stav« 66
V Trsta, v sredo 17. marca 1920
Letnik XIV
i^hah vsak ris:i, udi ob nctfeijah tn paznikih, sjutrsf. — Uređnl&vo: uflca t, I r« viška Viškcga štev. 20, 1. nadstropje — Etopisi naj se pobijajo uredništvu. — Ntirankirana pisms se nt sprejemalo, rokopisi se ne vračsjo. — ted*?atelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kcnsorcij Usta Edinosti — Tis',: tiskarne Edioost — Naročnina snala na mesec L 3-—. pol tet, l 18 — in cdo ieto L 3<V~. — Telefon uredništva in uprave Šiev. !I-57.

Posamezne Številke v Trstu in okolici po JO stotin*. — O^Usl :z raCnnajo *
lirokosti ene kolone (72 mm). — Ogissi trgovcev irj obrtnikov mm ?<\ 20 st .it.; osmrtnice. zahvaie, poslanice in vabila po 40 si*. g,m z* i dc.wrr.iit m vns.ov vm po 80 stot Mali oglasi po 10 stat beseda, najma: j pa L O jb»e noiejerua lnseratni oddelek Edinosti. Naročnina in rek »a naetit
Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nah^au v IU.	.. X
Pošclanla med Ebertouo in Kdppooo vlado.
Snor poravnen? — Krvavi spopadi po nemških mestih.
\ .»sli, ki prihajajo iz Nemčije, si nasprotujejo tako zelo, da si ni mogoče ustvariti prave slike o položaju. Nova vlada ima v svojih ro-i.ah poluuradni \Volffov dopisni urad, potom katerega pošilja v syet vesti, kakor se njej sami zdi primerno, in kekor se nam vse zdi, ji ni preveč do resnice; samo da bi čim preje dobila čim več pristaštva. V to skupino vesti spadajo prav gotovo tiste, ki govore o doseženem porazumu med novo in staro vlado ter odobravanju proti revolucije s strani ententnih za-. to pni ko v. Kakcr pa rečeno, je ves peložaj zasedaj še tako nejasen, da je zanes!ji\a presoja popolnoma i/ldjučena. in zato naj dotlej, dokler se položaj r.e razjasni, zabeležujemo le poročila o dogodkih, kakor nam jiii podajajo dopisni uradi, in si sedbo prihranimo za pozneje. Ugibanja ostajajo pač le ugibanja in le še ovirajo izpeznanje resničnega položaja.
Položaj Ebertove vlade.
STUTTGART, 16. (S.) Državni svet, ki se je sestal pod Ebertovim in Bauerjevim predsed-ništvom, je sklenil sklicati narodno skupščino <a petek. Ustavna vlada zahteva ostavko voditeljev brez pogojev in izjavlja, da je v stiku skoraj z vso državo. Na vzhodu ni dosegla Kappova vlada nobenega uspeha, a tudi v Be-roiinu se vzdržuje samo s silo orožja. Na jugu n zapadu je državna bramba ohranila zvestobo Ebertovi vladi. Gospodarska zveza nemških vojakov je objavila proglas, v katerem protestira proti državnemu prevratu in poziva vojaštvo, da se pridruži Noskeju.
Noske optimist.
DRAZDANK. 15. (S.) Noske }e 'Izjavil, da ima vlada zveze / vsemi .cM držav«. Dostavil je. da se ho hercJmska vlada ravpadla sama ;<xl sebe radi njene sfat6as& Ob/c'u"e težke politične posledice". ki ili bo 'imel h-crolinsfci poizkus in ki bodo p< Ine v sakovrstiriJi ne varil ost!. Vse oblasti sti bile pozvane, da nai pr.m-a«ajo državnim po-> lancem na njih poti v StuttjsaTt.
Nova vladi? je tudi zadovoljna.
BHiOUN, 15. (S.) Nova vlada je priobčila PO-piJ ;javo. v kateri ipravi, da- je položaj po\o-
it-n.
Von Kapp ne sestavi vlade.
MAINZ. J5. (S.) listi poročajo. <da je v«n Kapp opustil sestavo vlade. Krvavi boji s protirevolucijonarnimi četami.
KILL. 15. (S.) Izbruhnili so krvavi neredi. La-di-ede'nišk'i dclavci so se oborožil: in so se zoper-staviii državnim brambovcem in varnostni straži. Bilo ie r.:■•].. :..ii in mrtvili.
MAINZ, 16. (S.) V Dnisburgu je prišlo do hudih izgredov, tekom katerih je bilo 9 oseb mrtvih, a 80 ranjenih. V Essenu je bilo 10 oseb ubitih.
KOELN, 16. (S.) Nekoliko tisoč delavcev 'koraka iz Sclingena na Eberfeld proti četam, iii se pripravijene na odpor. V celcm dtissei-dorfskem okolišu je prostovoljski zbor mobiliziran in stoji na popolnoma monarhističnem stališču. DusscMcrfska posadka znaša 15 bataljonov prcstovoLjcev.
KOBLENC, 16. (S.) Tekom včerajšnjih bojev v Lipskem je bilo 15 oseb ubitih. Ven Kapp je dal objaviti i Beroiinu vest, da je sklenil dogovor z medzavezniško komisijo. Vcssische Zeitrng zanika odločno to vest in pravi, da e to zopet ena laž nove vlade.
HAMBURG, 15. Tekem bojev z baltiškimi tetami je padel njihov poveljnik stotnik BcrclitoJd. Ubitih je bilo razen tega 30 oseb, ined temi tudi ženske in otroci.
LIPSKO, J 6. (S.) Tukaj je prišlo do krvavih spopadov, tekom katerih je bilo veliko oseb ubitih.
LONDON, 16. (S.) J7. Berolina poročajo: V ne&ejjo je prišlo v Schdnbcrgu do krvavega •»popa-Ja, tekem katerega je padlo veliko oseb. V PostiiiuUi je bilo ob priliki spopadov veliko ljudi ranjenih in ubitih. V Hannoverju so delavci z m sedli postajo. Ebertova vlada je baje prosila stavkajoče delavstvo, da se povrne na delo, dokler M pride do spt,.7.zuma med obema vI »dama.
DRAŽDANI. 16. (S.) Danes je prišlo tukaj !r- fcudih spopadov. Vojaki državjie bramb* so vjoirkcšali v naskoku z oklopnimi avtomobili zavzeti 'P0-**0- ki so jo zasedli delavci.
BHROUN. 16. (S.) V več delih mesta je prišlo d<j spopadov. Na Potzdamskem trgu je množica nrpadla čete, ki so odgovorile s streljanjem iz pušek in strojnic. Bilo je veliko mrtvih . ranjenih. Do hudih 6 po p ado v je prišlo v "S^ottinu, Stelitzu in Chartoitenburgu, kjer so E^ile 3 occbe ubite, a 8 ranjemi«.
železničarji ne bodo stavkati
Bl ROl-IN. SS. (S.) Na p^^vetcvanjii. ki se v vršii \ Ber<:."'H! v ravnale! M vir državnih železnic. -e	::la	većina pred splošni stevk^ IH: • 1mi MZpr^-ftavi'.erK? že jutri. !Jroti stav-i« .vnemu vodstvu ie bila sprc'eta nezaupnica.
Splošna stavka v Kassebi. Kalleju in Hatb»rstadtu.
KASSEL. 15. (S.) T:ikai v bila proglašena s-prlo-na rtavka. ravno	tudi Halie in Halber-
r-t^dllJ.
KASSEL, 16. (S.) Tukaj se je začela splošna stavka.
Splošna stavka v Cahah po želi vlade.
CAHH (AACHEN) 14. (S.) Danes je bila pro-
glašena t-plošna stavka po pozivu dra/dauske v!c>de.
Splošna stavka v Aachenu.
AACHEN, 15. (S.) Zakasnelo. Sindikati so sklenili proglasiti splošno stavko. Prodajalne po mestu so zaprte. Kip Viljema I. na konju so cbvili demonstranti v rdečo zastavo. Krščanski sindikati so se izjavili za Ebertovo vlado, toda preti stavki. Med krščanskimi in socialističnimi sindakati je prišlo do spopadov. Socialistični voditelji so pozvali delastvo, da se povrne v torek na delo.
Berolinske borze so zaprte.
BEROLIN. 15. (S.) Borzno vodstvo ie odločiio,
da ln>do .borze zaprte do 17. t. m. Tečaja se ne bodo pricbčevcli.
KOELN, 16. (S.) Borza se jutri zopet odpre.
Proti kršiteljem reda in ščuvalcem k stavki uvećana smrtna kazen.
BEROLIN, 16. (S.) Kappova vlada je objavila naredbo, s katero uvaja smrtno kazen proti kršiteljem reda in ščuvalcem k stavki.
Vrenje na raznih krajih.
LONDON. 15. (S.) Listom poročajo iz BeroHna: Iz Monako ve sa je prispela vest. da so se včeraj •>•;:• -'dne skuplj-.!; ljudje na mestnih ulicah, toda policija in vojaštvo ste jih raz£ania<Ii. Delavske ZAeze in vse tri socijaJistićne stranke so sklicale sluvJ. na katerem so zahtevali, d:i naj se izpuste politični jetniki in .so tudi proglasili splošno stavko. Splošna stavka je bLla proglašena 'tudi v Nuren-bersu. Ne:ka brizojcjv.ka iz Schverina pravi, da .podpirajo re^U'Uirne čete novo vlado, m J a delavci p!Lr«aren in elektraren da so proclasili stavko.
V Cahah županstvo in policija za mirno čakanje.
CAHE, 15. (S.) Zupan in policijski komisar sta objavila proglas, v katerem rotita prebivalstvo, da naj se vzdrži od demonstracij.
Obsedno stanje v Brandenburgu.
BRANDFNBURG, 16. (S.) Mesto so zasedli oddelki čet, ki so prispele iz Potsdama. Proglasilo se je obsedno stanje. Prebivalstvo je bilo pozvano, da izroči orožje. Ob priliki vkoraka-nja čet v mesto je bilo veliko oseb ubitih.
Porenska republika se ni proglasila.
KOBLENC, 16. (S.) Zanika se vest o proglasitvi porenske republike.
Pogajanja med Ebertovo in Kappovo vlado.
CURIH, 15. Agencija »Wolf« poroča: »Z bivšo državno vlado so se začela na njen predlog pogajanja. Sestavil se bo kabinet na široki podlagi, sestavljen od tehničnih ministrov s sodelovanjem pcsamezni'ii držav. Tcrko-m dveh mesecev se bodo izvršile volitve v državni in pruski zbor, a potem tudi volitve s strani naroda za nevega državnega predsednika. Sedanji predsednik bo naprošen, da ostane na svojem mestu do izvolitve novega predsednika. Ustanovila se bo še druga poslanska zbornica s preureditvijo gospodarskega sveta in svetov v podjetjih. Nova in stara vlada boste objavili skupno izjavo, v kateri se bo označila splošna stavka v sedanjih razmerah kot zločin na narodu. Do odloči ive o teh predlogih ne bo državni kancelar sestavljal nove-ga ministrstva. Najstarejši državni podtajniki morajo nadaljevati svoje delo.
CURIH, 15. Ebertova vlada dementira vesti o pogajanjih s von Kappom in izjavlja, da mu more staviti samo en pogoj, in sicer da izprazni čim pre;e Berolin. General Marker da je odšel
v Berolin po bstni volji.
PARIZ, 15. Danes popoldne je javil fono-gram iz Berolina francoskemu velikemu komisarju Finardu, da se je položaj v Beroiinu popolnoma izpremenil in da se je sklenil sporazum. Kappova vlada ni mogla najti opore pri nobeni stranki. Parlamentarne skupine z desnice so mu nasvetovale, naj odstopi. V tem j času pa je prispel v Berolin general Marker iz Draždanov, ki se je sporazumel z Ebertom in si zagotovil podporo druge armade v Kasselu. Splošna stavka, ki je dobivala vedno več pristašev po celi Nemčiji U* ki je ustavila v Beroiinu ves železniški promet, je grozila republiki z veliko nesrečo. Ebertova vlada je imela proti sebi redne čete, toda Kappova vlada je imela proti sebi parlament in vso deželo. Edini izhod iz tega položaja je bil sporazum, ki se je tudi dosegel.
KOBLENC, 16. (S.) Potrjuje se vest o pogaja-j njih v Beroiinu med predsednikom saske vlade socialistom Granauerjem, generalom Macker-I jem in zastopnikom ijudske stranke Heinze-■ jem z ene in Kappom z druge strani. Popustilo bi se baje zahtevi po vzključiivi Noskeja, Her-, mama in Miillerja iz vlade in po razširitvi parlamentarne večine nasproti desnici, usta-i novivsi narodno koncentracijo. Toda največ
ovira sporazum dejstvo, da zahteva von Kapp Listnico za narodno obrambo za enega svojih generalov.
Nemška kriza rešena?
CURIH. 15. (S.) Iz Berolina poročajo: Kriza f-e de končala. Berolinska vkuda in draždanska vlada ste se dogovorili na naslednji podlagi: Kajsp ne bo sestavil nove vlaidc, temveč bodo isto sestavili od veščakov: napovedo se .nove volitve za državni zbor. in v dveh mesecih si bo ljudstvo izvolilo novega predse-diirka republike: obkast o-stane začasno v EbertovLh rokah: državni gospodarski svet in tvorniški sveti balo veljaii kot druga zbornica pod žmeboni delovne zbornice. — Pripomba: Vest objavlja VVoltfova agencija, ki je v Kappovih rok ali.
PAklZ, 15. (S.) Agencija »Havas« poroča: Vest o sklepu dogovora med draždansko in berolinsko vlado, ki jo je priobčila »Deutsche AJlgemeine Zeitung«, potrjuje, da je v Beroiinu končno prevladala reakcijonarna slruja. Dokaz temu so pogoji, na oodlagi katerih je prišlo do sporazuma med redovno draždansko in vojaško berolinsko viaao. Glavne reforme, ki jdh je opozicija na desnici že mesece sem odločno zahtevala, a jih je Bauerjev kabinet, posebno pa Noske, trdovratno odklanjal, so se sedaj dovolile v polnem obsegu. Če se te popustitve reakcijcnarni stranki stavijo v zvezo z lahkoto, s katero se je dosegel sporazum gotovo s posredovanjem von Haniela, Bauerjevega podtajnika, ki je neumorno pomagal Kappu v *G7il-helmstrasse, se mora človek vprašati, ali se ne nahaja nasproti dobro pripravljeni spletki v v svrho izročitve oblasti manj sposobnim ljudem in gotovo tudi manj odločnim, ko gre za izvršitev versaillcske pogodbe.
Zato ne morejo zavezniki, preden ne dobe obširnejših vesti, drugega, nego se kazati zelo rezervirane, kar se tiče njihovih namenov.
PARIZ, 16. (S.) »Liberte« piše, da je Mayer izjavil, da ni bil sklenjen prav nikakršen sporazum med Bauerjevo in Kappovo vlado.
Državni svet v Sluttgartu.
STOCKHOLM, 16. (S.) Državni svet se je sestal popoldne v Stuttgartu. Seje so se udeležili Ebert in Bauer ter člani virtenberške vlade. Sklenilo se je enoglasno, da se narodna skupščina sestane v sredo. Z berolinskimi uporniki se ne začno več pogajanja. Ustavna vlada zahteva brezpogojen odstop Kappa in njegovih pristašev.
Francoska sodba o položaju.
PARIZ, 16. (S.) »Temps« se čudi, kako presojajo v Londonu gibanje v Nemčiji. Po tej presoji bi se zavezniki uprli, ako bi nova vlada hotela vzpostaviti Hohenzollernce, da bi pa priznali novo vlado, če bi se ne zgodilo to, ker se ne marajo vtikati v notranje stvari Nemčije. »Temps« opozarja nato na izjavo polkovnika Bauerja, ki je izjavil nekemu amerikanskemu časnikarju: »Naš cilj je vzpostavitev monarhije.« Nadalje spominja list Traubejevo izjavo, ki pravi: »Potrebujemo moža, ki bi se ne upiral .progl^^ii-vi zj rocaria. temveč bi im* rabil kot predhodnik.« List poudarja končno, da zavezniki z ozirom na take izjave voditeljev sedanjega gibanja nikakor ne smejo ostati ne-delavni, dasiravno morda gibanje ne doseže svojega cilja, temveč da morajo dati čutiti svojo moč predvsem z odločno besedo, v primeru potrebe pa tudi z dejanjem. Prusi so vrgli na eno stran tehtnice svoj meč, treba je torej, da vidijo našega na drugi strani. Z druge strani pa piše Gauvain v »Journalu des Debats«, da be-rclinskl dogodki ne ustvarjajo za zaveznike neposredne nevarnosti. Prvi učinek državnega prevrata v Beroiinu je bila razdelitev Nemčije, odpor južnih držav proti Prusiji. Prvi učinek francoskega posredovanja bi bilo najbrž'zopet-no uedinjenje Nemcev proti Francozom. Kdor v resnici pozna prošlost in jo razume, mora ugotoviti, da je politika francoske monarhije obstajala v izkoriščanju razkrajajočih stremljenj Nemcev samih, ne da bi jim narinjala svojo vladavino. Kakor hitro so si drugi narodi vbili v glavo, da bi urejali nemške stvari po svojih mislih, so s tem ustvarile nemški blok proti Franciji.
Zavezniški vojni svet.
PARIZ, 15. (S.) »Temps« poroča, da je maršal Foch predsedoval v Mainzu vojnemu svetu poveljnikov zasedbenih vojska v Porenju. Francoske, angleške, amerikanske in belgijske enote so se koncentrirale v bližini renskih mostov. Maršal sir \Vilson, načelnik generalnega štaba britanske vojske, ki bi se bil moral udeležiti te vojaške konference, je bil nujno odpoklican po angleški vladi. Angleško vojno ministrstvo se bavi $ pripravami ojačenj za angleške čete, ki se nahajajo v Porenju, za primer, da bi bilo potrebno oboroženo posredovanje.
Fochev ultimatum?
MAINZ, 15. (S.) »Kolnische Volkszeitung<-posnema naslednjo vest po posebni izdaji »Vor-v.iirtsa- : Kakor doznavamo, je maršal Foch v imenu entente poslal ultimatum s šesturnim rokom za umeknitev čet, ki so zasedle BeroHn. »Kolnische Volkszeitung« dostavlja, da je na osebno vprašanje o stvari pri državnem kance-larju odgovoril le-ta, da mu ni ničesar znanega
P O D L i S T € K
Zg sfere praodo.
<u»>
Avgu-t šenoa? Seljačka bum. — Zgodovir-ska i povest iz XVI. stoletja.
Pa dobro, je nadaljeval Šantolić, -iv>dite z nami, izročite nam mesto?«
Hočemo! Vaii smo! so kričali Brežičanbj \ tem hip i se je pojavil izmed ljudstva debel človek, brežiški župaA ,Uire in je začel hre-ščati na ves glas:
Ubijte pisnega Hrvata! .Ali sl£ čuli — pun-ia nas proti m Hostiji v i gospoščini. Ubijte ga, .-iii vas zaprem! Srdito je vzdignil župa« pest, ] a z grada je zagrniti top silovito.
Ha, 1 a! Doli z županom! Deli z licemer- i tem! je besnelo ljudstvo. V pravem času je i prišel Hrvat! Konec je sedaj gospodi in krvni-škim sužnjem, se ie zagrohotai Nikola Krohot in je udaril župana z dlanjo po trebuhu, ' da je z mesta poljubil zemljo.
Brežicam!- ^e dvignil Nikola gorjačo, »ali: ste ljudje?* »Smo!«
»Brežičani!, da bi vam še sedaj bobnali po hrbtji in kopali po vaši novčarki nemška go-
spoda?v
»Nočemo!«.
»Doli z gospodo! Naj pridejo Hrvatje! Ali je prav, bratje?«
» Naj pridejo Hrvatje! je zakipelo ljudstvo.
Cez eno uro je vstopilo, bobnajoč, vzklikajoč pod belo zastavo s črnim križem na konjih in peš dvatisoč hrvatskih in štajerskih kmetov. na čelu jim Ilija Gregorič. Nikola Krobot je držal besedo, Brežičani so se predali in rujno vino iz sodov debelega župana je okrstilo na novo »iaro pravdo; ali Gregorič je zaklical gromovite- >Naprej, bratje, naprej! Čaka vas dolga pot!*	^
Od stare vasi do Vidma bije boben. Sedaj pa sedaj pol>A puška in odmeva zamolklo po snežni ravnici. Štajerke hite na vrata. Hrvatje prihajajo, gredo na gespodo. Polno jih je kakor koruznega kruha. Dolga, dolga vrsta. Ne vidiš ne konca, ne kraja. Eni gazijo sneg peš, drugi so na konjih. Čudni ljudje, brkati svatje. Eni imajo široke klobuke, drugi kučme: eni opanke, drugi škornje; eni vrhnje suknje, drugi zaobmjene kožuhe, tretji pisane čohe iz ra-ševine, a četrti plahte. Brk se jim prijemlje slana. Vsi gledajo veselo predse. Saj so svo-
bodni. Ta po$i puško, drugi kopje, tretji sabljo, 1 drugi zopet koso, sekiro; bilo je tudi cepcev in betov. Vsak ima na prsih bel križ; sami pravijo, da so križarji; vsakemu se trese na klobuku ali kapi perp, a nad vsemi se vije bela zastava s črnim križem. Poleg nje jaše, mirno zreč predse, vojvoda — llija Gregorič. To je človek! Svobodno gleda, za pasom mu sevajo srebrne puške, ne boji se ničesar. Tudi štiri tope imajo na kolesih. Te so jim poslali Ce-sargradjani, a tudi deset železnih dvopušek. Človeka je skoraj strah. Ali, veseli so — prav v resnici. Bobnajo, kakor da gredo na cerkveni praznik, streljajo, kakor da gredo na svatbo, in pevajo — čudno, čudno zategujejo pesem, kakor da pevajo molitve po mrtvih. Sedaj so došli do Vidma. Tu je treba čakati, je rekel Ilija. Zateci se, kakor veš, v hišo, v hlev, v skedenj, v cerkev, ali pa moreš čakati tudi na snegu. Večer je, megleno je, mračno je. Onkraj Save sevajo od hiš Krškega mesta iz oken sveče, hribi se dvigajo strmo v meglo, suho vejevje štrli v zimski zrak, sn^ga je polna torba. A kaj ti je megla in sneg, ko si svoj? Videm je poln ljudstva, kakor da si krompirja nasadil. Največje vrvenje je pred hišo vaškega župana. Tu stoje topovi, tu je poleg vrat prislonjena zastava. Vrata so odprta. Kapetani vstopajo in izstopajo, kakor da je to krčma.
o tem. V dobro poučenih krogih v Mainzu se vest zanika kar najodločneje.
Angleško mnenje.
LONDON, 16. (S.) Odgovarjajoč v dolnji zbornici Asquithu, je izjavil Lloyd George, da nima ničesar pripomniti v časopisju objavljenim vestem o dogodkih v Nemčiji. Vesti, ki jih je dobila vlada, se popolnoma strinjajo, da nova vladavina doslej ni dobila nikakršne opore v vseh raznih nemških mestih in da je njena usoda odvisna od čet iz baltiških pokrajin, ki se njih glavna moč nahaja v Beroiinu in v bližini prestolnice.
Zavezniške vlade skrbno presojajo vsako gibanje, ki bi šlo za vzpostavitvijo monarhije in militarizma, ali treba je počakati razvoja teh dogodkov. — Kmalu nato je Lloyd Ceorge prosil parlament, da naj prekine razpravo o draginjskem vprašanju, da se prečita pravkar dospela brzojavka angleškega zastopnika v Beroiinu. Brzojavka pravi: Zadnje vesti so: Vojaško gibanje se razvija, javlja se vojaški upor v Mcnakovem. Frankfurt je razdeljen v dva tabora. V Vartislavi, Hamburgu, Kielu, Lijjskem in Chemnitzi se vrše boji. Izidi bojev niso še znani. Iz približno 35 mest se javljajo vojaški upori. Zdi se, da se je ojačil položaj nove vlade.
Ameriške čete se nc udeleže posredovanja v
Nemčiji brez Wilsoaovega dovoljenja.
WASHINGTON, 15. (S.) Vojni odbor je izjavil, da se ameriške čete ob Renu ne udeleže nikakršnega zavezniškega pohoda v Nemčijo, čeravno so tehniški še pod Fochovim povelj-ništvom, preden ne dobe navodil od Wilsona.
Konferenca poslanikov in protifrancoski I izgredi v Nemčiji.
PARIZ, lo. (S.) Konferenca poslanikov bo razpravljala na današnji seji pod Millerando-vim predsedništvom o noti, ki jo namerava poslati francoski ministrski predsednik Nemčiji zaradi zadnjih protifrancoskih izgredov.
Varnostne mere v zasedbenem ozemlju.
KOBLENZ, 15. (S.) Medzavezniška komisija je poslala svojim odposlancem v zasedbenem ozemlju okrožnico, v kateri jih poziva, da naj v slučaju potrebe omeji ali prepove ponočni promet. Če * izbruhne splošna stavka vkljub prepovedi s strani komisije, se bo proglasilo obsedno stanje.
Francoski generalni konzul v Stuttgartu.
MAINZ, 16. (S.) Francoski generalni konzul je odpotoval v Stuttgart.
Kancelar Renner proti nemški reakciji.
DUNAJ, 15. (S.) Kancelar Renner se je danes pogovarjal z zastopniki zavezniških 'vlasti, katere je opozoril na slab vpliv nemške krize na Avstrijo. Politični sistem v Avstriji — je rekel — ki se je uspešno upiral komunistični nevihti iz Budimpešte in Monakovega, se bo ubranil tudi vplivu reakcije z vzhoda in severa avstrijskih meja. Čeravno se mladi avstrijski d p mok r»ti oni dižavi, ki so opira na številne mase meščanov in kmetov, ni treba bati političnih vplivov, bi lahko bil vpliv na našo prehrano zelo usodepoln, ker sta ogrožena pošiljanje premoga iz gornje Šlezije in železniški promet skozi Pascvo.
—	Državni tajnik za prehrano je poudarjal nujnost pošiljanja živil skozi Trst in je prosil zavezniške zastopnike, naj poskrbe, da se pospeši dovoljenje posojila, o katerem se je govorilo v Parizu. Črosil jih je tudi, da posredujejo pri komisiji za ljudsko glasovanje v Te-šinu v svrho nadaljevanja pošiljanja premoga v Avstrijo.
—	Kancelar Renner je nato govoril o zapad-noogrskem vprašanju. Sporočil je nato, da je avstrijska vlada prisiljena začeti neposredna pogajanja z rusko sovjetsko vlado v svrho povrnitve vojnih ujetnikov in prosil zavezniške vlasti, da vzamejo na znanje sporočilo o tem tako nujnem koraku. Kancelar je predložil madžarski vladi, naj bi se prodala poslaniška palača v Pekingu, ki je skupna last Avstrije in Madžarske, in naj bi se uporabil skupiček za povrnitev vojnih ujetnikov iz Sibirije.
Jugoslovanski državni proračun.
BEOGRAD, 12. Na jučerašnjoj sednici podnio je ministar financija privremenom (začasnemu) narodnom predstavništvu zakonski predlog o proračunskim dvanajstinama za rujan, listopad, studeni i prosinac 1919, i za sc-čanj, veljaču i ožujak 1920. i o najhitnijim fi-škalskim merama (najnujnih davčnih ukrepih).
Svote, koje taj predlog predvidja za četiri poslednja meseca pr. g., iznose ukupno dinara 645 milijuna 593.217 a kruna 530,076.389. Osim toga predlogom se traži 1. da se vladi odobre \anredni i naknadni krediti, koji su već odobreni odlukama ministarskog saveta, i krediti, odobreni na isti način odredbama predloga financijalnog zakona za budgetnu 1919-20. godinu, u ukupnom iznosu od dinara 301.890.354. a kruna 521,519.467; 2. Da se vladi (izuzimaju se krediti za avnistarstvo vojno) odobre van-redni krediti za sečanj, veljaču i ožujak 1920. u iznosu dinara 200 milijuna; 3. Da se ministru vojnom za uzdržavanje celokupne vojske do 31. svibnja (majnika) 1920. odobri naknadni kredit od dinara 250 milijuna.
Ministar financija predlaže, da se pre svega neke državne takse povećaju i neke nove zavedu. Toga radi traži ove mere: 1. Da se plaćanje novih taksa, predvidjenih zakonom o taksama za Srbiju, proširi na celo kraljestvo; 2. Da se nove takse u celoj zemlji povećaju 3, 4 i 5 puta; 3. Da se neke takse u Hrvatskoj, Slavoniji i Vojvodini (»stalne biljegovne pristojbe «) povećaju za 100 4. Da se druge neke takse (»stalne i j>ostotne biljegovne pristojbe po zakonima o biljegovnim pristojbama«) u svim prisajedinim oblastima, pošto se najpre izvrši povećanje po prošlom članu, povise za još 100%. Druge opet takse te vrste za Dalmaciju i Sloveniju da se povećaju za 400%, i najzad izvesne »sudske pristojbe< za »Hrvatsku i Vojvodinu za 800%«; 5. Da se na ulaznice za sve zabave pozorišta, bioskope i ostale predstave kao i za utrke, predavanja, izložbe itd. uvede prama veličini cene za ulaznicu taksa od 20 para do 10 dinara po karti.
Ovde dakle izuzetno ne plaćaju se za predstave, od kojih je celi prihod namenjen dobrotvornim ciljevima ili koje su organizovane u cilju čisto vaspitnom (poučnem) od društava, koja nisu organizovana u cilju dobiti (dobička). Oslobodjenje od tih taksa izdaje ministarstvo financija.
Pored toga povećanja taksa traži ministar fi-
nancija, da radi popravka državnih prihoda može na izvoz pioizvoda ishrane, gradje, drva i sirovina za fabričku preradbu zavesti naplatu carine u valuti zemlje, kamo ide izvoz, ako njezina valuta nije obezcenjcna. Za izvoz u zeni-Ije s obzcenjenom valutom može se carina na-p.aćivati po ;7boru u valuti, koje od zemalja s dobrom valutom. Odredbe o tom da donese ministar financija u sporazumu s ministarskim savetom.
Čuvanje granice (meje) ima se poveriti graničnim trupama, vojnički organizovanima i komandovanima. 0 pogledu vršenja carinarske SiUžbe one imajo stajati pod punom kontrolom carinarskih vlasti, čiji su organ.
Ministar financija traži, da onih 20% kruna, koje su prilikom markiranja oduzete, pretvori u nuirašnji zajam (posojilo) u roku od 5 godina sa jednim po sto.
Ministar traži na posletku ovlaštenja (po-oblaščenja), da može u inos trans ivu (inozemstvu) zaključiti zajmove do 500 milijuna franaka ^radi pojačanja podloge novčanica banke SHS i radi postizanja (dosege) proračunske ravnoteže. Ti će zajmovi važiti (veljati), kad ih odobri ministarski savet, a saopćit će se narodnoj skupštini na prvom idućem sazivu.
Turški zastopniki ca mirovni konferenci.
CARIGRAD, 14. (S.) Ministrski svet je določil člane turške misije, ki bo zastopala vlado na mirovni konferenci.
Nemški prevrat pred vrhovnim svetom.
LONDON, 15. (S.) Vrhovni svet jc razpravljal o siplcsncm položaju v Nemčiji. I)oseg!i so sporazum o merah, !<i so potrebne v s vrbo. da bi bil vrhovni svet natančno obveščen o vseh dogodkih. Nato sv) preši; na ^e nerešena vprašan a i', n:.-rovue pogedbe s Turčijo. Admiral Beatty in angleški. francoski in italijanski častniki so bili pri 'seji navzočiii.
Tittonijeva posvetovanja s francoskimi državniki.
PARIZ, !5. (S.) Danes je imel Tittoni . k Jiovor s francoskim ministrskim predsednikom M ili era« dom, s Poi.ncareJ.3in in > Perctcm. predsednikom poslanske zbornice kako rtudi /. B;: rMn»-nom, bivšim m-ruistrskini predsednikom. l»anes zvečer fie odpotoval Tittoni v Italijo v spremstvu -senatorki Majisioriiu-. Ferraris. Na postaji na j-e pozdravi-! po-skuiik Bourn-Loii^ari.
Mednarodna konferenca za finaučna vprašanja v Bruxelesu. *
BRUXELES, 16. (S.) List Soir javlja, da je Nymens, minister vnanjih stvari, sprejel Bal-fourjev predlog, da se sestane v Bruxclesu mednarodna konferenca v svrho razpravljanja o finančnih vprašajih Koniereffca se sestane okoli sredi majnika.
Francosko-italijansko bratstvo.
PARIZ, 16. (S.) Predsednik republike De-schanel je sprejel v Elizeju odbor francosko-italijanske zveze. V prisrčnem pogovoru je izjavil, da ni nobenega povoda za nesoglasje med Francijo in Italijo, da ima prijateljstvo med obema državama samo dva sovražnika, ki se medtem lahko premagata: razburljiv ost in nesporazuniljenje. Ob zaključku pogovora je Deschanel napisal v album, ki mu je bil predložen, te le besede: Bratska zveza z Italijo je ena najpotrebnejših toček francoske politike.'«
Lloyd Georgeov slrah pred sovjetskimi zastopniki v Angliji.
LONDON, 15. (S.) Dolnja zbo niča. LIoyd George je izjavil v odgovoru na noko vprašanje, da ni mcgocc dovoliti Litvinovemu izkrcanja v Angliji pod istimi pogoji, kakor zadnjikrat, ko je izkoristil svoj diplomatski položaj v svrho politične propagande. Nihče — je pripomnil Liovd Geor£e — niti zastopniki zadrug ne bedo smeli ostati v Angliji, če bodo poizkušali širiti pciitičro propagando.
Senat odobril nov pridržek k 10. čl.
WASHINGTON, 15. (S.) Senat je odobril s 56 glasovi proti 26 nov pridržek senatorja Lodge'i k čl. 10. mirovne pogodbe. Wilson je pisal tlitchocku pismo, v katerem ga opozarja, da odklanja ta pridržek.
Crazilijansko posojilo Italiji.
PARIZ, 16. (S.) Listi poročajo iz Rio de Ja-ncira, da je brazilijanska vlada dovolila Italiji posojilo 25 milijonov dolarjev v svrho nakupa živil, bombaževine in kavčuka.
italijanski senat sklican za 22. t. m.
RIM, lo. (S.) Senat je sklican za 22. t. m. ob 16 z tem le dnevnim redom: Vladno poročilo.
Za pospešitev avstrijske trgovine.
DUNAJ, 14. (S.) Odbor komisije za odškodnino je pcslal avstrijski vladi noto, v kateri javlja, da se je sklenilo izključiti iz hipoteke, predvidene po mirovni pogodbi, zasebno imetje avstrijskih državljanov, z ozirom na dejstvo, da Avstrija zelo potrebuje živil, sirovin in olajšav y svrho vzpostavitve svoje normalne trgovine. Komisija je tudi sklenila izključiti iz hipoteke v svrho nakupa živil in sirovin nevtralne, vrednote, k' SO v posesti avstrijske vlade ali avstrijskih državljanov v nevtralnih državah. Komisija si pridržuje pravico do nadzorovanja uporabe c'enarja, ki se na ta način dob:.
Revizija pariške Konference?
Amerika hoče novo mirovno konfcieuco?
Novi predsednik francoske republike De-schanel je sicer pri svojem nastopu laskal svojemu za čast in moč jako vnetemu narodu, da se mo.*a versailleska mirovna pogodba, katero je podpisala Nemčija, strogo izvršiti, in par dni navrh je Lloyd Ceorge hitel zatrjevati, da je vsaka revizija pariškega miru popolnoma izključena, Leda navadna legika pa se vpraša, kaj neki mora biti. da se strogi mogočni ki naenkrat čutijo primorani, da si medsebojno to zatrjujejo. Mar jim je že prišlo na uho, da ves drugi svel že maje z glavo nad njihovimi pogodbamiki so obsežene v več tisoč paragrafih in klai-zulah v debelih knjigah in ki bodo tvorile kmalu celo knjižnico?
Ne bo odveč, če si tudi mi malo natančneje ogledamo nekaj tozadevne tvarine.
Ra vno v tistih dnevih, ko sta Descbanel iri Lloyd Gecrge tako oblastno zarozljala, je pa cbjavil pariški »Echo de Pariš- (22. feb. t. 1-1 poročilo svojega ameriškoga dopisnika, katero« pravi, da je začela tamošnja republikanska stranka, ki bo skoro gotovo zmagala v jeseni, pri volitvah predsednika, resno agitacijo v svrho nove mirovne konference, ki bi ublažila prestroge gospodarske določbe glede Nemčije,
Sira« JL

W TTiPfa. tf. »jfctaa rti.
n ki bi postavka rešitev )adr**«)e<kef:u vpraša-
aja na čisto uovo podla^o.
Poglejm-o pa seda') raTjroerjc med \meriko aa Evropo in prišli bomo do zaključka, da je vsa Evropa z en t en t o vred — cdfno Rusijo smemo zvzeti — sužnji Amerik« ter da ®o amerfeke
željv za ubo^o Evropo lae-rodajnt;.
Pri finančni razpravi \ arneriškein	31.
decembra i 1919. je povedal poročevalec, da JoiguieK» r.iviične **vropeke driave samo uu zaostahh obrestih 325 mitijotim do-rarjev. Po sedankii tečvmh valni bi bilo to i500 ratlifrmov lir ali 2t> niiif?a«i irv*trijs1rih Kron! Pa p-osiruo, to so samo zaostale o&reMi do koncu ianjske^a leta! Koliko jnHijani pa je »lo tia će/, veliko lužo r.a plačane obresti iti ix amortizacijo, a kol ko irh še po;*!«:!
Sedaj po poglejmo mata trgovinsko bilanco uboge Evrop«.
Francija — poleg Rusije najbogatejša driava v Evropi in država z uajpridnejžrm in rva4tx>ii varčnim ljudstvom — je imula leta 1915. pasivnih računov okoli 7000 milijonov. leta 1919. pa gorostasni prim-mkljaj 23-541 nitfijoskov. Paicg te£a pa za novi redni etni proračun bli-
50 milijard, potem 5e obrestno breme za inozemska posciila okoli 30 milijard in vrhu tega se troske za obnovo po vojni poškodovanih pokrajin,
Italija — petkrat ie\ne.}ša kot prej omenjena njena bogatejša sestrica je leta 1914. morala uvažati za 1134 milijonov lir več, kut je izvozila, leta 19!S. pa :>e za 12 unlrjard! Kako je šlo Italiji minolo leto iwim jt- pit itak gospod Nit ti dovolj jasno in ponovno povedal.
Pa se eno dejstvo moramo navesti, in to je brezupno stanje evrop~i.!h alut. ludi tukaj <re izguba kar v milijarde, in \se le » korist ; gospodu — dolarju.
Jasno je torej, da jc postal stari svet suženj novemu, Evropa Amerik .
Ameriški dolarski knezi pa nv /.najo saiaio Izkoriščati moči dolarja, ampak tudi hladno in brezobzirno računati. 70 milijonov Nemcev bi znalo nekaj porabiti! In tudi plačati, če se jim ua prilika za delo in zaslužek. Pariška pogodba j pa ji!« je uklenila v tak gospodara!« jarem, da prvič v doglednom času sploh ne bodo mogli prili do velikega prorn-eincga kapitaia, druj{ič pa bodo, kar bodo pridelali, morali dati vse le Franciji, Angliji in Italiji Ameriki pa — nač!
lil pr. 170 milijonih Slovanov upa gospod Dolar tudi še nekaj prislužiti.
V zvezii s temi dejstvi nam postaja vedno jasneje, zakaj ameriški senat še vedno na ratificiral versaiHeske pogodi h? , čeravno jo j« podpisal tudi — Wilson.
In zgodilo se je zopet * tistdh dnevih, ko sta ! Francija in Anglija zaropotali proti Nemčiji, | Ja naj točneje drži po^otibo. in sta tozadevno < tudi zahtevala potisk AnverHte —se jv lam tr j ameriškem senatu dal. 24. februarja t l. na j Jr»e\ni rod predlog, da s* vzpostavi z N«m£*jo j /opet staro — nriro\ ne stanje.
Končno moramo omeniti, da se berejo po vseh nemških i-n nemške avstrijskih listih razprave o popolni nem ž.oosti izpolniti strašne klavzule pariške pogodie.
Kako pa nezmotljiva ljudska duša	o pa-
riški konferenci in njenih ljudeh, je pa itak znano. Mi jim le kličemo: delajte pratičoo, dajte vsakenm svoae in \aše delo l>o sveto ;n trajno. Prineslo Ik> mir in nv>benlh — revizij.
Domač® ¥estl.
IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA l>i<U?i>F SV. CIRILA i METODA ZA ISTRU sc ne h, »ršHa. kakor obla v Usno. 2 H. t. in., aarpak k ponede-; 1 jek. t. ta., ob ti predpoidne \ sosjilnij Kospe Marije Viškov ic ru Ilerpeijah. i a piv- j tnei»tva iu potrUvua. L^r ob ncJeJlali ne v<iz»]o < vlaki in bi imeJi elani iz (sire. L i se naiaoravajo j udeležiti sfeupšćfcie, prevelike stros'fce fi Izsubo! ^asa. — Trst. I(>. marca 5*->2y. Družbeni poofcra-šCenec.
Voliio sodiii*t \ rrsiu. \ t( vsrk-h ksiih č"»ia;r4\ Ju« inta naše vo&tho >sodxšćo to--dčAa, dj so jo- .
sanjkaj nove znanjeoUe sodne funJccujarurje j od razn-li \x>im:h eo&šč : -A-Va •kn.iivvtva j
procesov jc tk > /• 1(t cc« itafctofsoi »n š l: r ic 'i >); 11* c \e:ekaVv> 1;- u rt>kord '?a ro T«?'jnK»ierneSi> pravno kisrituji'> v i 7 mef-cci^i ujemega obstoja, oikar n.-m'cč .an>ke v 11 v j tuš.) <-•!,►. T<frei povppcćno urefco 1000■ posOapaić rta iTtesec . ,
v , Jtnanc o-a	\< procesi \r š_e
\ Avhiki veSni proti d vi!: ••torti. Sr-Kki.
tšsti v tem G/!iru tukai stat; 4Linili poJat-kov o vrsti tiočkvT*. obsodi •t;x.< in na-roirio-: ste obtožencev itd., ker K !>:•!-> \ ^e iako ooj-Sipvo.
Okrajito načelcištvo \ starctti ine;tu se pr^-j setfto s7. •;«•!. Pozzo 1 riancc iL 7. \ tvi-jo	l*r«v'
curei:a na št. 2. 11. iiadstr >p\*.
en&tio gledališče. JuU;. \ četr-iciv. 19. t. ni..' točno ob 20J(0 bo vrš^l? prem ična Ogrin-^vc v^ae&aiffre v treh dc -,n .h «V Ljubliano k> da z ff. Sik:- eič. Voirkovx\ t -r a P<-:: ;".o:n. no. Si-kyv» ta gdi. OradiSuTi-evo \	š.h <J ... 'H
Dru.« v®čte ul'okc so v rrVih g/, i'
Tcjčiiča ia Šimenca »V I jubljac^ i<» dajmo« ia CK'i&tno tu ja • ovcu^' .t v. -.J-jl... % je in ostane vodno prM.-aLi . u >: . -Scefrat fcudstvtu. Za:o na io tuo:	—-r-.
vsi domači ->i»ven«ski ior:. M.-' -r^;. u a s to: upnižarirt-rjo ustj-eženir.) tu-d: r.ce. . ot'-^'r- • st\ii. — V pelfk, 19. t. rrL. i>a .N» icia can točiu> ob 16 $e	na i«>lt>s!io žef* J:. : J t \ v\. r-j
ievi »Rokovniačl* z orke-v'.rorrv f i . c. • v rokah gff. Kralja S!-e r-.-r	C • . in
Krajeve. cRokovitiači= p: r.ovc k-a pc.viJa::-. ska predsta\*a tri sploti zadnjič. '..>!>■ rrri	'
l«:«3clikaisk5 predista\'i 1»! t—.ko \fia n. -f^io veliko na-sih cbi •\*>v-,i.cv «n •. Ker so vsi isf-ki reapnoJitfkr. P.ii-ic-re. : tzadnjo t.yrl-. zor*6ev postbno naSini okoMar.t-1> .:i ^bjskov a!- j čem ftaseea	7 dv2e!e. Vstopnice z j cAjc-.
iredstavr s) v j>rediir«*daii ^le-Ai!;-.}. v vxrii N--TOdr»:-g2 doma.
Icpreiufeniba priimka, (junv-ralni clvtl ii .'•sa- J rtiat je <JovoM ArU>ru CnC-r(T>J Mir Ch. rc\-:'2u j x Toki 5. tnavnitai 1505. in t'..-V-' i>rv-w ine:r;u. <i.. «ci kstrko Dive -Sett-ato«.
(ilasbeai večt>r v tli orani Taitiei. I>.:uv. 17. t.; m., se prirt^ci v dvoran! Farti-n IX. >,Las-'*::ji \tr-j čer. Ziacetek ob >0'30. S.vred \št-bu;c na-k-JiK« tMćske. U jih l>o iz va. a.! t.-/_Vkr kvartet: I. IIaydn:| K\*"jr»ter v ^s-dtrio št. <>.	. s.*-ai - ,
Manuotao — ASeero vam brio. a) C:.,>ko\?kij: i Andante Oantabife ir. krvartetu (>5>. II. — b) fiibLir: >«^lverTO- se kvarteta šr. I. — X tieerho-\m: K>xute: \ etv-ddiro op. 59 - 2. A'iejrt- — Mo^to	— AHeoretio — Presto. - IzvaVniJ: j
proi. Pavo\*4cli. ViezaA t>it-iovich. Hajakii.
PipčarP! ?4ocoi sestanek! Vsa! Kdo: u-c ^ridrc.1 kasen!
Mestna xasta> liainica. Daoas se lxwo proda*** razni rtedraKOc«ffii pro^neU serije 144. ki so t«li •vpreio:^ v junfcjii 1919.
Se nekaj o oedovuiieRi trumitii na šk;xk> države. K	o6i-«av"<jeci pod Ecmi i^siovcrti \ včBraJ3rt.H-<ti Jiste, «ik> or'ei-cv' iiasioJtii-a pciisi»k) f£esi*>CQ dat je icotspoj. 11C prodat ^ospodijiiini diftfca Ociif« oni rti. fci « W seJi^j zaptenen v erkiudu^ću v Vaidirivo. ia resnica jc ludi. 4cakor so puroč&li <iatui zi-La^kt feti. da je;
zscAcroki še iioiociako vroč r;ža pri 2. Ifcču. toda	(»voda. da bi obiast pubiuptaia za^dt
prate %. Jkću. pj « najmani o. Mć #e IoimI ves to po Jnovni urini oem na od one ttadijaasJu; v»ov«lae druibcs in se
Sme T-j	U. danjim, ta^turacn.
I Ir p*^ ski tri. kabar	dro^o bi-a-tu. <i
» tat to ^tkkie?! nufMkmna P»rv*oo. G. 1k<L ie
tte* btotf^i	rar-tiOrai z«anti tf—»fc
«rsco\ vwnii C c k <>o:catciKi *tel6a*sjca trsovaM dnr^ba tiobih« i i t, kafeor ft; -factei doawlo. oo ion, ^eparsfv«. crvu ni ta to odgvvren 4t- 19t ltotorermi imvtstienu dražlKi pač * ^ ««jjo\-vtk>
\ift, da ie t^c.- - pri<jeoar<fcL
/»eodba urvKfuikovc tobačak'e. fcpooaii
pred nefcoSJco JjisvL iia it biia Jararieia .-^k«sn« i	vrefema	»
;	trt e bito lasuc-fca at?«> <iri*Qceno-
P ie bii tafco	da ie	m*>
•šri -zr re. zanmvvo. ick: io	rooiasa toboo-
I rroa:. da ic	zopvt itjtsaiu v	UkT^ta
j ithi ie hfiln v kavami p.*d vet*«. Tbtota v«te» I cw kr prtfiei \ i»ko r^iv-aikano litoo v StKoni-
sn: Vp irrlad tarsp*^. *ri « je 4««ea poaafeavafc • z etH> :aflK>ŠTi>i*i . ifam«-. V sj ji: * ' v«fii	«n vaeJ v ta iiaineu «	tJ*y<*c-
n»oc '"ep ■ srebrno tr^račitico. -ki? ie	mioo
! z>ck) ofc-a. Ju se -kar ck /r>oeia j Obračala obračala jo we C0*ta> v^a, oa »o Mcoh&bo	ponudb, uei.
1 jAaćSla pa v/.tsini tobaOtacu. 1« tiitel »e. rri fltvra» i čutni z -rrcaiajTio« ie .>-eved«a potet-u f »hasrnioa j-{ feTiia veflk.0 iiiloipi. kfcr ie f>r«xU»aviioia. oe*OJK>^ zasferžek. Tnta fo je bito tocex ;^rerrr»n*r« v oc-uor. Za<tn> ste se tiaora^i ;r*«ia«iiav in datnxi». k zfcmrjti. da prittša-ie. ai^ ic mba-^mca« y re-i .sj-eH^nui šn k oči ko je \ redira. /lai-af si <xi- ■ 1 bučrkico iKveaočjvo ,.	č»taii seveda naii »aRve-j
' tfiti. iti id« toboičnšoa res Nrvbrnu ' vredna r«rf:-ko «n b Hkso. -Dajtii -.«e m; v rajati ve-| ,*Si dvigov. ftlei ^	v v sef i itsteh	d»j
i i« i>i|a ««dnifcu H. tfckradena teksna m ta*šrva, i-4iaoti»aa. Ilio! Nevacna S*war:	:»tv.-sKa-
vit sodišče, suaoor! ^arboLie je, da se vrne toba.c-iHca SastiKikat. In tako ste OMiradi. ia^iUT ve nant ie priprjvedov ak>. -muda«** • i:i --cJ««i:-j- v Jfrednt-ivuc-k<\ hisca. Mer ste	m k\prnimr-
oe»»	lArorti rad"osti se ^trcc-eiru tovu-
rfišu- t', raio hi»do por rezano toboeiiBoo.
ie. da s- je tovariš <P. Mcreno ffd^M -JtananMc
m njunem irt>dw. ta«r ptt *	\ Oveh mte-iSej
I nsa-io z-aie$sk>. tako da če fcončno juto.-/? jez.u "m,
rr-Hpo? žai'rs'jrio iJTHKjrntti^tu: ki nioie	ct>;
ionoino ds4c«r TovaHs f>. se v.. . ^ v žep in izroči ^daimi - primerji« nagrado. vose?, da «t* zt)j»t imet Svtfcjo tobaćnuro. Zio'v: : tovariši .-«e>veda< jezikavo socJai. da K' tov.iT+s P. i cak ^entteman. da piečtiie	TSfcba v e . 40>po- ■
doin- tato\om m -dairreafm - i« Stores« ;r.-e<ta. vTse ro ste de iv&im-. nia, kafti teAiačtoica ie rešiva. | Roparski r.apbd v uMci Soiitariu. Snoči ok>cš 2«; te -jei kHsiiar (iwo tH'er po orncaiani ulici, lu . yut obkci^i Crtjt:	Ifttsr V' ziaicel	todcij
pu-9fe38»č! -»o se vpUitil: da nam in so niči 4vina>u. doteka. Ttdai	>» zoćett biti > per^dani;
in so udrihaiSr po nleia doktor se nt onesvestil. Zabem «> pustili. .t»(»dra »ašpr-^j >o »u. preiried^i žeg>e. Icar se jim ie hoiBatto i^pia ca-ki-! zafc«! v rtjogovi denamjo: -»e .telo 27U0 I'r. Ko .c} HBef pri&el ?»pet k ouvesti. ie Sel ia.viir najbM/.nii: orožnaMcf postaj tu zločinski retpar^kr i^ipad.
Z revolverje™ pro<i predstojniku. Ptm^un^Ka i čuvaja Miloša H^bi. ta' ie i^v.^vlreii v presti t>ki. je	snoči jiad>fkiJ«hk Robe. t t'"oga>r. j
l"a-le |c	ouv^^ja radi jtokiii siti/bonih za-!
de\ie. PiisKidica- ie bifee ta, da «e k*	rocd ću-,
vaVrii iri jiadK^ednrkioni jirapir. pri katerem sic je; čuvat ii^ritMcrui da ie zjsjcbfl revoKvr ni ostre-! 1»! eri-krat n* nad^kilnika. Ni zadeti, a dvd fi-' nanc-na •*trairw«ka. to nta ^rtekia k ivi rra. ko vta' Pisala stirc4e. stw	čuvaja v /a-j
por.	i
PosiTstvo. Udova Aagei-a BiiR.^iiobi k- nazsva^aj orožnik^; ;»a O neti aek&ea. Aiuporra >i\itea. ki do i jn> je	pred .nelcaii dnevi oooinrči na netfu t
njivi. OnoiŽmlfi miso «iojf»L dosedai i/sledici du.:C-j neffa SivtzaL
Tatvina na ulici. Na utfcci Mercaidv^te videna} pridružite neki Artfcnitinii /.;t;m-/:in: :-v:i; srdita «1 s» ii/ffirdfkftifeii štopnu torlrico. % k..'t.-ii k*-bio 11 tikat denarja 'in pa<r ckuloimic-ntov. hnejta ..r-: d»ta m> orožniki rsekt* aretArajj. Pi^e se Strh-storc? SchjJj^so.__________j
Porotno sod^c«-
Ta'-vima v podstreafu.
Iz vršila ^ta jo neki Josip Boncin in iirnest, Ktirasiier. obadva iz Trsta, po poklicu težaka, j Grč za razne predmete: dva kovčega, eno malo | preprogo, razno kožiihovino it-d. Vse Lu je bil u i shranjeno v podbtreš^u g, dr. Fr. Pepca. ki je dobil naza.j vse, kar mu >e bHo zmanjkalo Ob- i tožencema se vkfci na obrazu, da trpita, .'.raven j tega sta vsa razcapana. Oba sta priznala svoj zločin, ali s solzn.w»i očrni uverjavata. da jo je | samo rt-vščinc. spravila na slabo pol. lako je ■ moral Kiiras;.*er skrbeti za mater, /u svojega j starega in obnemoglega Očeta in za -.ledtj-| letni sestri. On pa ni mogel najrti dela.^ Bencinova izpoved .je bila skoraj ravno taksna. Na | podlagi porotniškega ptavoreJca sta bila ubto- ; ienca obsojena, in sicer Boncin na 8. a Kiiras- ' sier na 5 mesecev težke ječe.	:
DOPISI.
j
Razgovor o ihihovitiškua celibatu v »ttinK>s<i«!
h će a lat! ž c več kot aktualen. Tozacevrvi cVniisj v št. rs " vt.. tdinosti >c privadcgnil nra^kn^a^ \	vrstah. v št. oO. »e i-sM sobr«'t vkrbro1
rtvi^u'. Podpisala liočeta biti fcraikas da ne ji' L-a preveč tiresccen'aga. prestroa hi zato j tro ta in vpr^a-ia sarr.o tc-!e:
Stvirr.'k '.ram je d.-.-: svobc-do, a ne absolutna. ka relativno. To uči živHtits-ka zkn^r.ja \ .v ko prav-^	je tudi svoboda reJaiima iz o£:n."n
drdicvniško «k4epanje zakona. S:	da
i:;ki.:: vi niti prost, če s: d-tr!:..-v:t-. .-c-% a... ic i v. o<Jrečeš 'avtoritete cerkvi;	pa
z .	ca .pr - v: ../uJk miŽ-k. Za:- . -d- j
;.<: .o a t"JL:'a. da re ?a-'-.on .e^k-Ih	n s a j
»vveljavca 11 :k* s«i:-o nedopusten, će-, kut .'-ili; si iciiattja z.-..i>i:-j -;v: dovofcl. \ ; : -v^oi rv dc-p. ..k-dub-i.nik v st. 5«-. -lidiiM■>;';« irc-iti.j da >a . -u-kon čeških dubevnikov v o:;-v en. č. poena«: ccrkvcao prav o? A H nc -pri-štev- Ic-io -ordoj sace-r n j cd •invpedfin u itu	? In -r«> ne;
;nor. a le stare'Se cerkvena;pravo, crut'ct: md naj-: nove'si C4>iex itK-is caaioniei*. Kako u.-ruj sc>ra\"» \ skliKl drjfcovnbk-dopisn^ svojk> wd'iev o veHav-no-1 i zakona češ krti duhovoilgov /. nainovoišicii cerkvenim pravom <3. kn^ga. IV. pojave, casn. 1072.) -- V l^iim. II. li šarca 1^». — han Lov-šin,! žu.mik v Pi-a«ir»; pri KJakcita. Dominik Janež, 2 up- j ni-k v Stadenem ori Postojna.	j
Kje le dostojnost?! Ker se ie ze spnv.ilo. se; ter c ra#>deivek> misli irsnosrMi. ioklar -e za to u-rc ioidtvo (Radovo'hio sadilo na ra/:>r^!a«»>. —
LT-ad.)	, ^
Sv b .n s« tsdšraJ ua \sebirw dep^a Jubovnu-ita: iz Istre v SS. št. Edinosti«, te 4o!Au jcospfKkij »oUratu btou nreje* na njegova i/ •. a.', -nia v .šr. i 60 B.mo9*i» r-eoem:	sobrait. U:di ko b; ne
h:ii poved-afe. ste bliz« in«.-»c, bi bih k> sm»z.nak j \/. Vasema cK»ixsa. Oprostite! tako se pri na -1 -N;,:,) v^leoi bojevati. V-: pravite: ...med urugiin. iHvsebno ixi skTTvoefi. udriha f>rot: ccMbatn... le j siabi. brez pravega poklica.-, da -c za ženite v. i.2jav:dio ie propaB daAovJflki i*cL< Da'nc bi :n:-; >i:+:. ju 9Cin taz pnoflš cefcbatn. Vasn oavetr.. da. sem asjv. .poisiin'. pa vdake*mi sv<>lr>d<i. da ar«u-| roe-vrtra. Vi pa ž^ište e, sobrata. zaka; rudi to je; k^ano. da »a tneatv /ml propalesa di^.v:: .:a. brez , pt/nlka. ko mu liti ne jjocnefe. Vaš ^r^.m^.v /a I cettvt ie te: -Karkoli brf tsx\ -d . Prt>sr.in.| ' draiiJ gospod, »ie ratrie povi^vd twa a. Zn nc-z.ihJJiirvo-n. ca i^uvedno odpuščanj 4: .^ov. za PTOtv* Oc-ise! tre za v&ak	V.:d; :d«>v ja
I za \ saka cerkveno zra-poved. ko vciviar ao-.»n>: , varno, da vrši pr* «eni naivedio	di.'ic•.-vinskoj
uradmštvo v rto>s]d kurnra. ki < sestav mi-, : vadno od gospodov, ki a. pr. naših kr., - v še sCi>-: anai čno Cka,i še Se drugje!) nič ne-	Ravnog
te dni. sai ialiko ipovomo. ko oc \ si v yc da do jjaipeza deputaciji v naših zadevali, o kait-ntti fc že -Rim govorite, torej bi bKo odveC še tei^i resagjtrao: po Va&am -causii ter:a . S takin* arsjuraettU we hodKe na daju ko sU: v — dar "^oi -ra-itut mož; ^o uamreć prespJoioi	conminoe^
Z bogovi! — Tildi itdriavaA.
UftPMCA UHKAVC. Gu^i). Kan INok*. iraoro pri Mir«fei Bistra*
PS-eae« .poštno od 4. nwtros 7 z»es*»w L . afc pisnitt do danes še msom #re*e«._____
Borzna poroiila,
V	T*9lM, dne	1^20
Tetstji:
Jadranaka badu	320- 330 j
S
l**L	2900-3000;
Martinoiich	5451
Ubera Triestina	1320— 1340
Oceani a	52^— .
Premuda	810
Tri-pcovich	750— 760 Ainpelea
Cement Dalmatia »	42a— 4^5
Cement Spalato	545— d55
I čistilnica petroma	4000 - 4200 ;
! Cirtifcaca olja	860— S80
I Krka	4S0- - 4S5 j
j Čistilnica riža	2S5— 275 ;
I Tržaški Tramvvay	236— 242;
Tuja ralvta aa triaSkem trga:
V	Trstu, dne 16. marca 1920. Neprc-pečaiene krone	'.58— 7.80 avstriis-ko-nenvske korone	7.50— 8.— • čehoslovaške krone	19.50— 20.50}
dinarji	45'.- 46 —
levi	27-- 28.-.
t marke	26,- -7.— !
' doiarji	18.50— 18.60
i L-anc. rraaki ^	135---135.5U ;
S švicarski franki	312.-31 ?>.—
funti	- Ć7.50
; i ublp	25.- 26.— ;
' napol e on i	62.50— 63.—
Švicarski tečaj*. ! 21Nf.VA. tr>. (S.) Lira	__j
oou«
I ODDA SE v ii^ionr :r>tbiira-na	^ota. uk
Lirituro -tO. Hl. uad&lr.. do srao. 3H7 ------
!SCl SE ij^orien štrter-meb;wtr3x /a -ctncvtrTO sntzoo > tovDnat-m uvtonr iz veti tnestM. I^rsudbe z- na.-, {jnontaiii poboji tn zahtevo pVaoc na tus. odd. Cdinosti« .pod - ^ -fer-gneOarad< _
aPKEMLJEN HOTEL s to sobaani *» v^dMcirn vr-ts>ai ob po-rh««: \ da^osla v i; L<tr proifct. Nas^ vv :»>ye ':T>s. ocPd. = TidiffEOsi&c._
KAMJON se .proda rudi oresefitve. IM. Roaico 5.
»araža Wciss. __
STANOVANJE. 1—2 sobi s kitajo, s ipoltištvom bnctz j>4ttšivci'. v kiršuiu. Barko vilami ati v mtu :-ščian. P-c-nn-ddie »a čettodova^ki kcnzti^at, i;.!. Mira-nrar 2*i.
SPREJME 1*A Se 2 krojaška pomoemkac 2 tceta-vki in 2 uca-ki. U!. tHatier* št. 44. 11. ti.__393
H1SA Z VRTOM se da v na-ieuii oz. ie na prodaj. I3rii?re«-na 2:1 trsove a afl «brtnifca. oddaljen;? četrt 1'rt oj /elezmškje posta-je. Vodovod v irlšn !ec..: sred. vrts'. PojM-s^i-ki pri -Z- ("V/ar.u, ttkovcu na K tkvku.__381
SKESTfl^ FTNAR kupujem po na j vi s: th cenah v vsaki množini Pridem laJiko poai. Aioiz Povit. Oai:}>Ju^<tv trfc s t. o iin^t omr^ra.) >3J4l i
2di L1 fiN uospod s stalno 'službo in posestvom-; ima.- dobro plačo, •ao'i aorajua v svrbo ženitve z; mlado vrobrat'.cuo goipodičm». aeornadeževane: prelcklesti. Predmet ućrteipce. Ponudbe s sliko, na naslov; Bogdwi. Zvorrjrrar, Ajdovščina.: _3374a
dvifTt.N AU.ADEN1C želi znanki v s vrh o ženi-ive jl 20—25teti*o <saea>ođ^no s čiriUi iprsteklo-' stio. Pnoisdl'je š šHko n-a nasi-ov Vesel Zvonimir. [Hi vtiVi■	Gol pri Vipu-vi.	3374b ;
MLADENIČ s;.ir 24 -let ž«et v svrbo /c»:tve! 7 mkido. |}<—2?!ctno gospodičnu. Ponudb2 s skko wa nasiov: Mtedc«, po^:.no 'leveče. Cwl j>r» i V^fvi.__3374c,
ISC»: S F. vev4h»skr -pomoanjk tri. G«nnasrrca 28.
_1
POZOR! Plaaam z.a srebrne krene. 4rotdinarie In! zJato i*a}višie ceiki, tudi več .kal dru^i trgovci. -AJber: Po v ti. urar. ul. Manjom 17, vr. 2, priti.;
2u48 j
DVA žtelilna kr.nja spo 5 let stara, vajena ^'o/ni.i proda IhM^eva, Zajrar. -po^ia K«»šana pr: ra-. trn nra Krasu. Cena po OoRovoru Na o^tc^ wia.k dan. _j
32LETEN tlela.ec 2e.:. /aar.la v avrlM žwj:it>.e z. .\.ipodično 24-.»< c. Ponirabe p«d rlruao Mi.a-} :rah ul. S. A'ni;r;z:o ?. IV.__
KUK L'JEM vrečs liabič. Mo.injcr: rde š{. 20.__>J_!
HtODA se skoraj n v • ^ sredn$e močan za L
1.201«. J^/ci K'ažctn. V,-1'.po?.-j *2.__;:<
PRODASTE v; n Pr seku 2 io--i ji scl'.i:'.^' /..-^i/ .-.ca zi 22.w.» 'M. Vea >c -izva i>ri »»u,®;
kuv-arua Ceiitru^._____3;
ISCE.%1 deklico zn varstvo tne^a .jiruka. Mora pericktco govoriti hrvatsko, da se o4rok nauč; ta iezHi. Dmiina ftanuje v enem clavnib r.iest !taiilc. D»>bi dobro hrauo. p!ačo ih stanovanje. Stroški aa potovanje plaeenl. Prijaviti se oseb-ao oa Hts. (Htd Edinosti.	_P -1",
KRCUACNJCA Avgust Stular ul. S. Francosco; ! trAšsi §lev. 34. JU. }e edina doturaznana kro- i ^bčaica v Trato.	3367 j
JABOLKA, hm^ce. pomfedanski radič. fižoJ ga4i-liški, m-aiKio-ion, kuoui^em. Kiinei- Setteion-tajie ši. 1. Trst.__
ZLATO. sr«e4>ro. krone, nteča po nagvišjrb ceni-a h •
Pe«rtot. ul. S. Fraocesco šr. 15. 1L	;
—- ----——— ;
BRIVNiCA Josipa Jermana v Trstu. ri. 30. okto-j bra 14. se priporoča slavnemu ofeemstvu. 349 j
.g ............—	tfm.i« w	** — — — —
Posojilnico na Siopn pri Ilirci
bo prodala na
prostovoljni Mi dražbi;
svojo hišo v Vipavi St. 45 (pod imenom Oberrichterjeva hiša) s gospodarskimi poslopji in obširnim vrtom v nedeljo, 28. t. m., ob 16 na iicu mesta.
Hiša je pripravna za gostilno in trgovino.
Kupci n*j se zglase do 28. t m pri notarju g. M. Pushniku v Vipavi.
i
Ivanke Sc^ia?
je umrla danes po kratki bole ni.
Pogreb se bo vržil jutri. 17. marca 1920, popoldne.
PODGR AD, I H. marca 1920.
Sš&iefOif. soprog.
6rozdana, Stanka, Zdanit a, Ivanka
ltčere.
Po^grajcko ^radništvo narnanja,
Ida je po kratki bolezni preminula gospa
Iva sika Hakar
'soproga davčnega nadupravitelja Rudolfi • Bekarja.
Lahka ji bodi iemlja!
PODGRAD, 16. marca 1920.
ZAHVALA
vsem onim piijateljem ia znancem, ki so nas tolažili v bridkih urah ter na kakršenkoli način počastili spomki naše preljubljene matere, hčere, sestre in j svakinje, gospe
Mariie vd. Lavren^i? rei.	i
Zlasti se iskreno zahvaljujemo preč. duhovščini in slav. domaćemu /u- i panstvu, ki je tako lepo preskrbelo in vodilo žalni izprevou. — Bog povrni? I
VRH POLJE, 12. marca 1920.	Žahijcči ostali.
Gospodom gostilničarjem Pivske doline in Pednanosa naznanjam, da se odpri
lin i Mina 'Mm m
• K) konkurenčnih cenah.
Kupljeno vino vsake množine od 56 litrov naprej, pripeljem na željo kupcu na dom. Zahtevajte vzc-rce!
Priporočam se kot domačin, ter vabim na pokušnjo
Kiisfl Iriiderišč — Menjavaš — PKSžrasefc
rDfsšrdfićni atelje BspSITg
Trst« Corso štev. 3S.
Rajgiednke v pl^trnu. ?pecijalitt«i: >i v turv«b, lOttfsetiMjn. Gabinet. vizrt. povr-čairjj, reprodukcije vsakevtste. Elektr. msvetijav-j.
J
IžP«5 Stoj o šrvaajai«	^^
¥ L li 1 Seldel & Neuinann tn 115ksas&son »Siager4 Gast & Gasser
I o i	^	tIII Tvrdfc« ustanovljen I. 1873
raflBCBCo mm
j	popr»vHanjj._Ttai. ul- Campa»iU 19
; HsszssaBBsai zobozdravnik
D . M^AŽEK TRST
Corso '24, i. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dosp. in od 3 -6 pop.
iSmtoiKtoo IzSiraaiB ut. Urnimi la mM
MsčL-Jžfas is JL ShsJL
im SISMH^A
p Fratelli Sgaravatti \
Saonara (Padova)
8
$ 125 hektarjev obdelanih m	fi
CENIKI BREZPLAČNO I
m____________________„.g
ijiin piii mm
za sv. maše,
iiiir^mle? In zelen m letnikos in Bela nsraa »fna po tržsili
cerili prodEjn
KmefljsRo q
^ Q OVH	^
Mil s
i ll&lf ^ . i
raz psuje županstvo v St. i
Vidu pri Vipavi. — Prosilci
naj se osebno zgluse pri g. ■
županu zaradi dogovara. —
Vešč organist hna prednost.
Plačam za srebrne krone, goldinarje in zlato najvfteje cene, tudi več kot drujgi trgoci.
imP81,MllL'llBll?,>.2.H.
»0IS1BI iiiSllISUJ
prej dr. BODO
Zobozdravnik dr. L CLOslFESO
mm srflfiKO mmm
Trst trg usiSeni itey. 11, II. aadstr.
sprejemata od 9-12 i u o<i 15-lsf
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neb*, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehmfci
£	VI
11 P P % m U PiHil^
i m m a m & žil ^ hA* U ^
! veščo pisarniški ga dela, ter slovenske iii saške korespondence, sprejme lesna trgo in na deželi, v kraju ob že'eznici. — V iusni
{trgovini službujoče imajo prednost Pismer.e ponudbe na !ns. oddelek Edinosti pod ,,Ženska moč"ftt. 328;.
iiMpfFfi vem vp m -f UI1Clili	t
z ln bre?. čeljusti, zlite krorir In t-.iJi olvobkl
r? 1UST. ul 30. oki-..br3 ,'ex Caser uj> 't. . * a Ordinira od 9 prcJp. Jo 6 zvečer.
JJHIBfiHSlU SflMKS
Del. giav.: K 30.000.000. Rc erve K 10.0«HJ i^) Eeijjrad. Celje, Dubrovni ;. DuĐ^j. Kef»r. Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Opatija. Sarajevo, Split, Šibe lik, I KST. Zadar. Zagreb
Obav^a vse v bančno *»tro! •> spadajte
Sprejema v >ge
na hranilne knjižice ter jih c; ^restujc po 3' '3a/4, a v baneogiro promet po fl' (,.
Vloge, ki se imajo dvigniti sa o proTf prf4-bodni odpt>vedi, sprejem-? po po -1>jhj ugodntl* pogojih, ki se pogndijo od slučaja do đuisja.
Daje v naje:« varoostue predais {:■ Bcinčni prostori v Tr^tu sc n^liajaju . u?« Cassa di Rispa'mrio, uU 5. lilija
Telefon : štev. 14ti3, 179J, 267t»
— SlagajM ad 3.30-12.39 ia rt li3Mfi
C Ml ztataralai-tirarn!^
Trst, Carao	15
Knpui«m srebrna krema l«i
SOltftaarle po wajyfšfH» cbiw?j.
hrastova, cerova in bukova, I iti dolga, razcepljena m okležčki, se kupujejo. — Obvezne ponudbe z navedbo cene franko vagon dn oddajne postaje, količine in dobavnega roka pod „BOLOGNA* na inseratni oddelek „Edinosti".
gCramiiriko bla90v tkanine, prosilko, cirobniM in dflave
na debelo.
turii iii m\m & t
Yrsž — EsSrca Lsr.aro 21ev. 10 — Trst