' dosti. Ce hočemo priti .katj ^ prej, se moramo p«PrlJ jcfl ? meljnih vprašanj. R®SlLglftvi' namreč ta, da ni bila Ju j-job^' ja tako slaba, kakor seogpoC^ v javnosti, pač pa je | p? ski položaj prišel do vis* ' Kr«' bil kritičen. Ni pa bila va nobena vlada, pač ^nj^j, ni zakoni: ljudstvo P .četrt stoletja ostajal0 ^^ polagoma napolnilo vS° ^t J1' in zasedlo vse stolčke. ^ je bilo. dil ^ Sicer ni zadela ta ^ cVjW nas, ampak bi rekel: vSgVetfv1', ske nai'ode. Druge ..^j \ vojne največji Povzrf°ftK^r ta, da je Amerika zaprla vrata za vsak^^ P. vanje. In vsa Evropa sije je postala tako P^,tj \'c ■, da je moralo nekje v Ki "lete, da fašizem ni bil kdo privlekel iz ta. Je samo revolucijami) (Nadaljevanje na s Urednikova pošta ' Janko in Metka" *' °l>ereta v 3. dejanjih v nedeljo, 16. aprila vprizo- j 'Jo otroci Mladinskega zbora ^venskega delavskega doma,i a Waterloo Rd. krasno opere-, 0 "Janko in Metka". Pričetek j 3:30 popoldne. sebina te pravljične operete j I ,e ^enda vsem znana ter je po-! I a«a v raznih načinih. Je izva-1 j j a kot opera, opereta ali kot | j j " ^ tem slučaju se jo bo pošali0 oP^eto ter boste sli- 1 naJlepše stvari v petju, ki i J ft Vsebuje to delo. ' .} i> . - - £ Prvo ^ejanje ( v. Iam nekje ob robu gozela ži- ( in jlroma^na družina, oče, mati ~ n> dva otroka Janko in Metka.! uce io jv Je odšel krošnjarit nekam ^semenj, a mati je šla z dola", sta sama doma. cvna sta in Janko toži, da mu t^dec prazen. A Metka ga1 j^f1. mu pokaže skledo mle- i Prav'' soseda- mu U,^.1" "Čakaj, Janko! Ko bo fto i. ^,olnov prišla nam bo rnleč- mie-aŠ0 skuhala- Ah> dobro 1 cn° kašo, ki se bo kar topi- v ustih." iažf'Sel na sladko jed ga potovati 'n ^^lu pričneta peti, ple-je ln Se smejati. Sredi največ- 4tavrišSa vst°pi mati-In ker Po n^rala drv in pospravila bjjeS°ki> zgrabi metlo in ju na-h f hoče udariti do Janko-,0- odskqči in mati udari po 8kuhat0d ''eZe J°Če' VSaj ni kaj t^. za večerjo, ker lonec je 1 in ves sir razlit. Dasi je jd . noč, jima da košaro in v ^ozd jagode nabirat, ^sv Sede k zasPi- ter 1 se soba in vila vstopi ktt,a^0 v 0 r i speči: "Prišelabo ne več revež ter boš prosta vsega ^ Vji • j tov '2gine in začuje se oče- i[\ s: Nekoliko se je, zamu- j k mi in Je kar vesel. Že- Petje ro je vzbudilo moževo WWa lT°ji nad njim: t[ « % br lada> da bi se ti pove- 8 Hi^ ada. Za večerjo nimamo n lif',d se napiješ, pijali koz- : oa. tiij-Q mož potolaži, izloži na ^ H j Ja.ica in gnjat, čebulo in j j5 So ^ °ho kave. Prodal je bla- fl! \ vr iztržil lepe novce. Žena j jo, esela, prične kuhati večen- j p "K', * I" Je sta pa otroka" ? vpraša! n » i n Š1 §0^, sta v gozd nabirat ja- j „• odvrne žena. gozd"? se vzroji on. ^ čarovnica Hrustalkk. n _____; n V I, AN» ORCHESTRA ! 16 DVo^Nce Četrtek 13. apr., 8:30 j | S soboto 15. apr., 8:30 -S v 11VtlR GOLSCHMANN ^ance8°flSt"dirlgent d NS. 0 dvorani CE. 7300 H^^r-- C1 Pred časom je newyorski župan LaGuardia apeliral na\ ■ Newyorčane za prispevke v Narodni vojni fond. Na njegov i rojstni dan mu je tako bilo mogoče predložiti uradnikom fonda j $1,348.92. Oni pa so mu v znak priznanja darovali "birthday cake." Na sliki vidite župana, torto, ki so mu jo darovali in načelnika neunjorškega odbora omenjenega fonda, Emil Schram ■ (tta levi). Mount Vesuvius Destroys ^jipMi^p- I i -^'jj®* i^'' • .:'•■.■ '.■'■■ ." ' - ■ '■■.'v'1'-' NAPLES, ITALY — Vesuvius is again in eruption, the worst since 1872. Towns have been destroyed, some of which are Pompeii, San Sebastiano, Massa Di SoVnma and Cercolu. U. S. Army trucks have successfully evacuated the-inhafti-tants of the villages so that no casualties occurred according to latest reports. The hot lava is a vicious force flowing steadily down the side of Vesuvius. At intervals like the beat of a pulse, the hot molten mass surges ahead with every belch from the interior of ; the volcano and destroys property, orchards, and vineyard* — everything in its path. i Otroke speče kot medenjake in. jih poje." Oba odnitita v gozd iskat Jankota in Metko. Drugo dejanje Prišla sta Janko in Metka v gozd in ker sta bila pridna, sta j 1 nabrala polno košarico sladkih | jagod. Ker pa sta bila lačna in : jagode tako sladke in dobre, • sta jih pričela jesti in predno j ! sta se zavedla kaj delata, je bi-| la košarica prazna. Kaj sedaj ? Domov ne smeta | prazna, ker bi mati preveč roh- ; j nela in jih jima po zadnji plati ; i naštela. Nabrati jagod tudi ne j moreta, ker je noč. Sova skovi- j | ka in tam zadaj nekaj šumi. i Janko bodri Metko, a se sam j 1 trese strahu. Ubrala bi jo domov, pa sta zgrešila pot. Ko-nečno ju premaga utrujenost, ležeta pod jelko in potem, ko sta opravila večerno molitev— sladko zaspita. Odpre se nebo in angelji pridejo z nebeških višav okrog spečih otrok. i i Tretje dejanje Jutro je% Vila Rosnica škropi blagodejno roso po tratah in livadah. Sonce posije in najde o-troka speča pod jelko. Prva skoči Metka pokoncu in za njo se skobaca še zaspanček j Janko. Pripovedujeta si o an-igeljih, ki sta jih videla v sa-I njah. Pa zagrmi in tema ju objame. Od strahu se stisneta skupaj. Ko pa se posveti, ugle-data hišico, vso napravljeno iz medu in sladu. Sladkor se blišči krog oken in lin, a na .strehi se vrsti množina rožin. Vsa radostna zapojeta: Oh hišica sredi lesa — Lačna sta in sladkorčki so tako vabljivi. Obotavljata se, a ' skomine so prevelike in koneč-no stečeta k hišici in odlomita kos slaščice. Pa se oglasi čarovnica znotraj: "Hej, kdo je zlomek, ki gloda moj domek?" Prestrašena odskočita, a ker j ne vidita nikogar, pričneta zo-- pet jesti. 11 (Dalje prikodnjii;) Koncert Zinke Milanov j, Cleveland, Ohio. — Odbor v j Hrvatskog kongresa priredjuje 1 ! u nedelju 16. aprila, 1944 u Slo-h j venskom domu na 6417 St. Clair a ; Ave. koncert Zinke Milanov. , i Program počima u 3 sata po-^ slije podne. UNSAFE fifrHOME • l ■ '"> "■.' ■"■ ■ ....... Cover Girl j 'tJEk^** j&Tlt^ rt " i a Lovely Leslie Brooks, currently ; •v appearing in "Cover - Girl," passes : I otj two tips for keeping cosy on j less fuel. The smartly tailored suit 1 y with appealing lingerie touches j which she wears, is an excellent choice for chilly spring evenings. ! n And drawing the window shades at 1 night is a sure way t "ALL-OUT" Spccial jo wsledica širokega SOHIO raziskovanja za boljše obratovanje avtov. Začeli smo lansko leto in je bilo sprejeto od ohijskih lastnikov avtov s takim navdušenjem, da ga obnovtmo , letošnjo vojno pomlad. Avtomotivni eksperti in navadni vozniki, enako priznavajo izbolišano delovanje avtov, ki ga da SOHl0'$ "ALL-'OUT" Special. THE STANDAIU) OIL COMPANY (OHIO) Delujoč z•' 'i .-i'', nič 'm -i m .m -;r::;i,.-i.' Ako nameravate barvati vašo hišo kupite DUTCH BOY iffi . BARVO ie priznane skozi leta in leta kot \ tiilUilU 1 ifPJliHifi«- 'GI .i i.v > wHiit • najboljša > i " [ ^amo travna semena, umetna gnojila ter razno vrtno \ orodje. c...... C . be priporočam i^NTON DOLGAN L 15617 WATERLOO ROAD HiA ........ .......... ZADNJA KMEČKA j VOJSKA 7 Zgodovinska povest iz leta 1573 v Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. J (Nadaljevanje) "Ej, brate Elija, dobro ti je dal Bog. Povej ti, sveti oče," se obrne k župniku, "ni li dobro Eliji, ne sedi li kakor bučela v • polnem panju." "Dobro mu je dal Bog, ju- • nak," reče župnik "ker je Elija dober človek in mukotrpen in se zna rešiti iz vsake nadloge." "Da, da, zares," udari uskok s pestjo po mizi, da se je dečko čisto preplašil, "vidi se mu, da je'priden. A «nj me, Elija, po ■ Bogu brat mi, tvoj mali mi je pripovedoval, da si tudi ti streljal Turke. Vse kaže, da mali ■ ne laže, ker visi na zidu puška in s srebrom okovani samokresi. Lepo orožje to, za vraga! To se ne pobira za plugom in s tem se ne streljajo vrane. Stavil bi glavo, da je bil ta srebro-kov za pasom kakega Turčina, a moj Elija mu ga je vzel v boju." "Tako bo," pripomni župnik. "Pa je tudi tako, brate Marko," pritrdi Gregorič, ki je sedel zraven Katarine.' "Pa kako, da si pustil puško in prijel za plug, boter? Daj, pripoveduje mi!" "Ker me vprašuješ," odvrne Elija, "ti bom govoril resnico, ■ in ne bo ti žal, če posežem daleč v prošla leta. Rodil se nisem v tej vasi, ampak v Ribniku pod gospodstvom frankopan-skim. Zgodaj sem se začel vojskovati s Turki. Enkrat -— bilo je leta 1535. — smo prišli do 0-brovca, Turki pa so pritisnili in zgubili smo Obrovec; le malo izmed nas jih je odneslo zdravo kožo, mene pa so vjeli Turki ranjenega. Bil-sem postaven in vr^cji mladič. To se je dopadlo Turkom in vsi so tiščali vame: pomohamedani se, poturči se. Jaz sem po materi dober krist- Dva načina za hranitev denarja; Kupite več vojnih bondov in znamke Vložite vsak plačilni dan nekaj v banko — tu pri 127 PUBLIC SQUARE jan in ne prodam duše za de- , j nar. Toda suženjstvo je veliko zlo, turško suženjstvo pa goto- j ) va smrt. Denejo te v železje, bi-r jejo te, trpiš žejo in glad in ne veš, si-li človek ali pes. Bilo mi : je težko, da veš, zelo težko. 1 Kaj sem hotel ? Rekel sem Tur- ! s činu: "Hočem, vaš hočem biti." Budalo mi j^ verjelo. O- ' . svobodil me je okov, nahranil | me in napojil, dal mi je celo de- ; L narja, a neki turški derviš me : je učil kako velik svetnik je , njihov prerok. Poslušal sem te neumne litanije, kakor da me . je rodil sam Mohamed, in pri-Išel je čas, da bi drugi dan molil turško vero in da bi poteptal ) krščanski križ. Bila je noč, tem-, na noč. Podnevi sem se veselil, ' častil Turke in sramotil — Bog ; mi odpusti grehe — krščansko gospodo," pil sem in Turki so ' mislili, da sem pijan. Zatisnem oči in Turki zopet mislijo, da spim v pijanosti. A ko so oni pospali, odprem oči, vzamem pištolo, nož ,in mošnjo cekinov. Po trebuhu sem se priplazil do reke Zermanje in ob reki sem se privlekel do morja. Našel sem čoln, dal sem mornarju po- ' } lovico svojih cekinov, in on me • je pripeljal do Senja, odkoder sem prišel v svoj kraj. Z Bo-i gom Mohamed! A kljub temu i nisem mogel mirovati. Primem za sulico. Bil sem s svojim oče-/ tom v Dubici. Bilo je- leta 1538, ko je bil ban Peter Keglevič. 4 Zrinjska gospoda, Dubica je bi-i la namreč njihova, nam je naročila, naj jo junaško branimo. ; Bili smo sami izbrani fantje, a } bilo nas je malo, Turkov pa ka-. kor listja in trave, deset na e-nega. Spominjam se še tega, ka-. kor da bi bilo danes. Nas enoin-dvajset zrinjskih strelcev je določil poglavar, da zasedemo gozdiček nad cesto, kjer bodo morali Turki mimo. Šli smo peva-joč na griček, dasiravno nismo bili veseli, ker smo nosili glavo v torbi. Vsak se je vstopil za svoj hrast ter nabil puško, zapahi pipo, in tako čakamo, 'kaj bo. Moralo je biti okoli polnoči. Mesec je stal nad Uno in gledal kako se lesketa v vodi. Naenkrat slišimo hrup in v daljavi se je začelo rdečiti nebo. Pogledam, na drugem griču gori cerkev. ; Kmalu nato se vzdigne nad cesto prah. Ni bilo več dvojbe: Turki gredo. — Pokleknem za hrast in položim puško na ko^ leno. Tu se pokaže iz prahu ne^ , koliko jezdecev. Dobro sem raz-j ločil turbane in kopje se je Tur- kom lesketalo v mesečini. Na (. čelu je jezdil na vrancu temen 5 mladenič. Od sedla mu visita 1 dve krvavi glav^. Srce mi za-' 1 drhti, kri mi vzkipi. Čakaj! Po- 1 merim in sprožim. Vzpne se, za-j kriči "Aman" in telebne vznak J: na zemljo, a vranec mu zdivja in prične dirjati, vlačeč s se- < boj v stremenu mrtvega jezdeca. Strel za strelom se zablisne5,. izza hrastov in vsak je bil tur-. ška smrt. Tu pade konj, tam! jezdec, pogani se prično mešati, prično kleti in upiti, a mi smo j stali na višini, oni so pa bili sami jezdeci. Vedno več Turka se vali proti nam. Postavijo se v red pod gričkom, napno loke in dež puščic prileti v gozd. Cul : sem, kako žvižgajo puščice, ka-. ko se lomijo veje in kako pada listje. Še enkrat izprožijo strele. Tri se zapičijo v moj hrast,.1 a četrta prebode mojemu so- J sedu od strani vrat. Izdihnil je' dušo na mestu. Naši streli so tudi obsipali Turke kakor toča. Vsak čas se vzpne kak konj, vsak čas pade kak jezdec. Na-j posled razjahajo konje in s kri-kom "Alah!" se zažene druhal1 v hrib. Prve položimo po tleh, a1, pridejo drugi, tretji, vedno več j in več, cela truma se navali na cesto proti Dubici. Imel sem še samo štiri kroglje. Zakličem to-1. varišem naj se vrnemo v mesto, j Bilo je prepozno! Presekali so nam pot. Izgubil sem v gozdu ■ tovariše, blodil sem in blodil in čul, kako nas iščejo neverniki j po grmovju. Naj-li sramotno poginem? Ne! Skril sem se v. ( grm. Odtod sem razločno videl ! silno klanje. Naposled pade-Dubica. Turki si jo osvoje. Drugi j dan zjutraj se spustim na ce- ; sto ter jo krenem proti Kostaj- f niči, ker je bilo vse mirno. Kar j ' naenkrat pridirjata za menoj j 1 na konjih dva Bošnjaka. [ "Stoj džavr," (Turški izraz ( J za "nevernika," vernik se pravi < "moslim.") zavpije prvi. Ho-;1 čem se braniti, ali med tem mi ; izbi je drugi puško iz roke. že • j je zamahnil, da mi razbije gla- i . vo, a drugi mu reče: 1 "Pusti, J.usuf, prodala g Delni Čas: r 1588 Wagar Rd., Rocky River r Tri ure dnevno, 6 dni na teden £ PLAČA $9.90 NA "TEDEN J Ce ste sedaj zaposleni pri o- ( brambnem delu, se ne priglasite EMPLOYMENT OFFICE f ODPRT 8 zj. do, 5. zv. dnevno < razen ob nedeljah j 1 Izkazilo državljanstva 'se zahteva C THE OHIO BELL ] TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave. Soba 901 1---1 •, ■ -' , • 1 MOŠKE IN ŽENSKE > 1 < se potrebuje za i i splošna tovarniška < < dela • 6 dni ▼ tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2C na uro Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. 1 Strojni operatorji MOŠKI IN ŽENSKE Strojni delavci Plača od ure in bonus Tručkers Zunanji delavci Material Handlers i Visoka plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. I_ I- i VAJENCI IN IZKUŠENI LATHE DELAVCI TURRET LATHE OPERATORJI ROLL GRINDERS ! MILLING MACHINE OPERATORJI DELAVCI ZA CAFETERIJO j TEŽAKI IN POMOČNIKI Visoka plača ob začetku \ Dela se 55 ur tedensko, plača ' j se za 62'/2 ur Bonus za nočno delo The Yoder Co. W. 55th and Walworfy 2 cesti Lorain in W: 53 St. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnili znamk! Mali oglasi^ Vdovec R, 7" nemške narodnosti, o sok, tehtajoč 165 funtov, P :estantovske vere, stalno 2 V 3len, brez dolga in neodvis^ ne pije ali kadi, ter dobr0.'en. bražen, se želi seznaniti z sko v starosti od 36 do oi ^ ki lastuje švoj dom, v nitve. Upošteva se tudi z ^ rimsko-katoliške vere, z _ ali dvema otrokoma. ^aSf„nj na PO Box 6431, O*** Ohio. . ■ ___^ Proda se hiŠO 23 ali se odda v najem, 111 ^ eno družino, 6 sob, en na zemlje; pri glavni ces> Route 87; 25 milj od M Zemlja je dobro obdelana,^ je zelo izvrstna prilika- P se na 7502 St. Clair Ave-raj. ^^ "DOBITE PRI GRDIX°\'H SHHH! SSHHflH. pri Ne povejte nikomur, to ^ nas smo pravkar prejeli o no zalogo belo emajlira"0^ sodo. Coffee Percolators, 1 ^ za omako, ponve za kru ■ ^ ce za omako in "doub j ers." Kdor prvo pride, Je/ serviran! Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave- EN. 955^^^ Stanovanje v naj^ 6 sob, garaža, kopal»^lici nez; zgoraj. Nahaja se v E. 140 St. Odda se odrasli družini. Za naS izve v uradu Enakop^^ ~~ Ženske, J Dajte vaše pralne ^'^ni"! električne čistilce ®ksp pel1" mehanikom v popravU0'^^ jamčeno za eno Isto. . gt, Washer Co., 3112 E-LO. 4862, ali SK. 0552^,^ CE FOTAi^f freb» i novo itreho ali pa tf Je d0 fl»' )f. »treho popraviti, «e obr" d(.i» rršimo velika in majhna tovskih poslopij in dom<»v,n' ni proračun. Universal Roofing ^ 1106 St. Clair Av ' ch. , , Ob večerih^^^^ SOUND S*8115^,! INDOOR OR OVtD Posebni popust za dr . . B. J. Radio S**, J 1363 E. 45 St. POGREBA 00 $125—$225 dO ^ Vedno najboljša PoS - LOREE A. Pogrebni t^f 8303 Hough Ave. j Znanstveno zdravlj^j, t revmatizem — hrbto»o' H. L. BURRfTGI . 788 E. 152 S*' ^6JS Ure: 10-12 zj. - ^jf ^S J Vam zatekaj0 ..•xjiin1. J' Z gumijasto elast' y vicami si boste P1"®1 yo^,, $ čine nog, če vam / va zatečejo noge- ^ p of vam bo kupiti Par na poskušnjo. Mandel Pf Lodi Maf' SLOvSsS'^' 15702 / Cleveland'K p* Lekarna odprta: vs» dopoldne do srf Znpvta ves dft'1 Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO.'S BASEMENT ...za dekleta in deklice! ^ Veselila se bo aprilskih nalivov, < JImH K ^^ če bo imela suknjo kot je ta! ^SS^BS »fe^^l^l^ mimamA. ^mmmm. :vmmem. g^ft ^ sapi in dežju. Podložene z II lik ^ m Mere 8 do 16. j . \ I Sprejemamo naročila po j \ pošti—C H err f 1 3000 1 J \ The May Co. Basement .. . za deco! Pripravno za po- ^ Za majhne dečke Otroške prav nove letje, zabava v nove pomladanske "Mitzi" novih ; ta Overalls blf Suknie Obleke 1.» ||| 3-" 1-" P 1 čedne Shetland vrste Prijetni stili v lepih pi- ' Nove overalls za deco; H suknje v regulacijski ih h coiidnih hm- pisani in eno-barvni modi z našivi na roka- solidnih bai- modri denim. Jamčeno I 9 vih in pasom. Navy, rde- ' vah' Vse so Jamcene, da za pranje. Stalne bar- I če ali tan barve, mere se lepo perejo. Stalne ve. Mere 2-6. ||fl 1-4. barve. Mere 4 do 6%. The Malj Co. Basement ; ] ■'!V" • . • • om - "I CAN'T TAKE CARE OF BUTCH ANY MORE, MRS. TURNER,—MY MOTHER'S GOING INTO THE FACTORY, TOO, AND SHE'S LOOKING' ' . f-PR^SCMCNiiJje.TA8E.CAB£jafJW£ lM '