AMFORE IZ MANUFAKTURE SEPULLIJEV PRI PATA VIJU J. ŠAŠEL Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, L jubljana STANKO ŠKALER Posavski m uzej, Brežice N a terasi n ad izlivom K rk e v Savo je vas Čatež, k atere naziv arheologu ne pove m nogo predvsem zato, k er ta m ni bilo n ačrtn ih raziskovalnih izkopa­ vanj in ker so doslej sporočene n ajd b e od tam sporadično pridobljene in obskur­ no objavljene. Če si jih p a skupaj podrobno ogledamo, vendar dajejo neko poselitveno konturo. N a terasi n ad izlivom K rk e je halštatsko gradišče V elike M alence z gomilno nekropolo. N ajb ližja laten sk a nekropola je bila ugotovljena nasproti n a sever­ nem b reg u Save, n a prostoru sejm išča v Brežicah.1 P ri delih za m oderno cesto (1958) tik n ad Č atežem so našli fragm ente m iljnika iz obdobja vlad arja A ntonina P ia (138— 161; gl. P. P etru , A rh. vestn ik 11-12 [1960-61] 27). Poleg m iljnika je bilo ugotovljeno rim sko cestišče. Podrobnosti o cestnem izhodišču in cilju je težko fiksirati, k er je cestno om režje v tem strateško delikatnem prostoru, k je r v eriga G orjancev pada v Savo — onstran k atere so proti izlivu Sotle v deževnih periodah močno preplavljena področja — zelo nejasno in bo terjalo še m nogo študija. Iz Čateža sam ega poročajo o rim skih gradbenih ostan­ kih (I. Bezlaj, L ju b lja n ski zvo n 8 [1888] 564 te r S. R utar, Letopis M S 1889,61 in Izvestja M uz. druš. za K ranjsko 9 [1899] 118), ohran jen a je ara beneficiarija consularis (gl. P. P e tru n. n. m.), ugotovili so rim sko nekropolo (J. Pečnik, Izvestja M uz. druš. za K ranjsko 14 [1904] 193), k je r naj bi našli tudi sarkofag, baje z napisom (nezabeležen, pogrešan, 3. stoletje; gl. P. H itzinger, M itt. d. Hist. Ver. j. K rain 9 [1854] 28). Vzhodno 1 km od n aselja so toplice, za k atere je težko m eniti, da bi bile rimsikodobnemu človeku nepoznane (A. v. Prem erstein, S. R utar, R öm ische Strassen und B efestigungen in K rain [1899] 30), posebej ob dejstvu, da so m u bile poznane več ah. m anj vse ostale po Slovenskem in 1 P rim . T. B reg an t, A r h . v e s tn ik 5 (1954) 378. C. D eschm ann, F ü h r e r d u r c h d a s K r a in is c h e L a n d e s - M u s e u m in L a i­ b a c h (1888) 97 in d ru g i pišejo o sk u p in i h a lšta tsk ih gom il n a savskem b reg u pod izlivom K rke. K olikor n e m islijo n a one p ri V elikih M alencah, se m otijo, k a jti kope, ki so bile n a pro sto ru , k je r je d a ­ nes m otel Č atež ob avtocesti, so b ile ra z ­ kopane, p razn e in so se izkazale za p ri­ ro d n e tvorbe. Isto v e lja za »tam kajšnje« laten sk e grobove (npr. I. B ezlaj, L ju b ­ lja n s k i z v o n 8 [1888] 564). H rvaškem . Iz Č ateža izvira tudi žrtv en ik — najden trdo p ri izlivu K rke — ki ga je N eptunu posvetil trgovec M edus, zaposlen p ri firm i G aja Trotedija (C1L III 14354,22, sedaj v NMLj); približuje tisto misel, ki jo vsiljuje že terenska situacija sam a, da je bila v Čatežu kom binirana brodarska in poštna postaja. Oboje je na dlani, oboje logično. P otrebna so le še raziskovanja, ki bodo po­ kazala u trip živ ljen ja in moč pulsa. Jugovzhodno 1 km od vasi so kamnolomi, ki so jih bili izkoriščali v rim ski dobi (A. M ullner, M itt. d. Zentral. K om m . 4 [1878] XC te r Em ona [1879] 280). Iz tega naselja je Posavski m uzej letos po slučaju pridobil odlomek rdeč­ kasto žgane am fore — v ra t in del ročaja (v. = 29 cm) s pečatom tv rd k e na zgornjem robu (originalna višina teh am for je navadno 90— 110 cm). N ajdišče je k akih 200 m vzhodno od novega m ostu čez Savo na sam em bregu. V pravo­ kotnem pečatu (1,5 X 7 cm) so plastične 1 cm visoke črke Sepullium . Dejstvo, da g re za am foro, torej v nekem sm islu in m oderno rečeno eksportno embalažo za vin a in olja, konservirane rib e in rib je začimbe, včasih vloženo sadje, se dobro sklada z logično domnevo, ki jo je izrazil že P eter P e tru (n. n. m.), da je bil Čatež brodarska postaja. Saj se je roba razvažala predvsem po vodnih poteh, sicer bi postala nepreplačljiva. O hranjeni odlom ek kom ajda dopušča časovno opredelitev posode; gre za am foro h ru šk aste oblike, ki ji je najb ližja form a H. Dressei, CIL XV, tab. II 6; približuje m nenje, da gre za izdelek 1. ali 2. stoletja n. e. N ekaj zgovornejši je žig lastn ik a tega obrtniškega kom pleksa. Ime je po­ dano ali v starem genetivu p lu rala —- označuje torej družinsko delavnico ozi­ rom a skupno lastništvo več oseb iste fam ilije Sepullijev — ali pa v pridevni- Abb. 1. F ra g m e n t gestem pelter A m phore; F u n d o rt Č atež ob Savi Sl. 1. O dlom ek žigosane am fo­ re iz Č ateža ob Savi K a rta 1. Č atež ob Savi in okolje, situ a c ijsk a skica. N ajdišča so oštevilčena: 1 rim sko cestišče in m iljn ik A ntonina P ia. 2 »halštatske« gom ile pri m otelu Č atež (glej op. 1). 3 a ra b e n e fic ia rija c o n su la r is. 4 N ep tu n o v a ara, C IL III 14354,22. 5 n ajdišče am fore K a rte 1. Č atež ob Savi, S ituationsskizze: 1 röm ischer S trassen k ö rp er und M eilenstein des A n to n in u s P ius. 2 »hallstättische« T um uli beim M otel Č atež, s. A nm . 1. 3 V otiv­ ste in des b e n e f ic ia r iu s c o n su la ris. 4 C IL III 14354,22. 5 F u n d o rt des A m phoren­ frag m en tes škem nom inativu, in je treb a dopolnjevati npr. (praedium ) Sepullium . Im e je redko, jezikovno nosi etruščanski pečat (W. Schulze, Zur G eschichte lateinischer Eigennam en [1904] 154 in dr.) in ga im am o spričanega predvsem na nagrobni­ kih v P a ta v iju (Padovi), k je r nastopa koncentrirano,2 d alje v m estu A teste,3 v R im u,4 v Pom pejih5 in v M ali A ziji v K yziku.6 Časovni razpon obsega, kolikor lahko sodimo po ohranjenih dokum entih predvsem obdobje od Cezarja (Rim, Pom peji) — tedaj so nek ateri nosilci n a socialni lestvici že relativno visoko — do prve polovice 2. stoletja n. e. N a drugi strani pa je im e sprieano na žigih izdelkov tiste obrtne produkcije, ki so jo posam ezne veje te fam ilije v teku časa im ele za ekonomsko osnovo. Po ohranjenih dokum entih lahko te s trgovino - C IL V 2885 nagrobnik, C. S e p u lliu s O n e s im u s , o f f ic in a to r (2. st.). 2948 n ag ro b ­ nik, C. S e p u lliu s C . f. M a tu r u s (1. st.). 3036 n ag robnik, P. S e p u lliu s P . I. F lo re n s (1. a li 2. st.). 3037 nagrobnik, P. S e p u lliu s P. f. T a c itu s (tr ib u F a b ia , 1. st.). 3 N o t. S c a v i 1900. 78. 4 T r iu m v ir m o n e ta lis P . S e p u lliu s M a c e r le ta 44 p re d n. e. C IL VI 19521, ru stik alen nagrobnik, C. S e p u lli C . 1. A b - d a e s. 5 C I L IV 60,6 = A. D egrassi, ILL R P 763, iz le ta 47 p re d n. e., M. S e p u lliu s [], eden od p o m p ejan sk ih m agistrov v ic i. ° C IL III 373, nagrobnik, C. S e p u lliu s C . f. V e l. R ufus. K a rta 2. S e p u llii. N osilci tega im ena in n ajd išča žigosanih izdelkov iz njihovih m an u ­ fa k tu r K arte 2. S e p u llii. V erb reitu n g sk arte d e r N am en sträg er und F u n d o rte deren gestem ­ p e lte r M an u fak tu r-E rzeu g n isse na široko razpečane izdelke delimo n a umetno-ofortne proizvode bronasto-sre- b rn e oprem e (predvsem skrinjice in šatulje), na k aterih nastopa dosledno žig Sepullius,5 * 7 te r n a producente am for z dvem a tipom a žigov, prvim , P. Sepulli P. j.,8 in drugim , Sepullium .9 Brez analize m ateriala je zad n ji skupini časovno nem ogoče razločiti. M. H. C allender, Rom an Am phorae (1965) str. 246 št. 1596 odločno zago­ v a rja S epullm m -skupino k o t pozno republikansko iz obdobja 2. ali 1. stoletja pred n. e., ne da bi navedel za to drug razlog ko t nekoliko arhaiziran način podajanja im ena n a žigu. Cim bolj pom ikam o kronološko skalo nazaj, tem bolj historično zanim iva postaja. Da bi m orali že v tek u 2. stoletja pred n. e. računati z rim skim eksportom ali pa s prekupčevanjem robe do G orjancev, bi histo­ ričnim podatkom ne nasprotovalo. R im ljani so iz A kvileje že v 2. stoletju pred n. e. trik ra t organizirali kazenski pohod na Siscijo, leta 159 (gl. G. Zippel, 7 E m p o r ia e v Š paniji, C IL II 6249, 5. C ir ta , C IL V ili 22654, 3. R im , C IL XV 7223 (dva p rim erk a). s T o lo s a , C IL X II 5686, 819. P a ta ­ v iu m , C IL V 8112, 76. M e d io la n u m , n. n. m . V e r c e lla e , n. n. m . E p o re d ia , n. n. m . F o r u m (A lessandria), n. n. m. V illa n o v a (pri B bnoniji), C IL X I 6695,87. M o rlo n g o (Este), N o t. S c a v i 1885,33. L o d i, A rc h . Š to r . L o d ig . 1953, 21. B o n o n ia , C IL X I 6695, 87 a. D e r to n a , N o t. S c a v i 1897, 373. M a g d a le n s b e r g (S talenski v rh na K oroškem ), C a r in th ia I 153 (1963) 93, n. 9. 9 B o n o n ia , C I L X I 6695,88, n a u stju am fore, u o k v irjen žig, izgleda, da povsem istega tip a kot čateški. Die röm ische H errschaft in Illyrien his auf A ugustus [1877] 133 ss), leta 119 in km alu nato ponovno (Appian, Illyr. 10 [30]); dalje govori Strabo o dveh poteh, ki so jih v 2. in 1. stoletju p red n. e. porab ljali iz Tergesta v Ilirik, prvo n a N auportus, drugo na K orkóras (Krko), gl. V II 314. D okler pa ne dobimo odločnejšega elem enta, ki bi C allender jevo opredelitev podprl, se na njegovo kronologijo ne smemo opreti. Teoretično v erjetn ejša ostaja m isel, da se je to v rstn a roba tovorila tod predvsem šele po ustanovitvi lokalnega adm inistrativnega centra N evioduna (Drnovo p ri K rškem ) nekaj po sred in i 1. stoletja n. e., k a r bi bilo tudi mnogo bolj v skladu z ostalim i kronološkim i ugotovitvam i in arheološkim i vtisi in predvsem s provizornim i rezu ltati analiziran ja am for, ki jih je predložil P. Baldacci v sestavku ’A lcuni aspetti dei com m erci nei te rrito ri cisalpini’, A tti (Centro studi e docum entazione su ll’ Ita lia Rom ana) 1 (1967-68) 5 ss. Zanj so am fore tipa D ressei 6 v obtoku predvsem od sredine 1. sto letja pred n. e. do konca 1. sto letja n. e. (višek v julijskoklavdijski epohi), rezu ltat torej, ki se povsem sk lad a s položajem n a D olenjskem , kolikor pač o n jem vemo. A m p h o re n aus d e r M a n u fa k tu r d er S e p u llii b e i P a ta v iu m D ie O rtschaft Čatež an der Save liegt dicht unterhalb der K o rk ó ra s (heute Krka) — M ündung. Durch topographische Inspektion und sporadische Funde ist auf der T errasse über der M ündung ein hallstattzeitlicher B urgw all (Velike Malence) m it Gräberfeld bekundet; ein keltisches Gräberfeld nördlich der S ave liegt gegenüber in Brežice. D ich t bei Čatež — an der röm ischen Strasse — w urden Fragm ente eines M eilensteines des A ntoninus Pius geborgen, östlich beim D orfe (1 km) befindet sich ein röm erzeitlicher Steimbruch. In der U ferortschaft Čatež selbst stiess man w ieder­ holt auf röm ische B aureste und Nekropole. Durch eine vom H ändler M edu s C. T ro te d i dem N eptun gew idm ete Ara w ird raisonabel auf die Schiffslände geschlossen. Eine w eitere — vom b e n e fic ia riu s con su laris gestellte — deutet auf einen Posten des Strassenkontrolldienstes (Lit.-H inw eise s. im slow enischen Text). H euer (1971) w urde dort der O berteil (H. = 29 cm) einer rötlich gebrannten W einam phore m it rechteckigem Stem pel S e p u lliu m gefunden (1,5 X 7 cm; aufbewahrt im M useum zu Brežice). D er seltene Stem pel hat nur eine P arallele und zw ar auf einem aus B o n o n ia stam m enden Stück (CIL XI 6695, 88, anscheinend verloren), w e l­ cher der antiquarischen Genetivform w egen — es m üsste jedoch auch die nahelie­ gende Ergänzung (p ra ed iu m ) S e p u lliu m in Erwägung gezogen w erden — von M. H. Callender, R o m a n A m p h o ra e (1965) S. 246 N o 1596 ins 2. oder 1. vorchristliche Jahr­ hundert gestellt w ird. Callenders Zeitansatz w äre für das Fragm ent aus Čatež w eder historisch (Strafexpeditionen der proconsularen A rm ee von A q u ile ia nach S iscia in den Jahren 159 ca, 119 und nochm als bald nachher, ferner, durch Strabo VII 314 bekundeter Ü berlandsw eg T e rg e ste -K o rk ó ra s) noch stilistisch (Birnenform, vgl. H. D ressei, CIL X V Taf. II 6) nicht zur Gänze unmöglich, eine definitive A ntw ort hängt jedoch von der A nalyse beider Form typen ab. Sie w urde von P. Baldacci provisorisch durchgeführt (in A tti [Centro studi e docum entazione sull’ Italia Romana] 1 [1967-68] 5 ff), seine R esultate bestättigen C allenders A nnahm e keinesfalls, sondern vielm ehr die hier vorgelegten. Durch A nalyse des Fam iliennam ens kommt m an zum Schluß, daß die gen s in der behandelten Phase der paduanisehen Region entstam m te (Anm. 2—6), daß sie in der Zeitspanne 1. vorchristliches b is 3. nachchristliches Jahrhundert dokumentiert und schon seit A nfang m it einigen Exponenten sozial relativ höher stehend bekundet w ar. Einige Z w eige w idm eten sich der Produktion kunstgewerblicher A rbeiten in B ronze und Silber (gestem pelt S ep u lliu s, Anm. 7) und andere unterhielten Ampho- renw erkstätten, w orüber zw ei Stem peltypen sprechen, P. S e p u lli P. f. (worüber sich Callender nicht äussert) und S e p u lliu s (Anm. 8 und 9). V orläufig bleibt theoretisch w ahrscheinlicher die Annahme, daß diese Ware erst nach Gründung Neviodunums in flavischer Zeit in Pannonien eindrang, w as auch zu übrigen archäologischen und chronologischen Elem enten besser passen würde und vor allem — w ie schon gesagt — zu B aldacci’s R esultaten, w onach die Zeitspanne dieser Amphoren die zw eite H älfte des 1. vorchrist. Jahrhunderts und das Ende des 1. nachchrist. Jahrhunderts um fasst (B lütezeit in der julio-klaudischen Epoche).