LETO XLV, ŠT. 4
Ptuj, 30. januarja 1992
CENA 30 TOLARJEV
Zimska pravljica.
Foto: I. dani.
V soboto skupščina nekadilcev
31. januar je že nekaj let dan brez cigarete. Tega
dne naj bi vsi kadilci preizkusili svoj »karakter« in
preživeli dan brez cigarete. V aktivnosti se vključu-
je tudi Zveza društev nekadilcev Slovenije, ki je
svoje člane in nekatere goste povabila na redno
letno skupščino; ta bo 1. februarja ob 10. uri v pro-
storih Zavarovalnice Maribor, Cankarjeva 3. Na
njej bodo podelili pohvale zaslužnim članom, pre-
gledali delo v prejšnjem obdobju in oblikovali
predloge za v bodoče.
Skupščina bo potekala pod geslom: Ne kadimo
— zdravo živimo!	MG
NAJBOUŠI ŠPORTNIKI ZA LETO 1991
Anita Ličina in Filip Leščak
v petek zvečer je Športna zveza Ptuj proglasila najboljše za leto 1991. Posebna žirija je za špor-
tnico izbrala mlado šahistko Anito Ličina iti judoista Filipa Leščaka. Podrobneje na strani 7.
(Foto: LANGERHOLC)
S Športom v svet
Petkova proglasitev najboljših športnic, športnikov in ekip ob-
čine Ptuj za leto 1991 je pokazala, da je ta občina na tem področju
uspešnejša, kot je sicer v mladi državi. Veliko število medalj, tudi z
večjih tekmovanj, udeležba v riizličnih reprezentančnih vrstah in ve-
liko perspektivnih je zelo dobra osnova, da se ptujski predel v šir-
šem, tudi mednarodnem prostoru uveljavi še bolj. In to na področju
ustvarjanja, kjer se neposredno primerjaš z drugimi, kjer je pomem-
ben rezultat dela in ne le želja biti boljši ali pa drugim vsaj enak.
Vsem. ki .so prejeli pokale in priznanja, veljajo čestitke za delo
in dosežke ter želja, da tako nadaljujejo. Za tiste, kijih šport zani-
ma nekoliko manj. pa moramo zapisati, da to ni v.se, kar premore-
mo. V izbor za najboljše se lani ni uvrstilo nekaj športnikov, ki jim
razmere v Jugoslaviji in Sloveniji niso dovolile nastopov, prejšnja
leta pa so bili čisto pri vrhu. To .še zlasti velja za letalske športe, ki
so ostali brez tekmovanj zaradi vojne in seveda niso imeli možnosti
za dosego dobrih rezultatov. Odpoved bivših državnih prvenstev in
nastopanja za bivšo Jugoslavijo je tako za nekaj časa ustavila
predlani prvega in drugega. Mirka Vindiša in Igorja Kolariča, če
omenimo samo najvidnejša. S tem ne mislim zmanjšati vrednosti
drugih dosežkov naših najboljših. Nasprotno! Želim le povedati, da
smo v športu dobri in da smo lahko še boljši. Ptuj .se mora tega bolj
zavedati in tudi bolj izkoristiti ob iskanju svojega mesta v Sloveniji
in Evropi!	ludvik kotar
DRUGI OBČNI ZBOR ZVEZE PERUTNINARJEV
Položaj kooperantov
se je izboljšal
ZA 3 ODSTOTKE VEČJA PRIREJA • DIALOG Z VODSTVOM
PODJETJA • CILJ JE PERUTNINARSKA ZADRUGA
Šestnajstmesečno delo vodstva Zveze perutninarjev se je že obrestovalo.
Organizacija, ki združuje vseh 300 kooperantov ptujske Pertunine, je
vzpostavila dialog z vodstvom podjetja. Ne sicer neposredno, saj vodstvo
Perutnine zaradi mnenja, da gre za politično organizacijo, ni bilo za so-
delovanje. Znotraj zveze so torej ustanovili odbor za kooperacijske od-
nose. V njem so predstavniki kooperantov z vseh območij, kjer ima Pe-
rutnina svojo kooperacijsko proizvodnjo. Člani odbora se skoraj vsak
mesec sestane jo s predstavniki Perutnine in dogovarjajo o vsem, kar je
potrebno za boljše odnose med podjetjem in kooperanti.
Tudi na sobotnem občnem zboru
so kooperanti zatrjevali, da so še ved-
no izkoriščani. Predvsem zaradi pre-
nizko obračunane amortizacije, pa tu-
di plačilo je menda v drugih peru-
tninskih firmah boljše. Ni pa bilo ta-
kih razprav kot pred letom, ko so vsi
povprek govorili o izgubi in neizhod-
nem položaju svoje farme. Nihče tudi
ni govoril o zdravstvenih težavah piš-
čancev, ni bilo govora o velikem pogi-
nu, tudi slabe kakovosti krme ni nih-
če več omenil. Na prejšnjih sestankih
je bila namreč vse to glavna tema tar-
nanja kooperantov in zagotavljanja
predstavnikov podjetja, da bodo za-
deve uredili.
Med kooperanti je bil tudi tokrat
direktor kooperacije Slavko Visenjak,
ki je postregel z novico, da so se tudi
delavci pripravljeni včlaniti v Zvezo
perutninarjev. Govoril je tudi o lan-
skoletnih rezultatih kooperacijske
proizvodnje. Ti so dobri, saj so načr-
tovano proizvodnjo presegli za tri od-
stotke. Dejal je, da so se v Perutnini
trudili zagotoviti kooperantom čim
večje plačilo. Opisal je težave firme
zaradi izgube dela jugoslovanskega
trga in prizadevanja za večji izvoz.
Ob tem je postregel še s podatkom,
da plačuje Perutnina mesečno sto mi-
lijonov tolarjev obresti, od tega polo-
vico za sedem milijonov mark kredi-
ta, najetega za gradnjo sodobne klav-
nice.
Sobotnega občnega zbora se je
udeležil tudi dr. Ludvik Toplak, pred-
sednik Družbenopolitičnega zbora v
republiški skupščini. Govoril je o za-
družništvu v svetu, o nemoči parla-
menta, da sprejme lastninske zakone,
predvsem tistega o zadrugah. Ob
ustanovitvi Zveze perutninarjev je bil
namreč tudi sam trdno prepričan, da
bo v tem času ustanovljena perutni-
narska zadruga. To je namreč osno-
vni cilj Zveze. Vendar se kooperanti
ne strinjajo s tem, da bi dobili 51-od-
stotni delež perutninske klavnice,
zahtevajo tak d^elež v celotnem podje-
tju. To svojo zahtevo utemeljujejo s
tem, da so pomagali zgraditi celotno
Perutnino. Danes sprejmejo v svoje
vzrejne objekte osemdeset odstotkov
enodnevnih piščancev, porabijo
osemdeset odstotkov krme iz peru-
tninske mešalnice, prav takšen je nji-
hov delež v prireji piščančjega mesa.
Njihov cilj je torej, da dobijo združe-
ni v zadrugo večinski delež in odloči-
len vpliv na gospodarjenje podjetja.
Na vprašanje, kakšen bo v tem pri-
meru odnos kooperanta in delavca,
odgovarjajo, da enakopraven in pra-
vičen: kolikor bo kdo aelal in kolikor
bo imel v podjetju kapitala, toliko bo
dobil. Menijo tudi, da bodo med ko-
operanti in bodočimi zadružniki lju-
dje, ki bodo sposobni voditi tudi tako
veliko podjetje, kot je Perutnina.
J. Bračič
DOSTAVA NA DOM
natura
®062 773 952
TISKOVNA KONFERENCA
V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ
Pozdravljeno, Jutrovo
Minuli četrtek so v viteški dvorani ptujskega gradu delavci Pokra-
jinskega muzeja predstavili priprave na razstavo Srečanje z Jutrovim na
ptujskem gradu. Priprave tečejo že od pomladi leta 1990, ko je bila ma-
ja prva predstavitev začetka priprav na razstavo, katere otvoritev bo le-
tos 15. aprila. Razstava bo odprta do 15. decembra. Osrednja predsta-
vitev 47 portretov mož in žena z Jutrovega bo v pritličju gradu, pa tudi
druge zbirke bodo z manjšimi spremembami smiselno navezali na to
razstavo.
Gre za mednarodni projekt,
največji za ptujski muzej doslej
in enega večjih v slovenskem
prostoru. Razstava bo stala
300.000 nemških mark, kot je po-
vedal ravnatelj muzeja Boris
Miočinovič, ki optimistično me-
ni, da se mora ta denar v osmih
mesecih, kolikor bo razstava na
ogled, skupaj s spremljajočimi
prireditvami povrniti. Vodja pro-
jekta višja kustodinja Marjeta
Ciglinečki je povedala, da kar
zadeva strokovni del razstave, je
vse pripravljeno, razstavo pa si
je že mogoče ogledati na maketi
v merilu 1:10. Oblikovalec raz-
stave, kataloga in drugaga pro-
pagandnega materiala je Jaka
Marinič.
Razstavo bo spremljala vrsta
spremljajočih prireditev, ki ne
bodo vezane samo na Ptuj, am-
pak tudi na druga slovenska me-
sta. Gre za predstavitev tekstila
(tu je pokazala velik interes Ma-
riborska tekstilna tovarna), za
modni bazar, ki bo v času razsta-
ve, za šolo trebušnega plesa, za
turško kuhinjo, ki naj bi jo pri-
pravljali v zainteresiranih gostin-
skih obratih, za predstavitev tur-
škega glasbenega izročila, turško
folkloro in še kaj.
Razstava bo kulturni dogodek,
ki ne pomeni samo promocije
muzeja, ampak tudi Ptuja in ob-
čine in že zdaj je zanjo precejš-
nje zanimanje.	NaV
V opekarni
Opte spet
prižgali peč
v ponedeljek so v ptujski ope-
karni Opte spet prižgali peč za
žganje opeke. V dveh mesecih so
jo obnovili, investicija pa je stala
18 milijonov* tolarjev.	y
ZELENI PTUJA
VABIJO ČLANE IN SIMPATIZERJE TER OBČANE
na PROGRAMSKO SKUPŠČINO, ki bo v PE-
TEK, 31. JANUARJA, ob 17. uri v Domu krajanov
bratov Reš, Štuki 1/A.
Gostje skupščine Zelenih Ptuja bodo: dr. dušan
Plut, dr. Peter Tancig, dr. Božidar Voljč, dr. Hubert
Požarnik ter Mitja Bricelj, Vane Gošnik in Peter
Jamnikar.
2 - DOMA IN PO SVETU
30. januar 1992 - TEDNIK
S SEJE PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
Javna dela, problemi
srednjega šolstva, varovanje
kulturnih objektov...
Ptujski izvršni svet se je 23. januarja odločil, da bo v okviru repu-
bliškega razpisa javnih del sodeloval z desetimi projekti, v okviru kate-
rih naj bi začasno zaposlili okrog 140 nezaposlenih. Za njihovo izvaja-
nje bo zagotovil nekaj milijonov tolarjev iz sredstev za posamezne dejav-
nosti v okviru proračuna oziroma iz drugih virov.
Kritično je ocenil pnpravlieno
racionalizacijo mreže srednjih
šol Slovenije, ki bo ni^bolj priza-
dela ptujsko občino. Že v novem
šolskem letu naj bi izgubili neka-
tere programe. Racionalizacijo
sicer podpira, vendar vztraja, da
se izvede po predhodnem dogo-
voru. Nesprejemljivo je, da bi v
bodoče Ptuju v okviru kmetijske
šole izobraževali le v dveletnem
programu. Republiškemu mini-
strstvu za šolstvo in na nekatere
druge naslove so zato posredova-
li stališča, v katerih so zapisali,
da vztrajajo pri usmeritvah ptuj-
ske občinske skupščine iz lanske-
ga leta in pripravljenih smerni-
cah za februarsko skupščino. Če
bi sedanji predlog racionalizacije
mreže srednjih šol obveljal (mj-
nistrstvo zatrjuje, da je neprekli-
cen), ocenjujejo, da bo v prihod-
njih štirih letin polovica otrok iz-
gubila možnosti za šolanje v
srednjih šolah. Socialno stanje je
namreč takšno, da je vprašanie,
ali bodo lahko nadaljevali šola-
nje v drugih krajih. V ptujskem
izvršnem svetu tudi j^redlagajo,
da bi se glede na zdajšnje stanje
že morah pogovarjati o prestruk-
turiranju izobraževanja glede na
^prejete dokumente o razvoju
^ovenskih goric in Haloz. V
okviru centra naj bi uvedli fakul-
tativne oblike izobraževanja do-
polnilnih dejavnosti, ki jih bodo
v bodoče razvijali na teh območ-
jih. Pripravljena reorganizacija
mreže srednjih šol v Sloveniji
močno diši po regijskem načinu
odločanja, so še poudarili.
V REPUBLIKI GLUHI ZA
PTUJSKE PREDLOGE
Člana IS Franc Ivanuša, ki od-
govarja za varstvo okolja in ure-
janje prostora, in Slavko Vam-
berger, ki se ukvarja z vprašanji
cestnega, komunalnega in stano-
vanjskega gospodarstva, sta vno-'
vič opozorila na težave, ki nasta-
jajo, Ker v proračunu ni denarja
za sanacijo posledic po naravnih
ujmah. Prepričana sta, da bi v
občini morali zagotoviti nekaj
sredstev za te namene. V republi-
ko je ptujski izvršni svet že dva-
krat poslal predloge o tem, da bi
del denarja, ki se v občinah zbira
za sanacijo razmer po naravnih
nesrečah, ostal le-tem. Žal do da-
nes ni bilo odjgovora. Sedaj ptuj-
ska občina demo to vprašanje re-
šuje iz proračunske rezerve, saj
je različne elaborate za sanacijo
škode treba tudi plačati. Da so
ljudje na prizadetih območjih
ogorčeni, ker zaradi plazov ne
morejo uporabljati cest in hodijo
peš, je razumljivo. V vladi pa se
tudi zavedajo, da mora ta imeti
varovanje premoženja ljudi in
komunikacije prednost. Žal pa
republika kaže ignorantski od-
nos do občine, ki je bila v zad-
njih letih večkrat prizadeta zara-
di naravnih nesreč, in ji ne po-
maga tako, kot bi morala. Pro-
blemi Ostajajo zato nerešeni, lju-
dje pritiskajo na vlado, ki pa je
očitno nemočna v odnosu do re-
publike, kjer se zbirajo sredstva
za sanacijo po naravnih nesre-
čah.
Izvršni svet ni ugodil vlogi
Društva mobiliziranih Slovencev
v nemško vojsko 1941 — 1945 za
finančno pomoč. O morebitni
dotaciji bo odločil, ko se bo se-
znanil s programom dela dru-
štva. Predlaga pa, da naj se vpra-
šanje mobiliziranih v nemško
vojsko enotno uredi za vso drža-
vo, s tem pa tudi financiranje.
KAKO ZAVAROVATI KUL-
TURNE OBJEKTE?
Članice izvršnega sveta za kul-
turo, izobraževame in šolstvo
Kristina Šamperl-Purg predlaga,
da bi, če se želimo izogniti van-
dalskemu ravnanju na nekaterih
gradovih, predvsem na Borlu in
v Turniščin, v njih uredila hišni-
ška stanovanja. Gre za spomeni-
ke I. kategorije, ki sta v upravlja-
nju Skupščine občine Ptuj in pod
strogim nadzorom Zavoda za
varstvo kulturne in naravne dedi-
ščine Maribor. Hišnika v obeh
gradovih naj bi skrbela za okoli-
co gradov, JU čuvala pred tatovi
in opravljala manjša vzdrževalna
dela. Sredstva za ureditev hišni-
ških stanovanj naj bi zagotovili
iz fonda za prodajo stanovary.
Izvršni svet bo o tem predlogu se
razpravljal; odločitve v kratkem
ni pričakovati, saj je vmes zakon
o denacionalizaciji.
Na četrtkovi seji je izvršni svet
tudi sklenil, da se iz neizkorišče-
nih sredtev akcije Slovenski trg 6
poravnajo obveznosti za obnovo
stukatur na ptujskem gradu.
Sredstva za Slovenski trg 6 se za-
gotovijo v letošnjem finančnem
načrtu kulture.
Posamezni sekretariati so za
izvršni svet pripravili programe
dela do letošnjega aprila ter jih
usklajene predložili predsedstvu
občinske skupščine, ki bo obliko-
valo program dela skupščinskih
zborov.
MG
V ptujski občini je že nekaj
nad 4100 nezaposlenih, kar je
okrog 15,5 odstotka aktivnih
prebivalcev. Zato so se v občin-
skem izvršnem svetu odločili
za povečano število projektov
javnih del, v katere naj hi
vključili več kot tri odstotke ne-
zaposlenih. Za vsakega od de-
setih projektov naj bi zagotovi-
li okrog dvajset odstotkov
, sredstev.
Tudi v Ptuju
veliko gripe
Ptujska občina ni nobena izjema, kar zadeva gripo. V tem trenutku
sicer natančnih podatkov o tem, koliko je obolelih, ni, vendar je obisk v
ambulantah občutno večji. Po 10. januanu so v otroškem dispanzerju v
Ptuju povprečno dnevno pregledali od luO do 150 obolelih otrok, v šol-
skem okrog 120. Povečal pa se je tudi obisk v splošnih ambulantah. V
Sloveniji je zaradi gripe (gre za virus A) za daljši aH krajši čas zbolelo
okrog jO odstotkov Slovencev. Če bi se želeli ogniti epidemiji, bi se mo-
ralo cepiti vsaj SO odstotkov ljudi.
V ptujski enoti za higieno in
^idemiologijo mariborskega
Zavoda za zdravstveno varstvo
so povedali, da se je letos proti
gripi zaščitno cepilo le okrog 200
občanov. V glavnem gre za upo-
kojence. zaposlene v majhnih
podjetjih, zdravstveni dom in
banko. V letu 1990 se jih je cepi-
lo okrog 400. Podatki kažejo, da
je med občani še premalo zani-
manja zanj. Enota pred vsakim
ceplienjem, ki je ponavadi no-
vembra, pošlje ponudbo na vse
zavode, ustanove in podjetja.
vendar odziva ni. Čeprav so v le-
tošnji zimi imeli omejene količi-
ne cepiva zaradi težav pri doba-
vah zaradi vojne v Hrvaški, bi ga
zagotovili več^, če bi bilo povpra-
ševanje večje. Od naročene koli-
čine za to zimo jim je ostalo de-
set doz, vendar preventivno ce-
pljenje sedaj več ne bi imelo
učinka.
Kakorkoli že, cepljenje je do-
bra naložba v zdravje, saj je stro-
šek veliko manjši, kot je škoda,
ko zbolimo.
MG
Višji zneski participacij
25. januarja so pričeli veljati novi zneski doplačil k cenam zdrav-
stvenih storitev, V povprečju so se povečali za 26,9 odstotka, kar je
manj, kot so se v prejšnjem letu povečali osebni dohodki. V letu 1991 se
je participacija popisala dvakrat: prvič I. maja, driigič I. septembra.
Prvi obisk pn zdravniku v os-
novnem zdravstvenem varstvu
stane po novem 60 tolanev, prvi
obisk pri specialistu, tudi pri zo-
bozdravniku -- specialistu, 200
tolarjev. Prvi obisk pri zdravniku
in zobozdravniku v nočnem času
— med 22. in 6. uro zjutraj —
stane 110 tolari^ev, obisk zdravni-
ka na domu 200 in obisk zdrav-
nika na domu med 22. in 6. uro
390 tolarjev
Za zdravila s pozitivne liste
zdravil in sanitetni material je
nova cena doplačila 80 tolarjev.
Za 26,9 odstotka so se v povpreč-
ju povišala tudi doplačila k ce-
nam zobozdravstvenih storitev.
Za vse zobnoprotetične storitve
znaša participacija 55 odstotkov
cene posamezne storitve.
MG
PRIMATOVA POSLOVNA ENOTA VARNOSTNE OPREME V ORMOŽU
Še veliko nejasnosti
Kljub ostrim razmeram gospodarjenja v letu 1991, ob nejasnih izvoznih stimulacijah, pretrganih plačilnil
in prodajnih tokovih, ob odtujitvi Primatovega obrata v Ušču in poslovnih prostorov Beogradu je Primat ko
delovna organizacija in poslovna enota varnostne opreme v Ormožu sklenil poslovno leto 1991 sorazmerno do
bro.
Kaj pravzaprav to pomeni,
nam je povedal direktor ormoške
poslovne enote Bančna oprema
Mirko Tomažič. Uspeli so odpla-
čati vse kratkoročne kredite, ki
pomenijo ob določeni obremeni-
tvi gospodarstva in visokih
obrestnih merah brez dvoma
past za gospodarstvo, in po nje-
govem ni takega proizvod,a da bi
prenesel tako visoke bančne
obresti, kot trenutno bremenijo
marsikatero podjetje.
»V letu 1992 pričakujemo, da
bomo obdržali isto raven proiz-
vodnje in prodlaje, povečali bo-
mo izvoz, izpad, ki ga predvide-
vamo na domačem tržišču oziro-
ma v republikah bivše Jugoslavi-
je, bomo morali nadomestiti z
novimi in kvalitetnejšimi proiz-
vodi za tuje tržišče. To bo brez
dvoma zahtevalo nenehno prila-
gajanje, s kvaliteto bomo posku-
šali pridobiti nove ateste, ki jih
pričakujemo s strani ameriškega
tržišča. V tem primeru lahko ra-
čunamo, da bi obdržali isto za-
poslenost, na ravni delovne orga-
nizacije pa bi se ta mogoče
zmanjšala za 60 ljudi, a še to je
naravni odliv zaradi odhoda de-
lavcev v pokoj,« je o načrtih za
leto 1992 povedal Mirko Toma-
žič.
V letu 1991 so imeli delavci v.
celotnem Primatu za 25 odsto-
tkov nižje osebne dohodke od
sorodnih podjetij. »Delavci so
bili zelo strpni, saj smo vsi sku-
paj na ta način sanirali podjetje
in izplačali kratkoročne kredite.
Upamo, da bomo v letu 1992
uspeli osebne dohodke mesečno
usklajevati z rezultati v podjetju
in dosežene na trgu,« je dejal di-
rektor. S ponosom je še povedal,
da v lanskem letu pri njih ni bilo
delavcev na »čakanju«.
, So ena redkih firm, kjer dobijo
boljši delavci ob koncu meseca v
plačilno kuverto več kot tisti, ki
se pri delu ne trudijo. »Delavec
je pri nas plačan za kvalitetno
opravljeno delo. Predvsem boljši
delavci z več izkušnjami dosega-
jo povprečno boljše rezultate,
povprečni pa nižje. Sposoben de-
lavec ima pri nas možnost pove-
čanja svojega osebnega dohodka
na račun kvalitetnega akordnega
dela,« smo izvedeli od direktor-
ja. Seveda je bilo v začetku ob ta-
kem načinu izplačila osebnih do-
hodkov nekaj težav, vendar so se
ljudje sčasoma navadili in se tru-
dijo, da bi le uspeli doseči boljše
rezultate.
»Vesel bi bil, če bi bilo več de-
lavcev, ki bi imeli višji osebni do-
hodek, kot pa tistih, ki dosegajo
samo povprečje. V tem primeru
bi bila kvaliteta boljša, proizvod-
nja večja, in ker delamo za zna-
nega kupca, bi bil priliv denarja
večji, kar bi seveda ustvarilo os-
novo za izplačilo boljših osebnih
dohodkov,« je razmišljal Mirko
Tomažič in dodal, da je leto še
zelo dolgo, v njem pa veliko pa-
sti in nejasnosti. Tudi ob medna-
rodnem priznanju Slovenije, kar
je osnova za podjetja, ki veliko
poslujejo z zahodnimi državami.
Vida ToDolovec
Mirko Tomažič: »Tudi v slabih
delovnih razmerah lahko delavci
dobro delajo ...«
Letos manj optimistično
v slovenjebistriškem gradbenem podjetju Granit, kjer združuje delo 310 delavcev, jih dela 60 odstotkov v gradbeni dejav-
nosti, 30 pa jih je zaposlenih v delovni enoti Kamnolom v Poljčanah, ki s svojo tradicijo in kvaliteto pomeni veliko za to ob-
močje Slovenije. V delovni enoti Stranske dejavnosti so združili kotinarje, lastno mehanizacijo, to je transport in avtopark, ter
vzdrževanje. Imajo še majhno enoto teracerjev, lastno železokrivništvo in betonarno. V lanskem letu so ustanovili še samostoj-
no obračunsko enoto Trgovina z gradbenim materialom in Stanovanjsko zadrugo Dolomit s kooperanti. Vršilec dolžnosti di-
rektorja Peter Kosi pravi, da omenjene enote sicer dohodkovno ne pomenijo nekaj posebnega, vendar se same preživljajo.
»Velik razlog, da smo v letu 1991 dobro poslovali, je bi-
lo dovolj dela. Bili smo stoodstotno zasedeni. Žal pa smo
tudi mi štedili pri osebnih dohodkih; ti so bili v povpreč-
ju gradbene panoge. Sicer pa kot vsi gradbinci zaostaja-
mo za drugim gospodarstvom. Ljudem smo poskušali do-
povedati, da je boljša mala in zagotovljena plača kot pa
visoka in v oblakih. Doslej smo osebne dohodke uspeli
redno izplačevati, uresničujemo pa tudi kolektivne po-
godbe,« smo izvedeli od direktorja.
S kančkom zaskrbljenosti je pripomnil, da so v 1991. le-
to šli veliko bolj optimistično kot v 1992. Razlog so bile
ugodne pogodbe, ki so jih sklepali ob koncu 1990. (pre-
nova mesta Maribora). Žal pa kaže na tem področju letos
povsem drugače. Zakon o vračanju lastnine razlaščenim
lastnikom je tudi na tem področju naredil svoje in objek-
ti, ki jih je za njih v Mariboru pripravljal investitor ZIM,
so vprašljivi.
»S tem, da v letošnje leto ne prinašamo toliko pogodb
kot lani, so obeti manj optimistični. Kljub temu menimo.
da smo se v preteklosti s svojim delom pri investitorjih
uspeli uveljaviti. Računamo lahko na vsaj približno tak-
šen obseg dela: vzdrževanje stanovanjskega fonda v Ma-
riboru, nekaj bi gradili prek Zavoda za izgradnjo Maribo-
ra, nekaj je objektov naše tržne gradnje na deloviščih, ki
smo si jih v preteklosti kupili... Tako bi Granit v letu
1992 moral preživeti brez večjih pretresov,« je povedal di-
rektor. Kljub temu pa razmišlja, da se bo tudi pri njih sta-
nje na področju likvidnosti pričelo spreminjati na slabše.
Med 310 zaposlenimi je okoli 30 odstotkov delavcev iz
sosednje države Hrvatske, iz drugih republik bivše Jugo-
slavije pa jih je zanemarljivo malo. Hrvatje so v glavnem
doma iz Medžimurja in Zagorja in se konec tedna vozijo
domov, čez teden pa prebivajo v Granitovem samskem
domu. To so dobri delavci direktor pa se boji, da se bodo
pričeli vračati na Hrvaško, ko se bo pri njih pričela obno-
va porušenih krajev. Trenutno še nimajo v Granitu reše-
nih delovnih viz.
Vida Topolovec
Dipl. ing. gradbeništva Peter Kosi, v.d. Upravna zgradba gradbenega podjetja Granit,
direktorja.
Sporen napis na izdelkih
Plastdispenzer, d.o.o., iz Ormoža, ki zaposluje 140 delavcev, je ustanovila prejšnja tovarna Jože Kerenčič, sedaj preime-
novana v Optiplast, in tuja firma Haas iz Avstrije / namenom, da izdelujejo brizgane izdelke. To so figure PEZ, igračke za
otroke. V okviru svoje proizvodnje imajo tudi dokaj veliko orodjarno, kjer izdelujejo orodja za svoje potrebe in trg. ^
Podjetje je v veliki meri vezano za
izvoz; od 80 do 85 odstotkov vseh iz-
delkov, teh izdelajo približno 15 mili-
jonov letno, prodajo na ameriško tr-
žišče. Domači trg postaja vse bolj
problematičen, ostal je samo še slo-
venski, kjer pa kupna moč V zadnjem
času občutno pada.
»Leto 1991 smo sklenili pozitivno,
kar je v tej mešani družbi še posebej
razveseljivo, saj je podjetje, ki je bilo
registrirano 1990., rmelo v prvem letu
veliko izgubo, ki je znašala 10 odsto-
tkov vloženega kapitala obeh partner-
jev. Izguba seje nadaljevala tudi v le-
tu 1991. Ko pa je bila uvedena spre-
memba tečaja dinarja in so bili spre-
jeti dokaj ostri ukrepi pri poslovanju
glede stroškov, racionalizacije zapo-
slitve režijske delovne sile, se je po-
slovanje izboljšalo in izgubo smo
uspeli odpraviti,« je o poslovanju v
lanskem letu povedala direktorica,
dipl. oec. Majda Lukner. Poudarila je,
da je ustanovitev mešanega podjetja,
še posebej pa prodaja na tuji trg do-
bra odločitev, ker v nasprotnem pri-
meru tega podjetja ali pa celo njego-
vega delčka, več ne bi bilo.
Kljub dobremu gospodarjenju v le-
tu 1991 pa gledajo z veliko zaskrblje-
nostjo v leto 1992. Ne vedo še, kako
bodo prodajali na ameriški trg. Tre-
nutno morajo znižati ceno za 3 od-
stotke; to je dajatev, ki jo mora plača-
ti tuji partner, prek katerega izvažajo
v Ameriko. Na njihovih izdelkih je še
vedno napis Made in Jugoslavia in
dokler se to ne bo razčistilo in ne bo-
do vedeli, kaj je pravo za ameriško tr-
žišče — napis, da je izdelek narejen v
Sloveniji ali Jugoslaviji — bodo za
omenjene tri odstotke morali najti v
podjetju Plastdispanzer »notranje re-
zerve«.	Vida Topolovec
FRANCIJA: V Parizu so mi-
nulo nedeljo pripadniki vsaj 70
^azličnih organizacij protestirali
proti Le Penu in njegovi Nacio-
nalni fronti, predvsem pa proti
vse močnejšemu rasizmu in ne-
strpnosti do tujcev. Čeprav so se
demonstracij udeležili tudi pri-
padniki vladajočih socialistov, je
3ilo med demonstranti slišati ve-
liko gesel proti mlačni politiki
socialistov do skrajno desne Le
Penove stranke. Res je tudi, da je
prav premierka Edith Cresson v
imenu vlade vložila tožbo proti
najnovejšim verbalnim izpadom
tega skrajno desničarskega poli-
tika. Demonstranti pa so ravno s
svojimi gesli hoteli pokazati na
preveliko mlačnost vlade do si-
ceršnjih izpadov Nacionalne
fronte.
• • •
AVSTRIJA: Vladna koalicija
se je sporazumela glede tega,
kakšne naj bodo kazni za desne
skstremiste. K hitremu dogovoru
50 jih prisilila dogajanja — are-
tacija voditelja avstrijskih neona-^
cistov Gottfrieda Kussla, odkri-
tje oborožene športne skupine
Trene in aretacija njenih vodij,
napad štirih mladih neonacistov
na dom za azilante ter pripor
dveh piscev grafitov, ki sta si po-
magala z nacističnimi simboli in
gesli. Kazen za tiste, ki se ukvar-
jajo z nacionalsocializmom, so
tako z dosmrtne ječe za vse pri-
mere spremenili v zaporno kazen
od enega do deset let. Za najhuj-
še prekrške pa seveda še naprej
obstaja tudi kazen dosmrtne je-
če.
• • •
KUBA — ZDA: Ob tem, ko je
ameriška vlada sklenila, da bo
ukinila sankcije proti Kubi, se je
v New Vorku zbralo 10 tisoč de-
monstrantov, ki so zahtevali, da
vlada ta sklep prekliče. Demon-
stracije je organiziral klub Mir
na Kubi, demonstrantje pa so
zahtevali, da naj ZDA izvajajo
sankcije proti Kubi, vse dokler
ne bo padel režim Fidela Castra.
• • •
BLIŽNJI VZHOD: Pri bliž-
njevzhodnih pogajanjih, ki naj bi
se nadaljevala v Moskvi, pošteno
škriplje. Palestinski voditelji z
zasebnih arabskih ozemelj so
PLO-ju našteli vrsto razlogov,
zaradi katerih se jim zdi udele-
žba na pogajanjih nepotrebna.
Največje jabolko spora ostaja
zahteva Palestincev z zasedenih
ozemelj, da naj bi oni neposred-
no sodelovali na bližnjevzhodnih
pogajanjih. Na ta predlog ne pri-
stanejo niti sami režiserji poga-
janj — Američani.
• •
KITAJSKA — EVROPA: Ki-
tajski premier Li Peng je v nede-
ljo pričel enajstdnevno turnejo
po Evropi. Obiskal je ali še bo
Italijo, Švico, Portugalsko in
Španijo ter sedež Združenih na-
rodov v New Vorku. Obisk naka-
zuje, da so evropske dežele že
pričele odpuščati kitajski greh —
pokol na Trgu nebeškega miru.
A so najrazličnejša gibanja že
znova opozorila na to nedemo-
kratično dejanje kitajske oblasti.
Dejstvo je, da je Li Peng najvišji
kitajski voditelj, ki so ga evrop-
ske dežele sprejele po pokolu
študentov v letu 1989.
• • •
ALŽIRIJA: Bolj ko se pribli-
žuje drugi krog svobodnih voli-
tev, bolj je močan pritisk vojske
in policije. Policija je aretirala
voditelja Islamske alžirske fron-
te, takoj za njim pa tudi njegove-
ga naslednika. Poznavalci opo-
zarjajo, da je za zapahi že večina
vodilnih mož te organizacije.
Uradne oblasti o tem molčijo in
poskušajo zadržati alžirske no-
tranje zadeve v tajnosti.
• • •
SINCAPLR: Voditelji šestih
južnoazijskih držav se bodo pri-
hodnji teden dogovorili o gospo-
darski združitvi, o ustanovitvi
prostega trgovinskega območja
in o tesnejšem političnem sode-
lovanju. Voditelji Bruneja, Male-
zije, Indonezije, Filipinov, Singa-
purja in Tajske pa bodo s poseb-
no deklaracijo predlagali tudi
tesnejše povezovanje z nekoč ve-
likimi nasprotniki na indokitaj-
skem polotoku — z Vietnamom,
Laosom, Kap.hodžo in Burmo.
pripravila; d. 1.
TEDNIK - 30. januar 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Davek od dohodka iz kmetijstva
X nadaljevanje
Eden izmed virov dohodnine so tudi dohodki iz kmetijstva (ka-
tastrski dohodek gozdnih in negozdnih površin — KI)). Kmet, ki je
imel skupni katastrski dohodek v letu 1991 večji od 61.000 SLT, je
že med letom plačeval akontacijo dohodnine po stopnji 8 % (v ptuj-
ski občini samo eden). Napoved za dohodnino pa so dolžni oddati
vsi, ki imajo kmetijske površine, katerim je znan katastrski doho-
dek. Kot je že bilo omenjeno v prejšnjih člankih, je rok za oddajo na-
povedi JI. marec 1992.
V letu 1991 smo vsem kme-
tom, katerim je odmera vseh
prispevkov iz KD presegala
100 SLT, poslali odločbo. Iz
nje so razvidni KD in prispevki
(razen prispevkov za odpravo
vojne škode, ki so bili odmerje-
ni pozneje). Ti prispevki so bili
odmerjeni, če je skupni KD
večji od 3600 SLT. Kmetje so
prejeli položnice. V napoved za
dohodnino boste torej' vpisali
podatke iz odmerne odločbe
ali boste dobili podatek o KD
na krajevnem uradu, nekaterim
pa bomo podatke poslali po
pošti. V pripravi imamo sezna-
me lastnikov kmetijskih zem-
ljišč po krajevnih skupnostih, ti
pa bodo po 10. februarju do-
stopni na krajevnih uradih.
V primerih, ko gre za skupna
kmetijska gospodarstva, so se
do sedaj davki in prispevki od-
merjali nosilcu gospodinjstva.
Zakon o dohodnini (ZD) pa te-
melji na osebnih prejemkih
(plače, katastrski dohodki, ho-
norarji, pokojnine .. .). To po-
meni, da so zavezanci za do-
hodnino lastniki kmetijskih
zemljišč. V našem zemljiškem-
katastru še vseh lastnikov ni-
mamo evidentiranih, zato si
morate skupni KD razdeliti
med člane gospodinjstva, prav
tako pa plačane prispevke.
Primer: Kmet je lastnik 2/3
kmetije, žena, ki je vzdrževani
družinski član, pa 1/3. Napo-
ved za dohodnino morata od-
dati oba, s tem da kmet vpiše v
rubriko A.II.-2I./8 dve tretjini
K D, pri vzdrževanih družin-
skih članih (rubrika B. 111.) pa
podatke za ženo pod kolono 9
(zneski lastnih sredstev)
1/3 K D. Prispevki, ki so bili
obračunani v odstotkih od K D
in plačani rtied letom, se delijo
v enakem deležu. Vpišejo se v
21. kolono v enajsti stolpec. Na
podoben način izpolni napo-
ved žena, vendar brez poda-
tkov o vzdrževanih družinskih
članih.
V osnovo za dohodnino se
ne prištevajo K D zemljišč, za
katere so bile priznane oprosti-
tve in olajšave. Vil. stolpec se
vpišejo plačani zneski prispev-
kov, ki so obračunani od KD
(vojna škoda, zdravstveno za-
varovanje, poplave . . .). Po 7.
čl. ZD lahko znižujete osnovo
za dohodnino za 10%, če ste
med letom nakupovali kmetij-
sko mehanizacijo, gradili in
adaptirali gospodarska poslop-
ja, kupovali zdravila, plačali
članarino političnim strankam,
plačali prispevke za dodatno
socialno varnost . . . Dokazov
ni potrebno prilagati napovedi,
hraniti pa jih morate eno leto
po prejemu odločbe o odmeri
dohodnine. Izven 10% pa se
priznajo plačani zneski samo-
prispevka, 8 % letne bruto pla-
če v RS, če ste stari več kot 65
let, in letna bruto plača, če ste
invalid s 100% telesno okvaro
in vam je bila priznana pravica
do nege in pomoči.
Sprememhp ZD so prinesle
tudi višje kazni, saj je za nepo-
polno ali nepravočasno vlože-
no napoved predvidena kazen
najmanj 25.000 tolarjev.
Stanislav Zavec,
direktor UDP
Pa vendar se premika
(Ob članku SKD v Ptuju in Vidmu)
Nove politične stranke v Sloveniji pogosto tarnajo, da jih javni
mediji spregledujejo in s tem favorizirajo nekdanje družbenopolitične
organizacije oziroma njihove naslednice. Tudi pri krščanskih demo-
kratih v F*tuju je prisotno podobno mnenje, kar so izrazili v Tedniku
16. 1. 1992.
Vendar to povsem ne drži. V naslednji številki Tednika (23. 1. 92)
je o njih pisal sam g. Franc Lačen, direktor časopisa. Vseh resnic, ki
jih omenja, sicer nismo vzeli za suho zlato, bi pa se kljub temu zahva-
lili za izrečeno pozornost. Pričakujemo, da nas bodo odkrili tudi vaši
novinarji in bodo v našem delu našli tudi kaj novega in dobrega. G.
Lačnu pa moramo povedati, da med sabo pač nimamo šolanih politi-
čnih propagandistov in povemo naravnost, kar mislimo. Menimo pa,
da imamo dovolj odločnosti in volje, da delujemo javno tudi kot
stranka in da se ne bomo zlahka pustili odriniti v kot, kot smo bili
odrinjeni desetletja. Mislimo pa, da ste pri tem odrivanju in zamolče-
vanju imeli novinarji (sicer ne vsi) ne ravno mali delež.
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Ptuj
Govori se .
... da predsednik Demokratske
stranke ni prišel na razstavo umetnin
predsednika Liberalnodemokratske
stranke iz enega samega razloga:
ljudje ne bi vedeli, ali ploska njego-
vim razstavljenim delom ali odgovo-
ru v Tedniku.
... da je balkanski Brdavs močnej-
ši od slovenskega Martina Krpana,
ki mu na PP konjičku ni uspelo spra-
viti soli prek bosansko-hercegovske
meje. »Tu razloži, potem pa dobro
vozi,« mu reče bosanski cesar (cari-
nik).
. ..da nekateri razmišljajo, da bi
pričeli zdraviti z zelišči. Tudi o presto-
pu v ustrezno stranko razmišljajo, saj
si tako obetajo boljše čase zase in za
svoj stan. Sledijo pač zgledu svojega
novega ministra.
.. .da imamo Ptujčani mnogo
boljšega ministra, kot je recimo Ingo
Paš. Naš poleg vsega nastopa tudi f
tv reklamah ...
... da so ptujski športniki zasuž-
njeni s ptujsko meglo. Trenirajo v
megli, ko razglasijo najboljše, pa za
naravno počutje ustvarijo umetno
meglo v obliki cigaretnega dima. Naj
živi šport in zdrav duh v zdravem te-
lesu.
.. .da se nekateri čudijo županu,
ker hoče ustvariti veliko mestno obči-
no. Ne gre jim v račun, zakaj ustvar-
ja ozemeljske zahteve za račun neko-
ga drugega. Sam namreč ne more
kandidirati za ptujskega župana, ker
je po poreklu šumar (staroselski izraz
za Kidričevo).
... da so se v občini pojavili jutal-
ski prodajalci mesa: »Očete morda
kupiti poceni piletinu ?«
.. .da se ena ptujskih firm še pose-
bej uspešno zavzema za plače svojih
delavcev. Prodajajo hiše, parcele, go-
stilne, stanovanja. Kdo je na vrsti?
Starši učencev OŠ
Leskovec smo zgroženi
Desetletja stara pobuda IS SO Ptuj
o ukinitvi samostojne OŠ Leskovec je
brez natančno opredeljenih argumen-
tov našla svoje mesto v osnutku odlo-
ka o ustanovitvi javnih vzgojnoizo-
braževalnih zavodov — osnovnih šol.
Po obravnavi gradiva za 20. sejo
skupščine 10. decembra 1991 smo k 6.
točki dnevnega reda (gradivo o obli-
kovanju smernic za osnovno šolstvo)
pripravili pisne pripombe in predloge
glede osnovnih šol v Halozah in se iz-
rekli proti ukinjanju samostojnih os-
novnih šol ter dejstva posredovali na
seji skupščine 10. decembra. Naš
predlog ni bil upoštevan pri nadaljnji
pripravi gradiva. 13. januarja 1992
smo prejeli osnutek odloka o ustano-
vitvi osnovnih šol, v katerem je doslej
samostojna OŠ Leskovec avtomatsko
postala podružnica OŠ Videm. Pono-
vno smo posredovali pisne pripombe
Sekretariatu za vzgojo in izobraževa-
nje in IS so Ptuj ter predlagali:
1.	Osnovna šola Leskovec naj osta-
ne samostojna šola.
2.	Črta naj se 20. člen odloka, ki
govori, da osnovna šola postane po-
družnična, ko ima samo en oddelek
na predmetni stopnji.
Predlog smo podkrepili z naslednji-
mi argumenti:
1.	Nimamo še urejene lokalne uprave,
ki bo najverjetneje povezovala nekaj
KS v Halozah, zato menimo, da je
neučinkovito in kratkoročno na pa-
met priključevati našo osnovno šolo k
OŠ Videm.
2.	Na razpolago še nimamo republi-
ških normativov in standardov za os-
novne šole na demografsko ogrože-
nem območju.
3.	Povezava z OŠ Videm v nobenem
pogledu ne prinaša izboljšanja kvali-
tete pouka. Obrazložitev ukinitve sa-
, mostojne OŠ Leskovec, ki navaja, da
prinaša kvalitetnejše strokovno pokri-
vanje pouka, je za učitelje na naši OŠ
dobesedno žalitev, saj poučujejo ra-
zen gospodinjstva, tehnične in liko-
vne vzgoje vse predmete učitelji z
ustrezno strokovno izobrazbo. Za
prelivanje kadra med šolami pa ni
ovira samostojnost šole, saj že nekaj
let uspešno kadrovsko sodelujemo z
OŠ Olge Meglič pri poučevanju zem-
ljepisa in zgodovine; tudi učitelj za
kemijo in biologijo opravlja le polovi-
čno obvezo.
4.	Nikakor pa ukinitev samostojne šo-
le ne prinaša boljših razmer dela za
učence in učitelje. Nujno namreč po-
trebujemo sodobno učno tehnologijo,
pripomočke, telovadnico ... Skupaj s
pedagoškim kolektivom smo pripravi-
li razvojni program šole. Določili smo
prioriteto nabav in vlaganj, pridobili
predračune in vse posredovali Sekre-
tariatu za vzgojo in izobraževanje SO
Ptuj. Še vedno pričakujemo pozitiven
odgovor, saj smo v KS tudi del samo-
prispevka namenili za boljšo oprem-
ljenost šole. V okviru razvojnega pro-
grama smo že pričeli obnovo šolskega
sadovnjaka in že zagotovili finančna
sredstva za zemeljska dela, sadike in
pomagali pri pripravi zemljišča.
Glede na to, da smo se celovito lo-
tili dviga kvalitete izobraževanja na
naši šoli, pa tudi število otrok raste,
verjamemo v moč argumentov in upa-
mo na odgovorno odločanje poslan-
cev na seji skupščine 4. februarja.
Starši učencev OŠ Leskovec
■pismo »od blizu«-
Po osamosvojitvenem predahu spet pismo »od
blizu«. Zdelo se mi- je namreč, da ni primerno, če
bi pokvaril razpoloženje državljanom, ki so očitno
že utrujeni od prevelikih zgodovinskih dogodkov.
»Umazane podrobnosti« pa so za navadne smrtni-
ke tako ali tako utrujajoče.
Sicer pa se »sarajevsko pemirje« dobro drži,
kar dokazujejo tudi vroči telefoni na fronti, s kate-
rimi si lahko sprt^e strani krajšajo dolgočasne dni.
Manj dolgočasno je te dni v Bosni in Hercegovini, kjer se sicer drži-
jo starega načela o pripravah na jutrišnjo vojno kljub možnosti na
mirno razdelitev Bosne in Hercegovine. Sicer pa Bosni in Hercego-
vini lahko pomaga pred razdelitvijo samo Bog. Malo je namreč
možnosti, da bi se izognili stoodstotni delitvi, kjer bodo pač deli z
večinskim srbskim prebivalstvom pripadli Srbiji, medtem ko Hrvati
in Muslimani verjetno Hrvaški. Ozemeljski apetiti bi verjetno bili
tako potešeni pri Miloševiču pa tudi pri Tudmanu oh dejstvu, da so
Krajine za Srbijo izgubljene in bodo Srbi na Hrvaškem pač večni
protektorat Hrvaške, kar je tudi po drugim scenarijem gotovo dej-
stvo. Mirovne sile združenih narodov so tako samo fasada za ča-
stni umik Srbije iz vojne s Hrvaško, ki naj bi jo zakrivala predvsem
generalštabska garnitura v Beogradu. Zdi se, da so povsod po dr-
žavi že utrujeni od vojne ter, da bi se radi posvetili »obnovi domovi-
ne«.
Vojna je lahko namreč tudi dober biznis in navadno ob velikih
katastrofalnih rušenjih pomeni gospodarski razcvet ob pomoči tujih
kreditov.
Značilnost preteklega dogajanja je ohladitev odnosov med
Slovenijo in Hrvaško, kar je dokaz, da odnosi med nekdanjimi dr-
žavami balkanske skupnosti še vedno delujejo po principu zunanjih
sovražnikov. Konec vojne na Hrvaškem namreč oh dejstvu, da je
praktično večina državljanov pod orožjem ter da vlada v sosednji
republiki vojna psihoza, lahko pomeni dokaj neugodno situacijo za
Slovenijo. Hrvaška bo namreč morala čimprej sprejeti civilizirano
reševanje spornih vprašanj, kar seveda velja tudi za Slovenijo. Lo-
gika vojaškega reševanja problemov je namreč na območju nekda-
nje Jugoslavije lahko usodna.
Sicer pa Slovenijo čaka naporno obdobje samostojnosti, ki
utegne hiti na trenutke veliko bolj nevarno kot življenje v Jugoslavi-
ji, kjer smo spoznali svoje sostanovalce. »Leta nevarnega življenja«
pa Slovenije ne čakajo samo navzven, temveč očitno tudi navzno-
ter, kjer je politični ekshibicionizem postal za mlado državo prav
neugoden. Merjenje moči na politični sceni je brez do konca izpelja-
nih demokratičnih institucij oziroma stabilnega parlamentarnega
življenja lahko zelo nevarno. Še posebej, če vemo, da je razpad zve-
zne države oziroma prelom z »vojnimi tržišči« znotraj Jugoslavije
usoden za ekonomsko plat osamosvojitve. Komparativne prednosti
balkanskega prostora se vse bolj spreminjajo v nasprotje in zaen-
krat je rezultat vsega samo ekonomski kaos in brezposelnost, do če-
sar bi seveda prišli tudi skupaj.
Vladimir Vodušek
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
^m 7,7-ODSTOTNI PADEC PTUJSKE
INDUSTRIJE V LETU 1991
V letu 1991 s je industrijska proizvodnja v ptujski občini v pri-
merjavi z letom 1990 zmanjšala za 7,7 odstotka. Manjša proizvodnja
je v glavnem posledica težav pri oskrbi s surovinami in materiali iz tu-
jine. Več kot leta 1990 so lani proizvedli le v šestih panogah industrij-
ske proizvodnje, v enajstih pa manj. Še vedno ima največji delež
TGA, in sicer 37,8 odstotka, sledijo pa Perutnina s 30,7 in drugi, med
katerimi imajo večji delež še Agis s 5,8 odstotka, Sava — DE Avtozra-
čnice 4 in Labod-Delta 3,2 odstotka.
^m TGA ŠE VEDNO NAJVEČJI OBČIN-
SKI IZVOZNIK
v desetih mesecih leta 1991 je ptujsko gospodarstvo izvozilo za
93 milijonov dolarjev blaga. V primerjavi z letom 1990 se je izvoz zni-
žal za 24,5 odstotka. Uvoz je v desetih mesecih znašal 48 milijonov
dolarjev, v primerjavi z enakim obdobjem leta 1990 pa je manjši za
32,4 odstotka. Kljub slabšim izvozno-uvoznim rezultatom je pokritje
uvoza z izvozom še vedno visoko, saj je stopnja 194,3.
TGA tudi po desetih mesecih ostaja še vedno največji občinski
izvoznik, njegov delež v strukturi je 80-odstoten. Perutnina je ustvari-
la 9,1-odstotni delež, Agis 4,1, Kmetijski kombinat 1,4, Delta 3,1, TVl
1,7. Zasebna podjetja v občini so v desetih mesecih leta 1991 dosegla
0,3 odstotka občinskega izvoza.
^m KONEC NOVEMBRA ŽE 4153 NE-
ZAPOSLENIH
Ob koncu novembra prejšnjega leta je bilo v ptujski občini že
4153 nezaposlenih. V primerjavi s stanjem konec decembra leta 1990
se je število nezaposlenih povečalo za 31,1 odstotka oziroma za 985
delavcev. Največja rast nezaposlenosti je bila julija.
^m TOVARNI VZMETI NAJ BI
ODPISALI RAZVOJNA SREDSTVA
S stečaji je bilo v zadnjih dveh letih v industriji ptujske občine iz-
gubljenih že več kot 800 delovnih mest. Ptuj je trenutno s stopnjo
brezposelnosti 15,5 odstotka že nad republiškim povprečjem. Zato si
v občinskem izvršnem svetu prizadevajo, da več ne bi prišlo do zapi-
ranja tovarn in s tem do povečanja brezposelnosti. Trenutno si priza-
devajo, da bi pomagali Tovarni vzmeti, kjer kljub nemogočim razme-
ram dela še 73 delavcev. Pred nekaj dnevi so namreč prejeli šele razli-
ko osebnih dohodkov nad zajamčenim za maj 1991. Ne glede na to
proizvajajo naprej in celo razvijajo nove programe.
Tovarni vzmeti so bila leta 1989 dodeljena sredstva za razvoj v
višini 1.712.000.000 takratnih dinarjev. Obveznosti do Ljubljanske
banke- Združene banke Ljubljana je do I. 2. 1991 redno poravnava-
la, zatem se je zataknilo. Do danes se je dolg povečal na skoraj pet
milijonov tolarjev oziroma dodatno še za odloženi obrok
(61 1.184,50). Tega pa tovarna ni zmožna poravnati, zato je ptujski iz-
vršni svet skladno z določili Sklepa o kriterijih za usmerjanje sredstev
predlagal republiškemu svetu, da dodeljena sredstva odpiše. S tem bo
tovarni omogočil nadaljnje poslovanje, občina pa bo ohranila 73 de-
lovnih mest, ki so sedaj vprašljiva.
IM PREDNOST ZAPOSLITVENIM
PROGRAMOM
v okviru tretjega natečaja za pridobitev razvojnih sredstev je bilo
za projekte s področja podjetništva, obrti, gostinstva, turizma, trgovi-
ne in kmetijstva na voljo štiri milijone tolarjev. Izvršni svet je tokrat
zavedajoč se vedno hujšega gospodarskega stanja v občini dal pred-
nost projektom, ki zagotavljajo produktivno zaposlovanje, dejavno-
stim, ki imajo večji vpliv na ohranjanje poseljenosti krajine, ter inve-
sticijam, ki so v fazi zaključevanja. Za razvoj proizvodne, storitvene
obrti in podjetništva je odobril šest kreditov v skupnem znesku
2.950.000 tolarjev, za področje turizma, gostinstva in trgovine en kre-
dit v znesku 500.000 tolarjev, razliko do štirih milijonov pa namenil
za razvoj kmetijske dejavnosti. Kredit je dobilo šest kmetovalcev, do-
deljeni denar pa pomeni 30 odstotkov razpisanega zneska.
■■ PTUJSKI IZVRŠNI SVET
IMA SVETOVALKO ZA TURIZEM
Sonja Cernčič-Lagerwall, znana turistična delavka z bogatimi do-
mačimi in tujimi izkušnjami, je postala svetovalka za turizem ptujske-
ga izvršnega sveta. Med drugim bo s svojim znanjem in izkušnjami
pomagala pri vzpostavitvi dela v Turistično-kulturnem informacij-
skem centru.
■■i PTUJSKI KURENTI V ALBERTVIL-
LE IN ŠE KAM
Ptujski kurenti so postali že sestavni dle naše smučarske repre-
zentance. Z njimi bodo najverjetneje potovali tudi v Albertville. Pogo-
varjali pa so se tudi, da bi obiskali vse večje evropske dražve, ki so
nas priznale, ali pa vsaj Strassbourg.
Veliko delo bodo imeli tudi v predpustnih dneh. Občinska oblast
jih bo s posebno poslanico poslala v devet največjih slovenskih mest,
kjer se bodo dokazovali kot ambasadorji ptujskega turizma. Prebival-
cem bodo skušali dopovedati, da se najlepše postuje v Ptuju in da se
najstarejše slovensko mesto splača obiskati tudi ob drugih priložno-
stih.
MG
4 — OD TU IN TAM
30. januar 1992 - TEDNIK
od Apač ...
AVTOBUSNA POSTAJA - Ptuj: Ravno smo zaključevali re-
dakcijo te številke Tednika, ko nas je poklicala neka gospa in nas pro-
sila, naj vse občane in občanke opozorimo na ponarejevalce denarja,
ki še posebej radi menjujejo denar v bližini avtobusne postaje. V po-
nedeljek zvečer so to gospo ustavili v bližini avtobusne postaje trije
mladeniči in jo lepo prosili, ali jim lahko menja tisočtolarski banko-
vec za manjše, češ da potrebujejo drobiž za plačilo avtobusa. Veliko-
dušno jim je naredila uslugo in v temi, kolikor je pač lahko, preverila,
ali je bankovec v redu. Iz izkušenj namreč ve, da se lahko pri 10- in ti-
sočtolarskem bankovcu zaradi podobne barve kaj hitro ušteješ in
bankovec je res imel tri ničle. Pot je potem nadaljevala v trgovino in
tam ugotovila, da so mladeniči nalepili na bankovec za 10 tolarjev tri
ničle. Zato bodite pozorni na to, še posebej zvečer in v okolici avtobu-
sne postaje!
TEDNIK
DORNAVA: Izvajalce odvoza komunalnih odpadkov, ki so mi-
nuli teden imeli razpravo o odvozu so krajani presenetili z dobrim po-
znavanjem odloka. Vprašali so jih, zakaj ne uvajajo tudi odvoza sorti-
ranih odpadkov, zakaj ne bodo zaenkrat zbirali tudi posebnih odpad-
kov in zakaj bodo odvoz pričeli šele sedaj.
TEDNIK
HAJDINA: Hajdinčani niso zadovoljni z vrstnim redom prizid-
kov in adaptacij osnovnih šol v ptujski občini. Na svoje poslansko
vprašanje v ptujski skupščini so jim odgovorni odgovorili, da bi lahko
probleme z več izmenami rešili v sodelovanju z osnovno šolo Ivana
Spolenaka, namesto novih učilnic pa naj brdobili samo telovadnico.
TEDNIK
KIDRIČEVO: Tamkajšnji krajevni funkcionarji so se spomnili,
da je podvoz pod železniško progo Pragersko—Čakovec na lokalni
cesti L 6276 prenizek. Moral bi biti visok 4,5 metra, pa je le 3,5 metre.
Pristojni občinski organ jim je odgovoril, da morajo naročiti izdelavo
projektne dokumentacije in študijo o gibanju podtalnice in .. . No,
saj to so vedeli tudi Kidričanci. Njih bolj zanima, od kod bi lahko do-
bili denar za to.
nDIRK
POBREŽJE: Slišali smo, da so se krajani Pobrežja zelo razburja-
li, ker bodo morali poslej odpadke odlagati v posode za smeti in za-
nje tudi nekaj plačati. Besno so razlagali, da odpadkov skoraj nimajo
in potemtakem tudi odvoza skoraj ne potrebujejo. Mi pa bi jih radi
Pod Pobrežjem
spomnili, da smo v tej rubriki že objavili podatek, da so v Pobrežju re-
korderji v številu divjih odlagališč odpadkov. Če še vedno mislijo, da
nimajo odpadkov, naj vzamejo posode že zaradi tega, da bodo vanje
počistili divja odlagališča. To lahko počnejo vsaj leto dni.
TEDNIK
PTUJ: Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze pripravlja šolo
kletarjenja. Vanjo vabijo vse vinogradnike, ki želijo dopolniti svoje
kletarsko znanje. Izobraževanje bo trajalo 50 ur, predavali pa bodo
priznani strokovnjaki. Potrdilo o pridobljenem znanju bo zadostovalo
za pridobitev dovoljenja za stekleničenje vina oziroma za odprtje vi-
notoča. Tečaj, ki se bo pričel 17. februarja ob 16. uri v prostorih Ob-
dravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju, bo obsegal
praktični in teoretični del s preizkusom znanja. Stroški za vsakega
udeleženca znašajo 5 tisoč tolarjev, prijave pa sprejemata Konrad
Janžekovič, Markovci 33, in Zvonko Arnečič, Gradišča 116, Cirkula-
ne. Organizatorji pričakujejo prijave do 10. februarja, kaže pa pohite-
ti, saj bo število udeležencev omejeno. (JB)
TEDNIK
STARO MESTNO POKOPALIŠČE: K vsemu, kar smo pisali o
onesnaženem okolju srednješolskega centra, lahko dodamo še to: Ne
samo da imajo neurejeno okolico, s svojimi odpadki so začeli ogroža-
ti tudi mestno pokopališče. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo,
da je v soboto ob obzidju mestnega pokopališča nastal velik kup sta-
rih šolskih zemljevidov. O izvoru ne dvomimo, kajti le kdo bi imel to-
liko velikih zemljevidov ...
TEDNIK
VIDEM — Te dni naj bi krajani Vidma podpisovali pogodbe za
pridobitev telefonskega priključka. Da je telefon res draga zadeva,
pričajo pogoji pogodbe. V mesečnih zneskih po 100 DEM naj bi jih
plačali 3 500 (v protivrednosti), vsak mora opraviti 50 prostovoljnih
ur dela in priskrbeti dva droga.
TEDNIK
VUO.MARCI — Ptujsko Društvo vinogradnikov in sadjarjev bo
tudi v tem letu nadaljevalo ciklus predavanj za svoje člane: v četrtek,
6. februarja (torej prihodnji teden), ob 9. uri vabijo v gostilno pri Ro-
lovih v Vitomarcih vse, ki jih zanima sodobno sadjarjenje. O obrezova-
nju, vzgoji, zaščiti in gnojenju sadnega drevja bo predaval Franc Lom-
berger, diplomirani inženir iz Maribora, ki bo v bližnjem sadovnjaku
tudi praktično prikazal, kako se obrezuje sacjno drevje.
Po predavanju se bo sestal v Vitomarcih upravni odbor Društva
vinogradnikov in sadjarjev Ptuj. Janko Matjašič, predsednik tega dru
štva, je povedal, da so izbrali za sadjarsko predavanje Vitomarce zato,
ker je na njihovem območju največ že znanih in uveljavljenih zaseb
nih sadjarjev. (JOS)
Pripravila: Darja Lukmar
... do ZupeCje vasi
v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo korenito občinsko
reformo — uvedbo klasične občine, kot jo poznajo druge evrop-
ske države. Zelo podobna ji je bila občina, ki smo jo pri nas uki-
nili leta 1955.
Republiški odbor la lokalno samoupravo se pri izdelavi no-
vega zakona o občinah (mogoče se bo imenoval zakon o lokalni
samoupravi) vzgleduje po ureditvi v sosednjih državah. Namen
tega prispevka je vsaj delno predstaviti ureditev občin v Avstriji,
ki nam je zgodovinsko najbližje, pa tudi naša pravna ureditev se
je vedno zgledovala po njej. Podobno je urejena tudi občina v
Italiji. Zaradi obširne tematike je predstavitev omejena na »na-
vadno« (krajevno) občino (v Avstriji »Ortsgemeinde«, nekateri
jo imenujejo tudi »vaška« občina).
O LOKALNEM
SAMOUPRAVLJANJU
Evropska listina o lokalni sa-
moupravi opredeljuje lokalno sa-
moupravo kot pravico in sposob-
nost lokalne oblasti, da v mejah
zakona predpiše in ureja po-
memben delež javnih zadev z la-
stno odgovornostjo in v interesu
lokalnega prebivalstva. Drugače
povedano: lokalna samouprava
pomeni določeno decentralizaci-
jo, omejitev državne oblasti na
teritoriju občine — lokalne skup-
nosti. Pomeni, da se država ne
more vtikati v opravljanje lokal-
nih nalog, to je javnih zadev, ki
se tičejo življenja in dela prebi-
valcev na območju občine. Poj-
ma lokalna samouprava ne sme-
mo enačiti z nekdanjim samou-
pravljanjem v organizacijah
združenega dela. Občani po svo-
jih predstavnikih vplivajo na
odločitev, ali se bo ustanovilo
neko občinsko podjetje, ko pa je
to ustanovljeno, posluje po trž-
nih načelih, doseženi dobiček pa
gre v občinsko blagajno.
Kaj se šteje za lokalne naloge
in kaj za državne, bo potrebno
opredeliti v zakonu, ker le uredi-
tev nudi zadostno varstvo pred
posegi države. Slovenska ustava
opredeljuje lokalne naloge kot
zadeve, ki jih občina lahko ureja
samostojno in ki zadevajo samo
prebivalce občine.
Vendar samo zakon še ne mo-
re uvesti resnične samouprave v
občino. Ta je mogoča šele taktat,
ko zavest o skupnem upravljanju
in skupni odgovornosti za življe-
nje v naselju postane tradicija.
Predvsem pa je potrebna javnost
dela občinske uprave. V Evropi
se kljub stoletni tradiciji lokalne
samouprave še vedno srečujejo s
kršitvami zakonskih predpisov o
javnosti dela s sejami občinskih
svetov za zaprtimi vrati, skriva-
njem zapisnikov o izdatkih pod
oznako uradne tajnosti, s prikri-
vanjem podatkov o izdatkih iz
proračuna in drugimi nepravil-
nostmi. Te probleme je mogoče
rešiti le s politično kontrolo. V
zahodnih državah je zadnja leta
opazen povečan interes politi-
čnih strank za delovanje v obči-
nah. Posebna pozornost se pos-
veča ureditvi komuniciranja med
volilci in izvoljenimi prestavniki.
Če to ni pravilno urejeno, osta-
nejo njihove obljube o tem, kaj
vse bodo storili, ko bodo na
oblasti, le obljube. Gre za po-
dročje, ki je pri nas popolnoma
zanemarjeno.
O LOKALNIH NALO-
GAH
Zakon o občinah avstrijske de-
žele Koroške kot lokalne naloge
(lastni delokrog občine) določa: v
okviru gospodarstva ima občina
pravico do posedovanja, prido-
bivanja in razpolaganja z vsemi
vrstami premoženja, pravico vo-
diti podjetja ter pravico, da v
okviru ustavne ureditve javnih fi-
nanc samostojno vodi svoj pro-
račun in uvaja dajatve; postavlja
občinske organe; postavlja ob-
činske uslužbence; ima krajevno
varnostno policijo; opravlja nad-
zorstvo nad krajevnimi priredit-
vami, upravlja prometne površi-
ne v občini; nadzorstvo nad po-
lji; krajevno tržno nadzorstsvo;
krajevno zdravstveno nadzor-
stvo, skrbi za nudenje pomoči in
reševanje ter mrliško in pogreb-
niško službo; opravlja krajevno
gradbeno nadzorstvo; krajevno
prostorsko planiranje; ima javne
ustanove za izvensodsko porav-
navo sporov.
Italijanski zakon o lokalni sa-
moupravi ima sicer krajšo, ven-
dar zelo podobno opredelitev lo-
kalnih nalog.
Ne smemo pa pozabiti, da ve-
lja Avstrija kljub stoletnemu ob-
stoju klasičnih občin za močno
centralizirano državo in si je dr-
žava zadržala pristojnosti glede
javnih služb na področju družbe-
nih dejavnosti, kot so šolstvo in
zdravstvo. Odnos do javnih
služb se v drugih evropskih drža-
vah z najdaljšo tradicijo lokalne
samouprave (npr. v Angliji) v
zadnjih letih bistveno spreminja.
Ugotovili so, da kapitalistični trg
ne more voditi uspešne socialne
politike. Odstopajo tudi od v
zadnjih desetletjih zelo uspešne-
ga sistema »državne blaginje«,
ko je za socialno blaginjo skrbe-
la državna birokracija. Ustanove
državne socialne politike se po-
novno vračajo pod nadzor prebi-
valcev, ki jih uporabljajo in vzdr-
žujejo. Socialna politika naj bi
bila še naprej financirana z jav-
nimi sredstvi, samo politiko pa
bi vodilo prostovoljno sodelova-
nje in družbene potrebe, ki bi jih
porajale zakonsko utemeljene in
politično varovane odločitve
proizvajalcev in potrošnikov. Dr-
žava bi zagotavljala sredstva in
zmogljivosti za otroško varstvo,
bolnišnice in šole, upravljanje
teh organizacij pa bi prepustila
avtonomnim lokalnim organojn.
Občine opravljajo tudi del dr-
žavnih nalog, tako imenovani
preneseni delokrog, npr. v Italiji
prijavno-odjavno službo, mati-
čno službo, službo za statistiko
in za vojaški nabor. Te naloge ni-
majo nobene zveze z lokalno sa-
moupravo, občine jih opravljajo,
ker je država ugotovila, da je to
bolj racionalno, kot da jih opra-
vlja sama. Nekateri vidijo v tem
tudi dobro stran, ker imajo obča-
ni občutek, da jim je država bli-
žje, in imajo vpogled v njeno de-
lo.
Konec prihodnjič
Slovencem v razmišljanje
ob dnevu nekadilstva!
Bolečina stiska mi srce,
ko vidim, dekle mlado, te kaditi.
Ti svoje dal moči bi vse,
da zmogla bi razvado to pustiti.
Tako kot avtor te kitice bi se izrekel tudi jaz in
mnogi z menoj, ko dnevno gledamo našo srednje-
šolsko pa tudi že osnovno šolsko mladino obeh
spolov, kako se s cigareto v roki razkazuje v javno-
sti.
Kot borec proti tej za posameznika in družbo
škodljivi razvadi želim bralcem Tednika ob 31. ja-
nuarju, dnevu nekadilstva, podati naslednji pri-
spevek.
Ugotovljeno je, da rastlina tobak vsemu člove-
štvu več škoduje kot koristi. Po vnosu tobaka v Ev-
ropo pa tja do konca prve svetovne vojne so se to-
bačnih izdelkov posluževali predvsem odrasli mo-
ški. Kajenje ni bilo tako množično. Mladina ni
smela kaditi, ženske kadilke so bile kot bele vrane.
V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno se
je tobačna industrija po vsej Evropi močno razvila
in začela bruhati na tone tobačnih izdelkov, pred-
vsem cigaret. Reklama in človeška slabost sta na-
redili svoje; tako so danes milijoni ljudi v suženj-
stvu nikotina. Na eni strani državni monopol in
dobiček, na drugi strani množica zavedenih ljudi,
ki dostikrat namesto kruha kupujejo cigarete in se
s tem uničujejo. Tudi v Sloveniji nismo nič na
boljšem.
Da je poraba tobačnih izdelko\ človeku škodlji-
va, je dokazano in strogi sodnik narave mnoge
večletne kadilce obsodi na prestajanje krajše ali
daljše bolezni in tudi na predčasno smrt.
Kajenje ni prirojena potreba, ampak mladi člo-
vek prostovoljno sprejme to zdravju škodljivo raz-
vado. Ne zaveda pa se, daje zlahka postal odvisen
in pokoren suženj nikotinu, pobeg iz tega suženj-
stva pa nikakor ni lahek in zahteva ogromno trdne
volje in odpovedi. Mnogi tega ne zmorejo in po-
stanejo žrtve užitka cigarete.
Vzroki, da se vedno več naših fantov in deklet
odloča za cigareto, so: več denarja v rokah mladi-
ne (žepnina staršev, štipendija, škatla cigaret na-
mesto malice), domišljavost mladih, da bodo s ci-
gareto v roki pomembnejši in odraslim enaki, ter
zgledovanje po starših, učiteljih, zdravnikih in
vseh drugih, ki že kadijo.
Po drugi svetovni vojni se je kajenje tudi med
ženskim spolom močno razširilo in prihaja vedno
bolj v modo pri mnogih mlajših ženskah vseh po-
klicev in stanu. Ženska, ki kadi, izgublja svojo žen-
sko nežnost in mehkobo. Trpijo njena biološka
vrednost, zdravje in odpornost. Prizadeta je vital-
nost, svežina polti in predčasno dobiva videz sta-
ranja. Obstaja tudi mnenje, da cigareta v roki ma-
mice ob dojenčku in kuharice ob štedilniku nika-
kor ne gre skupaj.
Kultura naših kadilcev je na splošno šibka, ob-
zirnost do otrok, bolnikov in nekadilcev je tudi na
ničli. Oče kadi v spalnici, mamica ob zibelki, teta v
kuhinji. Pepelniki so na mizah vzgojiteljev mladi-
ne in zdravstvenih delavcev. Opozoril o prepovedi
kajenja v zaprtih prostorih se ne držimo. Naše
okolje je tlakovano z ostanki cigaret, koši za zbira-
nje teh odpadkov so razbiti in na tleh.
Če hočemo Slovenci biti,in ostati zdrav in kultu-
ren narod, začnimo razmišljati tudi o tej tematiki.
Marsikaj slabega in nečednega bomo morali opu-
stiti, v marsičem se spremeniti in se še dosti nauči-
ti. Le takšni bomo kot mali narod vzdržali in se la-
žje približali zahodu tudi v pozitivnem smislu.
Ivan Satler
Turistični
vodniki
ob svojem
prazniku
21. februarja je praznik turisti-
čnih vodnikov. Tega dne pred
enim letom smo v Tedniku pričeli
akcijo »Sagradno turistično vpra-
šanje« z namenom, da poudarimo
vlogo turizma in turističnega vod-
nika.
Letos bodo turistični vodniki
ob svojem prazniku pripravili
več akcij. Predsednik Društva tu-
rističnih vodnikov Slovenije —
sekcije Ptuj Srečko Lovrenčič je
povedal, da bodo na praznični
dan organizirali brezplačne ogle-
de muzejskih zbirk in mesta za
občinske delavce in obrtnike, saj
jih želijo seznaniti z vsem, kar
najstarejše mesto ponuja v turi-
stičnem pogledu. Tega dne bodo
njihovi gostje tudi člani krožkov
turističnih pomladkarjih in neka-
teri drugi. Načrtujejo pa tudi
dvajsetminutno oddajo o Ptuju
na slovenski televiziji. Sponzorji
naj bi jim prispevali nagrade, s
katerimi bodo nagradili vse, ki se
še posebej zavzemajo za razvoj
turizma oziroma popularizacijo
vodniškega poklica. Glavni
sponzor ptujske sekcije je turisti-
čna kmetija Urban iz Stojncev.
MG
Nagradno turistično
vprašanje
Turistično-kulturni informacijski center, ki je po-
krovitelj akcije »Nagradno turistično vprašanje«.
16. januarja smo vprašali, kaj je na sliki: proče-
lje nekdanje minoritske cerkve, nekdanje pročelje
gledališča ali pročelje nekdanjega dominikanske-
ga samostana. Lahko se pohvalimo, da smo dobili
več deset pravilnih odgovorov: na sliki je bilo ne-
kdanje pročelje gledališča. Najbolj razveseljivo pa
je to, da so nam pisali bralci iz različnih koncev
Slovenije. Nagrada je pripadla Anici Smolkovič iz
Ljutomera, Kidričeva 17. Čestitamo!
Danes vprašujemo, kdaj je imel Ptuj takšno po-
dobo, kot je na sliki:
a)	v 16. stoletju,
b)	v 17. stoletju,
c)	v 18. stoletju.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Zavoda
Radio-Tednik, Raičeva 6, do 8. februarja. Nagra-
de za pravilen odgovor so: muzejske publikacije,
družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in
spominek.
Nagradno turistično vprašanje
Kdaj je imel Ptuj takšno podobo?
a)	v 16. stoletju,
b)	v 17. stoletju,
C) v 18. stoletju.
Naslov: -
—^-^-
začasno domuje še na ptujskem gradu, saj prostori v
mestnem stolpu še niso dokončno urejeni. Zataknilo
se je pri opremi. Ne glede na to je center pričel dela-
ti. Začeli so pri prirediti ah: v tem tednu bodo pri-
pravili seznam, zatem pa bodo za vsako posebej pri-
pravili predstavitev.
TEDNIK - 30. januar 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
Prva predstava Tramvaj Poželenje
Tudi » letošnji sezoni so se pri Zvezi kulturnih organizacij odločili, da razpišejo gledališki abonma v dveh
delih, saj je nemogoče postaviti ceno od začetku sezone (septembra) pa do konca v maju, juniju. Za drugi del
abonmaja ponujajo štiri predstave.
Prva bo že 4. februarja, ko bo
gostovalo Primorsko dramsko
gledališče s predstavo lenneseeja
Williamsa Tramvaj Poželenje.
Gre za tipično ameriško zgodbo
priljubljenega dramatika. Starej-
ša gospodična, ki jo je življenje
preizkušalo na vse mogoče nači-
ne, najde svoje poslednje zatočiš-
če pri svoji srečno poročeni se-
stri. Drama o lepoti ljubezni,
neuresničljivih sanjah. V režiji
Dušana Mlakarja igrajo: Mira
Lampe, Bine Metoh, Stanislava
Bonisegna, Sandi KrošI, Ivo Ba-
rišič in drugi.
V marcu bo gostovalo sloven-
sko mladinsko gledališče z grote-
sko Petra Weissa Noč gostov. Ko-
mična groteska govori o svetu, ki
sta ga izsanjala brata Grimm.
Gre za nekakšno nadaljevanje
pravljice o Janku in Metki. Gro-
za in strah, ki sta jo doživljala,
pa ni več nekaj, kar se dogaja sa-
mo v pravljici, ampak sta tu med
nami, danes. Je čas vojne, ko ho-
dijo po deželi nepovabljeni, raz-
bojniki in počno vsakovrstna
grozodejstva. Z njimi pa prihaja
tudi strah ... Prevod in režija sta
delo Vena Tauferja. Igrajo: San-
di Pavlin, Jožef Ropoša, Uroš
Maček, Mojca Partljič, Pavle
Ravnohrib in Ivan Rupnik.
Aprila bomo videli produkcijo
Cankarjevega doma iz Ljubljane
— Petra Shafferja Leticija in lu-
štrek. Ko je bil prevod že narejen
(prevedel je Zdravko Duša), se je
pokazalo, da polovica Ljubljane
ne ve, kaj je luštrek. Luštrek (tu-
di Luštrk) je meter in pol visoka
rastlina s čvrstimi, pernato delje-
nimi, skoraj trikotnimi listi, med
katerimi so od julija majhni ru-
menozeleni cveti. Listi se dodaja-
jo juham, mesnim jedem, eno-
lončnicam, solatam. Zgodba pri-
poveduje o Leticiji, turistični vo-
dički, ki pa to ni. Ostane brez
službe, novo ji priskrbi Lotte, ki
jo je postavila na cesto. Tega ne
stori iz gole človečnosti, marveč
zato, ker jo Leticijina odtrganost
privlači. Toda ne privlači jo kot
uradnice . . . Pijača, zvarjena iz
luštreka, ju pripelje v lezbični
objem, zato kot piše prevajalec
/stare n nove ahonente bodo
vpisovali v ponedeljek. 3. fe-
bruarja, od 7. do 17. ure in v
lorek, 4. februarja, od 7. do
ure.__^
Zdravko Duša, pazite, kaj vam
dajejo v župo. Režija Dušan Jo-
vanovič, igrajo Milena Zupančič
in Iztok Valič.
Kot četrto predstavo, ki si jo
bodo abonenti ogledali v Mari-
boru, bodo izbrali ali opereto
Kneginja čardaša ali gledališko
predstavo Karmen v režiji Toma-
ža Pandurja. Abonentom so na-
mreč prepustili izbiro, kaj bi si
želeli ogledati v Mariboru.
Prve tri predstave bodo tudi za
mladinski abonma, četrta pa bo
predstava Teatra III Delavskega
prosvetnega društva Svoboda
F^uj, Lorcova Publika v režiji
Branke Bezeljak Glazer. NaV
Prizor iz Tramvaja Poželenje.
Kinodvorane po Sloveniji zapirajo
OD 150 KINEMATOGRAFOV JIH DANES DELA ŠE OKROG 50 0 DENARJA ZA
ODKUP LICENC NI 0 MEJA S HRVAŠKO PRETRGALA POT FILMSKIM DISTRIBU-
TERJEM 0 PTUJSKI KINO NA ROBU PREŽIVETJA 0 MLADINAFILM
Lanska vojna v Sloveniji tudi ptujskemu
kinu ni prizanesla. Skoraj mesec dni je bilo
kino brez dohodkov, vendar je do konca leta
potem vendarle uspel poravnati vse obvezno-
sti in poslovno leto 1991 končal brez dolgov.
Stroški pa nenehno rastejo: petino dohodka
odštejejo za elektriko in 40 odstotkov za pro-
gram. Distributer zahteva od vsakega filma
od 40 do 50 odstotkov dohodka, da bi sami
odkupili kakšno licenco za film, pa ni mogo-
če niti pomisliti, saj je treba zanjo odšteti od
10.000 do 20.000 ameriških dolarjev (za Ro-
bin Hooda je bila cena licence 150.000 ali za
film Terminator 200.000 ameriških dolarjev).
Vendar kot pravi direktor ptujskega kina
Srečko Šneberger, se v teh dneh ne ukvarjajo
s tem, kako privabiti v kino čim več obisko-
valcev, ampak predvsem kako zagotoviti pro-
gram. Slovenija je bila vsa leta vezana na di-
stributerje iz Hrvaške in Srbije, ki so zagota-
vljali tudi 70 odstotkov filmov. Za normalno
delo kinematografov potrebuje Slovenija let-
no 250 filmov. Meja s Hrvaško je presekala
poti tudi filmskim distributerjem.
V Ljubljani je bil ustanovljen Mladinafilm,
zanj pa ni mogoče reči, da je pravi slovenski
distributer, saj deluje v okviru Intercontinen-
tala, distributerja iz Zagreba. Tako imajo v
tem trenutku slovenski kinematografi za le-
tošnje leto na razpolago le šest premiernih
filmov, vsi drugi so reprizni. V Sloveniji so si-
cer ustanovili skupnost Slovenijafilm, h kate-
ri pa ptujski kino še ni pristopil, saj je bila
participacija za iskanje filmov previsoka. Do-
govarjali so se tudi o možnostih najema kre-
dita za odkup licence. Možen bi bil le kredit
na hipoteko. Tudi to ni rodilo sadov, saj bi za
nakup osmih do desetih filmov morali na pri-
mer ljubljanski kinematografi zastaviti eno
dvorano. Garancija, da bodo s filmi res lah-
ko odplačali kredit, pa so sila dvomljive, saj
danes od 150 kinematografov, kolikor jih je
še delalo v začetku prejšnjega leta v Sloveni-
ji, obstaja le še okrog 50, ki redno predvajajo
filme.
Ce pride film iz Hrvaške, traja teden dni,
da opravijo carinske formalnosti, saj gre za
začasni uvoz. Kot so nam povedali v ptuj-
skem kinu, za uvoz filma sicer ni treba plača-
ti carine, vendar je treba kljub vsemu odšteti
Jutri, v soboto in nedeljo ptujski kino pripo-
roča ogled romantične komedije Predmet
lepote. Igrajo: John Malkovich, Andy Mc
Dowell, Lolita Davidovich. Režija: Michel
Linday Hogg. V naslednjih dneh pa bosta
na sporedu še dva kakovostna filma: Sreča-
nje z Venero in Vrnitev v plavo laguno.
dva odstotka za stroške carinjenja in za vsak
dan, ko film čaka na carinjenje, še ležarino,
kar znese za en teden 2.000 tolarjev. Cena
vstopnice v kinu je 70 tolarjev, občasno za
novejše filme 100 tolarjev in ni težko izraču-
nati, kaj pomeni tak dodatni strošek za ptuj-
sko kinodvorano, ki sprejme 150 gledalcev.
Da bi kino lahko normalno poslovalo, bi
potrebovalo vsaj 40 odstotkov premiernega
programa, zakaj če je film dober, problema z
obiskom ni. Ptujski kino je vsa leta samostoj-
no podjetje, nekaj malega denarja je v prejš-
njih letih prispevala družba iz dinarja za kul-
turo za umetniški dvig programa. Tega de-
narja je bilo v najboljših časih za 4 odstotke
njihovih dohodkov.
Kot pravi direktor Srečko Šneberger, razu-
mejo razmere, v katerih živimo, in se ne pri-
tožujejo, vendar niso več taki optimisti, da
bo mogoče v razmerah kakršne so danes, pre-
živeti. O nadaljevnaju obnove kina sploh več
ne razmišljajo. Razmišljajo pa o tem, da dvo-
rane ne smejo zapreti, saj ima lahko to dalj-
nosežne posledice, zakaj gledalce, ki jim da-
nes zapreš vrata, težko spet dobiš pred film-
sko platno. Tako v ptujskem kinu vrtijo film
tudi za deset ali manj gledalcev. Vztrajajo. In
sprejemajo tudi kritiko na račun programa
na katerega ni prav nobenega vpliva; »krivi«
so le toliko, da nimajo denarja, da bi odkupi-
li licenco za filme po svoji izbiri. Republiško
ministrstvo za kulturo pa zaenkrat o tej pro-
blematiki molči.
NaV
Štefka Borak — dobitnica
listine Mete Vidmar
Pred nedavnim je Ormožanka
Štefka Borak prejela listino Mete
Vidmar, ki jo ZKO Slovenije vsa-
ko leto podeljuje zaslužnim na po-
dročju plesne dejavnosti. Štefka
se poleg plesa vrsto let ukvarja še
s planinstvom in manekenstvom.
Plesati je skupaj s sestro Jožico
pričela že v srednji šoli v Maribo-
ru, nadaljevali pa sta v Ljubljani
pri plesnem klubu Kazina. Marsi-
kdo se še spominja dvojčic Petek
iz Ormoža, ki sta si bili tako po-
dobni, da bi ju tisti, kiju ne pozna
najbolje, zlahka zamenjal. Obe
sta bili v študentskih letih iskani
manekenki.
Ko seje Štefka pred šestnajsti-
mi leti vrnila iz Ljubljane, sta s
Slavkom Sevrom, ki seje prav ta-
ko vrnil iz Ljubljane v Ormož,
ustanovila skupino za izra?ni
ples. Imenovala sta jo Hamibel-
la. Ime je sestavljeno iz njunih
študentskih imen — Slavko je bil
Hamlet, Štefka pa Bella. Plesna
skupina pod tem imenom v Or-
možu deluje še danes.
S plesalci sta imela izredno ve-
lik uspeh: skupina je nekaj let
zapovrstjo sodelovala na repu-
bliških revijah izraznega plesa, ki
so bile v Cankarjevem domu v
Ljubljani, že takrat so plesni
strokovnjaki postali pozorni na-
njo.
»Uspehe smo nizali zaradi
odlične koreografije Slavka Se-
vra, ki je imel za to dejavnost ve-
lik talent. Jaz sem ga dopolnjeva-
la bolj v organizacijskem pogle-
du,« je povedala Štefka. Po nje-
govem odhodu je plesna skupina
nekajkrat menjala svojega men-
torja.
Pred osmimi leti je Štefka v
Ormožu ustanovila baletno šolo,
kar je bilo za razvoj plesne de-
javnosti za marsikaterega mlade-
ga Ormožana pomembno. Or-
mož je še vedno oddaljen od več-
jih kulturnih centrov, kjer imajo
mladi na voljo marsikaj. Stroko-
vni kader za baletno dejavnost je
uspela dobiti v Mariboru. Tako
je bilo vseh sedem let. Letos so
to tradicijo v Ormožu prekinili.
Štefka pravi, da se zaradi svojih
problemov ni imela časa osebno
angažirati v Mariboru pri prido-
bitvi strokovnega kadra. Bo pa
to opravila prihodnje leto, tako
je zagotovila. V minulih letih pa
tudi sedaj se veliko ukvarja z ae-
robiko — plesno dejavnostjo za
ženske.
Zadnji dve leti je v okviru ob-
činske ZKO Ormož predsednica
odbora za plesno dejavnost in s
pomočjo Tomaža Bolcarja, stro-
kovnega delavca pri ZKO, po-
skušata skrbeti za razvoj te de-
javnosti ne samo v Ormožu, tem-
več tudi v drugih krajih ormoške
občine.
Svoj čas sojo mnogi začudeno
gledali, češ kaj neki je to izrazni
ples, danes pa so na tem področ-
ju tudi v občinskem merilu šte-
vilni seminarji. Plesne skupine iz
vse občine se vsako leto srečuje-
jo na občinskih revijah, tako ida
je danes ta dejavnost dobro raz-
vita. Vsi, ki prihajajo na občin-
ske revije od drugod, tudi iz Lju-
bljane, se temu čudijo.
Velik del zaslug za to, kar da-
nes je v Ormožu na področju
plesne dejavnosti, gre Štefki Bo-
rak. »Menda so mi podelili to li-
stino prav zaradi moje trme. da
bi v odmaknjenem Ormožu bilo
nekaj tudi na plesnem področ-
ju,« meni dobitnica listine Mete
Vidmar.	Vida Topolovec
Štefka Borak (Foto: VT.)
Kna izmed plesnih skupin najmlajših plesalcev, ki jo vodi Tomaž Bolcar.
(Foto: ŠH.)
Šolski zvonec nam
je zaupal. ..
MARKOVCI • Minuli četrtek so učenci razredne stopnje
v okviru kulturnega dneva obiskali Mestni kino v Ruju in si
ogledali risani film, učenci višje stopnje pa so imeli športni dan.
Odpravili so se v ptujske toplice, kjer so ob plavanju preživeli
prijeten dan.
Učenci obeh četrtih razredov pa so poglavje o kovinah do-
polnili z naravoslovnim dnevom v Vzmetarni na Forminu in obi-
skali še bližnjo hidroelektrarno.
CIRKULANE • Minuli ponedeljek so imeli učenci špor-
tni dan. Prostovoljno so se lahko odločili za smučanje in sanka-
nje na Rogli ali plavanje v ptujskih toplicah. Ker je smučanje na
Rogli povezano s stroški in smučarsko opremo, se je tja odpelja-
lo 60 učencev, drugi pa so preživeli prijeten dan v ptujskih topli-
cah.
V januarju so na tej šoli pričeli kmetijski pouko, ki ga obi-
skujejo predvsem fantje sedmih in osmih razredov.
Minuli teden se plavalne abecede v ptujskih toplicah pričeli
učiti učenci tretjih in četrtih razredov.
ORMOŽ • Minuli ponedeljek je v Ormožu gostovalo Slo-
vensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo H. C. Andersena
Daleč od dvorca, ki so si jo poleg ormoških šolarjev ogledali še
učenci osnovnih šol Miklavž pri Ormožu in Ivanjkovci ter Sre-
dišče ob Dravi.
ORMOŽ • Zadnji dan pouka je za učence od prvega do
šestega razreda ormoške šole, učence osnovne šole Stanka Vraza
ter malčke iz vrtca pela Romana Kranjčan.Prva predstava je bila
ob 10., druga pa ob II. uri.
8. februarja Slomškov
večer v Ptuju
V soboto, 8. februarja, na Prešernov dan, bo Ljudska in študijska knjižnici
Ptuj pripravila predstavitev Slomškovega Berila, ki je letos izšlo v redni zbirki
Mohorjeve družbe. O delu bosta govorila urednika Vinko Škafar in Jakob
Emeršič, obenem pa bo Slomška predstavil njegov škofovski naslednik dr.
Franc Kramberger. Matija Remše, urednik Mohorjeve družbe, bo predstavil
njeno zgodovino in sedanje knjižno delo. Srečanje bo v baročni dvorani mino-
ritskega samostana, medtem ko bo v knjižnici od 3. do 8. februarja razstava
Slomškovih del ter literature o njem. Večer, ki ga bo vodil Vinko Škafar, bo po-
pestril krajši glasbeni program.	E. J.
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
BOGOVI
RIMSKE POETOVINE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimsk^
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
JUPITER
(nadaljevanje)
Drugi vzdevek, ki se pojavlja
ob nazivu Jupiter Najboljši in
Največji, je Visoki, Vrhnji ali
Najvišji (lat. Culminalis).
Raziskovalci menijo, da se za
tem poimenovanjem skriva rim-
ska interpretacija staroselskega
keltskega visokega boga. V Poe-
tovioni so bila do sedaj odkrita
tri takšna posvetila, tri pa v šir-
šem mestnem zaledju. V Rimu so
častili na Kapitolu triado Jupiter
— Junona — Minerva, takšna
trojica pa za Poetoviono ni izpri-
čana, pojavlja pa se Jupiter v
kombinaciji z drugimi bogovi.
Stari Rimljani so si prvotno
nredstavljali svoje bogove ab-
straktno. Od 5. stoletja dalje se
pojavijo pod vplivom Grkov in
Etruščanov predstave bogov v
človeški podobi. V rimski umet-
nosti jih praviloma upodabljajo
bose, često tudi nage. Naš relief
kaže vrhovnega boga Jupitra v
družbi z junakom (polbogom)
HERAKLEJEM. Jupitra prepo-
znamo po njegovih atributih: bli-
sku, ki ga drži v desnici, in žezlu
v levi roki; Herakleja pa po kiju
v levici in tulu na hrbtu.
Relief hrani Pokrajinski muzej
Ptuj, ogledate si ga lahko v lapi-
dariju, v kripti nekdanje domini-
kanske cerkve, kjer je razstavljen
v sklopu rekonstruiranega 11. mi-
treja.
Reliefna plošča i upodobitvijo Herakleja (Herkula) na levi in Jupitra
na desni. Pokrajinski muzej Ptuj — 11. mitrej.
6 — OD TU IN TAM
30. januar 1992 - TEDNIK
Kljub kriznim časom
nove zaposlitve
Da je podjetje Opt}l Ormož, katerega začetki segajo v leto 1975,
bilo pred še ne toliko leti v okviru delovne organizacije Tovarne Jože
Kerenčič, je danes zanje že zgodovina. V šestih letih je pri njih tuintam
nekoliko zaškripalo, vendar so trmasto vztrajali. Po končani naložbi v
letu I9S9 seje pričel večati delež kapitala tujega partnerja in se iz skup-
ne naložbe pričel spreminjati v njegovo korist tudi z dodatnim vlaga-
njem v opremo, trafo postajo, orodja za MM Carrera, smučarski pro-
gram in z izplačilom Tehno !mpexa iz Ljubljane 31. 12. 1991 (njegov
delež v skupni naložbi je bil 5,4 odstotke) že prešel v večinski delež. S
tem si je firma Carrera Optic iz Miinchna pridobila večino v upravlja-
nju in vodenju podjetja Optyl.
Kaj pomeni to-za Optyl, smo
vprašali direktorja Antona Riz-
mana. »To ima nekatere predno-
sti in tudi slabosti. Prednost je v
tem, da tuji partner Carrera Op-
tic nosi glavni riziko za uspeš-
nost Optyla, za nadaljnji razvoj
in pozitivno poslovanje. Med po-
manjkljivosti pa sodi dejstvo, da
izgublja Optyl suverenost pri so-
odločanju o nadaljnjem razvoju
in notranjih odnosih, od nameš-
čanja zaposlenih do vse druge
kadrovske politike. Tuji partner
se ne zadovoljuje samo z večin-
skim deležem v firmi, želi postati
stoodstoten lastnik. Ob tem nam
Carrera Optic nudi vse možnosti
za nadaljnji razvoj z več kot dva-
kratnim obsegom fizične proiz-
vodnje, s še nekaj sto novimi de-
lovnimi mesti v naslednjih letih,
odkupom celotne proizvodnje
nove bodoče združbe,« pove An-
ton Rizman in dodaja, da Carre-
ra Optic zagovarja stališče, da se
za uresničitev omenjenih in po-
nujenih možnosti morata bolj in-
tenzivno vključevati tudi občina
in republika z izgradnjo potreb-
ne infrastrukture.
Na vprašanje, kaj je bilo pri
njih doseženo v letu 1991, je An-
ton Rizman najprej omenil nove
zaposlitve. »V kriznih časih smo
omogočili dodatno zaposlitev
preko 120 novim delavcem.
Opravili smo tudi nekatere po-
membne korake pri operativni
samostojnosti, sami opravljamo
zunanjetrgovinske posle, razvili
smo proizjvodnjo smučarskih
očal in jih v letu 1991 izdelali
360.000 kosov, razširili smo ob-
seg klasične proizvodnje Optyla
in izdelali več kot 1,2 milijona
kosov raznih izdelkov, skrajšali
čas proizvodnje s 6 na 5 tednov
in pripravili osnove za povečanje
proizvodnje v letošnjem letu.
Razširili in posodobili smo teh-
nologijo, opravili nekaj po-
membnih naložb, sprejeli določi-
la kolektivne pogodbe, dokaj do-
bro smo stabilizirali denarne vi-
re, tako da nismo bili nikoli v li-
kvidnostnih težavah, ni bilo po-
membnejših reklamacij, in kar je
najpomembnejše, tuji partner je
bil z doseženimi rezultati zado-
voljen,« je z zadovoljstvom po-
vedal direktor Optyla iz Ormoža.
Kaj načrtujejo v letu 1992?
Nadaljevali bodo alftivnosti pri
statusnih spremembah in dokon-
čni ureditvi lastninskih odnosov
med Carrero Opticom in Opty-
lom, razširili proizvodnjo s seda-
njih 1,2 na 1,5 milijona kosov, iz-
delali 730.000 očal Carrera, pri-
pravili se bodo na delno izvedbo
novih investicijskih objektov, in
kar je najvažnejše za ormoško
občino, širili bodo zaposlovanje.
Vida Topolovec
Učenje nemščine poteka po tu-
ji literaturi, kar po končanem te-
čaju omogoča pridobitev potrdi-
la o aktivnem znanju tujega jezi-
ka. Matic organizira začetne, na-
daljevalne in specializirane teča-
je. Načrtuje pripravljalne tečaje
za nadarjene učence osnovnih
šol, ki bi želeli dodatno obogatiti
znanje iz matematike, anglešči-
ne, nemščine in slovenskega jezi-
ka; to bo trajalo od 30—40 ur.
Tečaje iz angleškega jezika bodo
organizirali za vse starosti. Na
osnovni šoli Ivana Spolenaka so
prevzeli celotno oganizacijo in
izvedbo zgodnjega učenja tujega
jezika od prvega razreda dalje.
Učenje v manjših skupinah ima
bistvene prednosti. Največja je
Z Maticem v Evropo
Slovenci se kot majhen narod vse bolj zavedamo, da bomo lažje šli
» E\ropo, če bomo znali tuje jezike. Učenje tujih jezikov, zlasti še nem-
ščine in angleščine, je postala središčna naloga številnih Slovencev.
Ptujčani nismo v ničemer izjema. Dobro leto se na tem področju trudi
tudi družba z omejeno odgovornostjo Matic, ki je registrirana za orga-
nizacijo različnih tečajev, svetovanje in trgovino. Lastnik Matjaž .\'eu-
dauer je povedal, da so doslej imeli » tečajih tujih jezikov okrog 2(HI te-
čajnikov v starosti od 14. do 5(1. leta. Zanimanje za učenje tujih jezikov
je veliko, se pa pozna, da ljudem primanjkuje denarja.
ta, da se učenci naučijo več kot v
večjih skupinah.
Zanimivo je, da je veliko manj
zanimanja za individualno uče-
nje jezikov. Glede na to, da v ob-
čini na vseh ravneh poudarjamo,
daje turizem naša razvojna pred-
nost, bi morali odgovorni v teh
dejavnostih nameniti več pozor-
nosti učenju tujih jezikov. Turi-
stičnih delavcev v tečajih tujega
jezika skoraj ni. Zelo majhen pa
je tudi odziv med obrtniki in za-
sebnimi podjetniki, ki se vse bolj
poslovno povezujejo z Avstrijo
in Nemčijo ter jim primanjkuje
znanje tujega jezika nasploh, da
o poslovnem ne govorimo. Matic
jim želi pomagati, da bodo znali
pravilno izpolniti in sestaviti naj-
različnejše poslovne dokumente,
kot so naročila, dobavnice ... Za
delavce v izvozno-uvoznih od-
delkih podjetij pa pripravlja in-
tenzivne tedenske tečaje.
Informacije o tečajih v Maticu
dobite na telefonski številki:
774-950.
MG
Spet zdomska pomoč
bolnišnici
Naši zdomci iz Nemčije še naprej vneto zbirajo človekoljubno
pomoč svoji domovini in jo občasno pošiljajo tistim, ki so je najbolj
potrebni. Tako je v četrtek, 16. januarja, Janez Dovečar, sicer doma-
čin iz okolice Osluševec, ki že skoraj tri desetletja živi in dela v Lever-
kussnu, izročil direktorju ptujske bolnišnice dr. Lojzetu Arku 2.300
nemških mark, ki so jih zbrali rojaki z območja Leverkussna in jih na-
menili za opremo ptujske bolnišnice.
-O
Janez Dovečar izroča zbrane marke dr. Lojzetu Arku v ptujski bolnišni-
ci. (Foto: M. Ozmec)
Bistro Sekt v Ivanjkovcih.
Bistro Sekt
v Ivanjkovcih
Na križišču cest Ormož—Ljutomer in Ivanjkovci—Veličane sta
Vida in Branko Fifnja pred novim letom odprla bistro z zanimivim
imenom SEKT. Oba sta bila prej zaposlena v gostišču Jeruzalem. Svo-
jim gostom nudita ob buteljčnih vinih iz ormoške vinske kleti tudi do-
mače narezke, prekajene jezike in hamburgerje.
V zanimivi novogradnji (ob njej stoji tudi kapelica) ima prostor
25 gostov, ki lahko sedijo ob mizah, police z barskimi stolčki za goste
pa so tudi ob oknih.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
TEDNIK - 30. januar 1992
ŠPORT - 7
Filip Leščak, Dejan Doki, Ivan Hrupič, namesto Damjana je pokal
prevzel brat Marko Petek in Marjan Jauk. Manjka Alojz Trstenjak.
Anita Ličina, Vanja Kotar, Lidija Marin, Hedvika Korošak, namesto
Lucije Karničnik je pokal prejela Petra Mlakar, Majda Raušl.
Najboljši v letu 1991
Na dobro obiskani prireditvi je Športna zveza Ptuj v petek, 24. ja-
nuarja, zvečer v športni dvorani Mladika proglasila najboljše športnice,
športnike in ekipe v letu 1991 ter podelila priznanja perspektivnim in
zaslužnim. Pokale in priznanja so podelili predsednik SZ Branko Res-
nik, podpredsednik ŠZ Ivan Gomilšek, članica IS SO Ptuj Kristina
Šamperl-Purg, predsednik SO Ptuj Vojteb Rajher in podpredsednik
Slovenskega olimpijskega komiteja Miro Cerar, ki je bil s Tino Vuka-
sovič tudi posebni gost prireditve. Slavnostni nagovor je imel Vojteb
Rajher, v programu med proglasitvami so nastopili Komorni moški
zbor, mladi plesalci Plesne šole Fredi, mladi člani Kluba borilnih veščin
in Judo kluba Drava, modno revijo je izvedel butik Sonja, program je
povezovala Nevenka Dobljekar, v veselem delu pa je nastopil ansambel
Ptujskih 5.
NAJBOLJŠE ŠPORTNICE
1.	mesto: ANITA LIČINA (Ša-
hovsko društvo Ptuj) — državna
članska prvakinja v šahu, druga
mladinka in reprezentantka Slo-
venije;
2.	mesto: VANJA KOTAR
(Atletski klub Ptuj) — prva mla-
dinka Slovenije na 800 m in v
krosu, 5. mesto v finalu evrop-
skega ekipnega pokala;
3.	mesto: LIDIJA MARIN
(Judo klub Gorišnica) — sloven-
ska prvakinja med članicami in
mladinkami;
4.	mesto: HEDVIKA KORO-
ŠAK (Atletski klub Ptuj) — tri
druga mesta na članskem prven-
stvu Slovenije (troskok, daljava
in sto metrov z ovirami);
5.	mesto: LUCIJA KARNI-
ČNIK (Namiznoteniški klub Pe-
tovia) — tretja med slovenskimi
mladinkami, peta v dvojicah in
članica uspešne članske ekipe;
6.	mesto: MAJDA RAUŠL
(Občinska strejska zveza Ptuj) —
peta mladinka Slovenije, sedma
in osma med članicami.
NAJBOUŠI ŠPORTNIKI
L mesto: FILIP LEŠČAK (Ju-
do klub Drava) ~ 3., 5. in 9. me-
sto na Svetovnem pokalu, 9. na
Evropskem prvenstvu, najboljši
slovenski judoist;
2.	mesto: DEJAN DOKL (At-
letski klub Ptuj) — 2. mesto na
Balkaniadi, najboljši slovenski
mladinec v suvanju krogle in re-
korder;
3.	mesto: IVAN HRUPIČ
(Rokometni klub Drava) — eden
najboljših rokometašev v Slove-
niji, po prvem delu najboljši stre-
lec superlige;
4.	mesto: DAMJAN PETEK
(Judo klub Gorišnica) — članski
in mladinski prvak, stalni repre-
zentant in absolutno tretji član
Slovenije;
5.	mesto: ALOJZ TRSTE-
NJAK (Občinska strelska zveza
Ptuj) — drugi in tretji v Sloveni-
ji, reprezentant;
6.	mesto: MARJAN JAUK
(Kolesarski klub Ptuj) — naj-
boljši slovenski gorski kolesar,
udeleženec svetovnega prven-
stva.	'
NAJBOLJŠE EKIPE
ČLANI JUDO KLUBA DRA-
VA, ČLANI JUDO KLUBA
GORIŠNICA, ČLANI ROKO-
METNEGA KLUBA DRAVA
in ČLANICE NAMIZNOTENI-
ŠKEGA KLUBA PETOVIA.
NAJOBETAVNEJŠI ŠPORTNI-
KI IN ŠPORTNICE
Andrej PETROVIČ (AK Ptuj),
Romana ŠEGA fAK Ptui), Nast-
ja ČEH (NK Drava), Damjan
BEZJAK (NK Drava), Aleš
HUZJAK (NK Drava), Izidor
PULKO (OSZ), Matjaž PLANJ-
ŠEK (ŠD Ptuj), Dejan VOGRI-
NEC (JK Drava), Sebastjan KO-
LEDNIK (JK Drava), Črtomir
MUNDA (JK Drava), Gorazd
SAGADIN (JK Drava), Petra
MLAKAR (NTK Petovia), Tanja
ČERČE (NTK Petovia), Urh
STRAŠEK (NTK Petovia), Petra
ŠPARL (RK Drava), Renato Vu-
grinec(RK Drava), Marjan GOJ-
KOŠEK (OK Ozon), Boštjan
ZAJŠEK (KBV Ituj), Rok
PLOH L (TK Ptujj, Vanja HOT-
KO (GD Ptuj), Zan HORVAT
(J K Gorišnica), Fabijan KOVA-
CEC (JK Gorišnica), Zdravko
ERHATIČ (JK Gorišnica), Mar-
ko PETEK (JK Gorišnica), Mar-
ko KMETEC (NK Aluminij),
Mitja MAHORIČ (KK Ptuj),
Miran KELNER (KK Ptuj),
Aljoša KAUČEVIČ (KK Ptuj) in
Miha ŽOHAR (KK Ptuj).
NAJAKTIVNEJŠE ŠPORTNE
ORGANIZACIJE
Kegljaški klub Drva, MNZ
Ptuj — sodniška organizacija.
ŠD Slovenske gorice-Juršinci.
ŠD Grajena, OSZ — nacionalni
program. Odbojkarski klub
Ozon, Teniški klub Ptuj in Pla-
ninsko društvo Ptuj.
NAJAKTIVNEJŠI ŠPORTNI
DELAVCI
Jože BREZNIK (Plavalni klub
Ptuj), Andrej ČEH (ŠD Sloven-
ske gorice-Juršinci), Darko KA-
FEL (TVD Partizan Majšperk),
Maks KMETEC (Društvo nogo-
metnih trenerjev), Fredi KME-
TEC (ŠD Jože Potrč), Branko
LEŠNIK (MNZ Ptuj), Franc
MOHORKO (ŠD Skorba), Ivan-
ka SORČIČ (Medobčinsko dru-
štvo slepih in slabovidnih), Erika
ŠAFRANKO (Zveza tabornikov)
in Anka OSTERMAN (Gimna-
stično društvo Ptuj).
PLAKETA
Plaketo za 40-letno uspešno
delo na področju šolskega športa
je prejel znani pedagog, eden
najboljših v Sloveniji, BRANKO
TURKUŠ z OŠ Mladika.
Miro Cerar, podpredsednik Slo-
venskega olimpijskega komiteja
in eden najboljših športnikov vseh
časov.
Z nastopa kluba borilnih veščin.
Plesna šola Fredi.
Tina Vukasovič, obetavna teniška
igralka.
Obisk je organizatorje presenetil, saj je bilo sedežev veliko premalo.
V Spuhlji zmagal Franjo Lazar
šahovska sekcija Spuhlja je
organizirala že sedmi tradicio-
nalni pokal krajevne skupnosti.
Domačini so bili prijazni gostite-
lji številnim ljubiteljem te za zim-
ski čas še posebej priljubljene
igre. Glavni sodnik Jože Voglar
je v tabelo vpisal 18 šahistov.
med katerimi je bil najuspešnejši
član ŠD Ptuj Franjo Lazar s 6 to-
čkami, sledijo Marjan Kuhar in
Mirko Prelog (5), Karel Robnik
in Franc Pičerko (4.5), na 6. me-
sto pa se je uvrstil Leon Cestnik
kot najboljši mladinec s 4 točka-
mi itd. Zmagovalec je prejel po-
kal KS Spuhlja, vsi do 6. mesta
praktične, posebno nagrado pa
je prejel tudi najboljši mladinec
ter zadnjeuvrščeni Viki Prelog.
Silva Razlog
ŠOLSKA ŠPORTNA DRU-
ŠTVA
Vrstni red med osnovnimi šo-
lami: 1. Mladika, 2. Franc Osoj-
nik, 3. Olga Meglič, 4. Dornava,
5. Ivan Spolenak, 6. Gorišnica.
Med srednješolskimi je naj-
boljša Srednja strojna in meta-
lurška šola.
Ludvik Kotar
Fotografije: LANGERHOLC
Poetovio — prvak
Medobčinske nogometne
zveze
Končana je prva poletno-zim-
ska liga v malem nogometu. Letos
je prvič potekala po ligaškem si-
stemu in prvič v dvorani Center, v
kateri so tudi regularni po};oji,
kar je bil pogoj za dobre igre in
korektno sojenje.
Prvo piesto in naslov občin-
skega prvaka si je že četrtič prii-
grala ekipa Solida in Videa Pan-
da Poetovio. Igralci Poetovie bo-
do zastopali MNZ Ptuj in našo
občino na državnem prvenstvu v
Kopru 8. februarja. Za prvenstvo
v Kopru je že bil opravljen žreb,
ki pa Ptujčanom ni bil posebej
naklonjen, saj so v skupini z lan-
skoletnim zmagovalcem, ekipo
Vukosavljevič iz Ljubljane, in
večkratnimi prvaki Republike
Slovenije Branikom — Talci ter
prvaki MNZ Murska Sobota
Križevci. \fedrugi skupini so eki-
pe Bolero Kranj, Black Koper,
Grafika-Celje in predstavnik
Nove Gorice.
LESTVICA
1.	KMN Poetovio	38
2.	Kov. Zamuda	35
3.	Video Panda	28
4.	Svinčniki	27
5.	Beneton	25
6.	Markovci	21
7.	Tarok I	20
8.	Tarok II	20
9.	Juršinci	15
10.	Mitra	14
11.	Gorišnica	11
12.	Vitomarci	II
Ekipa zmagovalca (na sliki od
leve — stojijo): Fredi Kmetec,
Borut Šalamun, Dušan Ramšek,
Ivan Vesenjak, Emil Šterbal, Ro-
bi Krajnc, Silvo Komik; (čepijo)
Milan Emeršič, Robi Mere, To-
mi Emeršič, Damjan Gajzer, Ro-
bi Vesenjak, Franci Fridl in
Branko Leben.
Največ zadetkov je dosegel
Sandi Vrbanec (29), najboljši
vratar pa je bil Ivan Vesenjak.
F. K.
Uspeh strelcev
invalidov
Na zračnem strelišču v Mladi-
ki je bilo v soboto, 25. januarja,
izvedeno regijsko strelsko prven-
stvo po kategorijah invalidnosti s
serijsko zračno puško. Udeležili
so se ga Mariborčani, Slovenje-
bistričani in Ptujčani.
Rezultati: Srečko Majceno-
vič je v kategoriji G3 s 361 krogi
(400 možnih) zasedel prvo me-
sto, Jože Pintarič je v kategoriji
G2 s 355 krogi zasedel tudi prvo
mesto, enako Franček Ljubeč s
363 krogi v kategoriji Gl. S tem
rezultatom je bil hkrati najboljši
na regijskem prvenstvu. Drugo
mesto v kategoriji Gl je zasedel
Ludvik Pšajd s 359 krogi.
Če bi vse rezultate sešteli, bi
bila ekipa Ptuja prva s 1083 kro-
gi, Maribor drugi s 1012 krogi in
Slovenska Bistrica tretja z 955
krogi. Ptujčani so zagotovo zbra-
li dovolj krogov, da bodo vsi štir-
je lahko nastopili na prvem dr-
žavnem prvenstvu Slovenije, ki
bo 28. marca v Ljubljani.
• • •
VI. kolo dopisne invalidske
strelske lige z zračno puško je bi-
lo odstreljano 21. januarja. Ptuj-
čani trdno držijo drugo mesto v
Sloveniji (za Dl Idrija) in ga bo-
do skušali v preostalih dveh ko-
lih obdržati, da bi imeli dober iz-
hodiščni položaj za polfinale, ki
bo 14. marca v Ptuju na strelišču
OSZ Ptuj.
V VI. kolu je Srečko Majceno-
vič nastreljal 373 kroge in dose-
gel najboljši rezultat vseh dose-
danjih šestih kol dopisne lige.
Franc četi
PLANINSKI KOTIČEK
Zdravju naproti
na goro Oljko
PD Polzela je tudi letos organiziralo tradicionalni pohod
»Zdravju naproti« na goro Oljko. Udeležili smo se ga tudi pla-
ninci PD Ptuj, nekateri med nami hodimo na Oljko že vrsto let.
Letošnje startno mesto je bil Šoštanj, kraj na jugozahodnem
delu Šaleške doline, od koder smo v sončnem jutru krenili proti
vrhu gore. skupaj s številnimi pohodniki iz vseh koncev Sloveni-
je smo po dveh urah prijetne hoje prehodili pot, ki vodi prete-
žno po severnem delu Ponikovske planote ter se povzpeli na
734 m visoko goro Oljko. Oljka ali kot jo nekateri imenujejo
»Savinjska Šmarna Gora« se vzpenja nad severnim delom Celj-
ske kotline. Na vrhu stoji ena najlepših slovenskih baročnih cer-
kva z dvema zvonikoma, tik pod njo pa planinski dom na gori
Oljki, ki ga oskrbuje PD Polzela. V lepo urejenem domu smo
udeleženci odtisnili žig v kartončke tradicionalnega pohoda ter
v sončnem vremenu uživali ob pogledu na zasnežene Kamniške
in Savinjske Alpe.
Kljub prijetnim sončnim žarkom pa smo morali kreniti pro-
ti zamegljeni kotlini in končnemu cilju. Polzeli. Po dveh urah
hoje skozi gozdove ter mimo posameznih kmetij smo se spustili
v Polzelo, kjer je bil zaključek pohoda.
Uroš Vidovič
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
30. januar 1992 - TEDNIK
Dragi Franček!
Hvala li za tvoje zadnje pismo, v katerem med drugim ome-
njaš podražitve-in podobne blagodati. Seveda pa mene bolj zanima,
ali si že pripravil družinski proračun za letos, da se boš nekako pre-
rinil skozi. Če boš čakal na republiški proračun, boš .seveda .še ne-
kaj časa čakal, predvsem zaradi socialistične skupščine, v kateri
manjšina diktira večini, kot je rekel gospod Peterle, in je zato ra-
zumljivo. da republiška skupščina ne more sprejeti vseh najbolj po-
membnih zakonov. Po drugi strani pa je to tudi edinstveni primer,
da manjšina tako rekoč blokira skup.ičinsko dejavnost. Drugje
namreč večina odloča tako ali drugače.
S tem pa seveda ni rečeno, da si nekateri v slovenski skup.ščini
ne prizadevajo za red. Sedaj so se spravili na predsednika Kučana,
ki dela v nasprotju z najnovejšo ustavo, kar je seveda treba odločno
preprečiti, saj moramo biti vsi pred ustavo in zakonom enaki. Pose-
bej energično velja glede tega ukrepati sedaj, ko se pripravljajo no-
ve volitve in ko se je že začela predvolilna kampanja, in še posebej
zato, ker ima Kučan po vseh raziskavah med ljudmi prevelik ugled.
Zaradi srbskega in vojaškega prizadevanja je Slovenijo pri-
znalo že lepo število držav, tudi nekaj srbskih zaveznic. Pri nas si
kar naprej podajajo kljuke različni bolj ali manj ugledni državniki,
nas prijazno trepljajo, se nam dobrikajo in nam obljubljajo, da se
bosta poslej cedila med in mleko. Pri tem pa mimogrede omenjajo
nekakšne zahteve v zvezi z manjšinami na Slovenskem, ki da so še
vedno premalo zaščitene, čeprav je zaščita na evropski ravni.
Avstrijci bi radi nemško manjšino, italijanska manjšina pri
nas pa vije roke nad svojo evropsko usmerjeno usodo, tako da jo
mora tolažiti celo italijanski predsednik Cosiga, ki bi rad kaj strnil
tudi za slovensko manjšino v Italiji, saj ji, podobno kot v Avstriji, že
leta obljubljajo evropsko zaščito in so torej glede tega daleč pred
nami.
Na Slovenskem trenutno, kot veš. potekajo vladne norčije, saj
ne mine dan, da ne bi slišali za kakšnega novega možnega manda-
tarja za sestavo morebitne nove vlade, medtem ko se sedanji vladni
predsednik Peterle vsem smeji v brk, saj, kot pravi, več bo manda-
tarjev, bolj dolgo bo vladal, seveda tudi skupščini. En dan slišimo,
da so se strankarski veljaki že sporazumeli za novo vladno koalici-
jo, ki da stoji za dr. Drnovškom kot bodočim mandatarjem, drugi
dan spet demontirajo take govorice, naslednji dan se pojavi novi
možni mandatar in tako lepo demokratično teče ta vladni cirkus,
poslanci in celo vladni ministri pa so več kot zaposleni z novimi vo-
litvami in novo vlado, ki bo lahko tudi stara, in jim zmanjkuje časa
za banalna opravila, kot je nekakšen gospodarski razvoj. Sedaj je
pomemben boj za oblast, ki se ho zavlekel tja do konca leta, ko bo-
mo dobili novo skupščino in novo vlado. In čez čas se bo spet vse
zavrtelo na novo. Franček. upam le, da se bodo kljub temu oblast-
niki kdaj pa kdaj spomnili na gospodarstvo in podobne reči, razen
če naj bi Evropi konkurirali s padanjem proizvodnje, zmanjševa-
njem zaposlovanja in padanjem standarda.
Seveda pa se bo še vedno našel čas, da rešimo probleme, pove-
zane z domobranci, tudi na račun NOB, saj se je treba usmiliti go-
riškega hotelirja Vinka Levstika, ki sprašuje Peterleta, či^vi da so
domobranci. Morda so nekakšna last krščanskodemokratske stran-
ke, saj so domobranci bili vendarle zelo verni in bogaboječi in so se
celo s križem v roki bojevali proti zakletemu komunizmu, kije kriv
za vse grehe tega sveta — od praskupnosti dalje.
Franček, moram ti reči, da se je na sestanku z ljubljanskimi
duhovniki oglasil tudi predstavnik srbske pravoslavne cerkve v Lju-
bljani in hudo obtožil Slovence, ki da Srbov nikakor ne razumejo.
Rahlo je celo zagrozil. No, in Slovenci smo Sedaj .seveda zelo pre-
plašeni.
Pa lepo pozdravljen in dobro se imej!	Tonček
Človek je ljubezen v pesmi prirode
.Morda živi na nek način odmaknjeno od vsakodnevnih hitenj, če je pisanje pesmi in druženje
i naravo ter občudovanje njene lepote odmaknjeno življenje. Tisti popoldan, ko smo ga obiskali,
seje pri rod a odevala v snežni plašč in pogled skozi okno na njegov vrt je bil kljub oblačnemu vre-
menu očarljiv in nobenih dodatnih razlag ni bilo treba več, zakaj ima tako rad naravo, zakaj se le
redkokateri dan odpove sprehodu, zakaj piše pesmi.
Takšen je Viktor Knez, upokojeni sodnik za mladoletnike, ljubitelj umetnosti in vsega, kar je
povezano z naravo. Kljub temu da ga poznam že dolga leta, ga še nisem videla slabe volje.
V pokoju je od začetka leta
1973. Od časa do časa svoje pe-
smi, ki jih najraje piše v jutranjih
urah, sam zveže med platnice in
jih kot droben zvezek podari pri-
jateljem. Nekatere pesmi opremi
tudi s svojimi ilustracijami. Kot
sam pravi, ni pesnik, pa vendar
rad svetu, ki ga živi, nameni poe-
zijo, v kateri se ne obremenjujejo
z obliko, ampak mu je pomemb-
na vsebina. Tisto, na kar bi rad
opozoril tudi druge, ki mnogo-
krat gredo skozi življenje z zapr-
timi očmi. Viktor Knez ostaja tu-
di na pragu osemdesetih let zvest
predvsem sam sebi in tesno po-
vezan z naravo, njen veliki obču-
dovalec in prijatelj. Spremlja
svet okoli sebe in spremembe v
zadnjih letih mu dajo rnarsikaj
misliti.
Kdaj ste začeli pisati pesmi?
Viktor Knez: Začel sem leta
1938, ko sem šel na potovanje v
Makedonijo. No, to ni bilo turi-
stično potovanje, šel sem v voj-
sko. Takrat sem začel v samoti
na bolgarski meji, ker nisem imel
smisla za vojaško službo, pisati
pesmi in slikati — ne z barvami,
s svinčnikom sem skiciral moti-
ve, ki so me pritegnili. Risati sem
začel že prej, ko sem bil šest me-
secev v Sarajevu, kjer sem risal
zanimive stare koče, džamije ...
— vse za spomin.
Živite od spominov?
Viktor Knez: Da, meni so spo-
mini življenje. Takrat v vojaški
suknji v Makedoniji mi je rekel
predpostavljeni, ali sem vzel voj-
sko za turizem. Odgovoril sem
mu, da eni gredo v prostem času
v kavarno, jaz pa naokoli. Veliko
sem si takrat ogledal in danes tu-
di zaradi tega na nek način bolj
občutim problematiko že nekda-
nje Jugoslavije. Sem čustveno
navezan na bivšo Jugoslavijo, se-
veda pa še bolj na Slovenijo. V
neki pesmi pravim, da vso svojo
domovino nosim v srcu, tako je
majhna.
Vas je kdaj zamikalo, da bi svo-
je pesmi dali v roke kakšnemu li-
terarnemu kritiku?
Viktor Knez: Nimam rad oce-
njevanja prisrčnih pesmi, ki jih
pišem, gre za preproste pesmi, ki
jih želim povedati ljudem, tudi
zato, da bi me bolje spoznali. Ni-
sem pesnik in tistemu, ki pravi,
da sem, pravim, da če zna pesmi
čitati in razumeti, potem se ne bo
norčeval s pesnikom, ker to ni
poklic.
Vaša ljubezen do narave...
Viktor Knez: Ta moja ljubezen
do narave izhaja že iz zgodnjega
otroštva. Ko sem bil star en me-
sec, smo se z družino preselili v
Mozirje, kjer smo živeli ob poto-
ku, veliko smo hodili v plani-
ne... Meni se zdi biti vedno v
naravi nekaj najlepšega. Mnogi
ljudje ne razumejo tega, kako naj
dan človeku, ki nima odnosa do
narave, svojo pesem v oceno.
Še kaj Igrate na violino?
Viktor Knez: Na violino...
To je bilo že davno, zadnjič em
jo igral leta 1984; na kitaro pa
sem še velikokrat zaigral in še za-
pel zraven. Dva prsta mi nagaja-
ta — pravijo, da je to od hrbteni-
ce - in tako pač ne vzamem več
v roke violine. Nazadnje sem jo
igral, da so me posneli na kaseto,
ko je odhajal v vojsko moj vnuk.
Svoje pesmi skrbno spravljate?
Viktor Knez (med smehom):
Da, kot pravniku mi je v krvi, da
imam red med papirji... Malo
me spomin že zapušča, vendar
mislim, da sem napisal okrog
300 pesmi.
Ste na kakšno pesem še posebej
navezani?
Viktor Knez: To je pesem Ti-
sočletna ladja, prva pesem, ki so
mi jo objavili v literarni prilogi
vašega časopisa Domača rast. Ti-
sto zelo rad večkrat prečitam. Pe-
sem z naslovom Vijolica pa sem
si uglasbil.
Kaj je to v človeku, da hoče
spraviti svoje misli, občutke na
papir in želi, da to preberejo tudi
drugI?
Viktor Knez: Res, da želim,
naj jih preberejo tudi drugi, ven-
dar drugi ne morejo nikoli obču-
titi tega, kar občutim jaz; to je
nemogoče, ker je vsaka pesem
odsev še nečesa posebnega, kar
me je očaralo, to je drugim težko
razumljivo. V neki pesmi pišem,
da nisem človek junačin, ker nq^
čem biti drugačen, kakor so vsi
drugi preprosti ljudje ... Vsak
človek je pač poseben v naravi.
Eden piše pesmi, drugi na druga-
čen način občuti lepoto. Zakaj
pišem pesmi? Sam ne vem. Rad
imam preproste pesmi...
Kaj poleg pisanja pesmi še za-
polnjuje vaše dneve, tedne, leta?
Viktor Knez: Zadnja leta, od-
kar sem v pokoju sem veliko ri-
sal. V mladih letih nisem imel fo-
toaparata, pa sem si tisto, kar
sem videl in bi si rad ohranil v
spominu, narisal. Rišem seveda
samo zase, sebi v veselje in spo-
min.
RDEZE KOZE
Rože, rdeče rože,
živordeče rože!
Poljubljam vas,
rože hrepenenja,
v srcu čutim
ves nemir življenja,
nemir ljubezni,
^ boja in trpljenja._^
Svoje pesmi podarite prijate-
ljem?
Viktor Knez: Da. Pravim, če se
hočejo še kdaj spomniti name,
naj čitajo moje pesmi.
Ste si kdaj belili glavo s tem,
kako sprejema vaš način življenja,
ki na neki način deluje odmaknje-
no, okolica?
Viktor Knez: Nič si ne belim
glave s tem, ker je vsak človek
drugačen, vsak drugače dojema
okolje, v katerem živi, ljudi, s ka-
terimi živi... Eni zbirajo znam-
ke, drugi pesmi...
Bi rekli, da je lažje Iti skozi ži-
vljenje, če človek piše pesmi?
Viktor Knez: Da, veste, pesmi
— to so razgovori s svojo notra-
njostjo, s svojo dušo če bočete, s
svojim srcem. Lažje je, ker razči-
stiš svoj čustveni odnos do oko-
lja, do narave, do lepih oči, saj
pravim, da gledam skozi oči v
dušo...
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
RAZMIŠLJALI SO O SAMO-
STOJNI SLOVENIJI
Ne morem verjeti, da je vse to
res. Da je svet priznal tako majh-
no deželo, ki je kot miška, ki išče
svojo svobodo. To je bila Slove-
nija do 15. januarja 1992. Hvala,
ti svet! Dal si nam, kar smo dol-
go želeli.
Špela
• • •
S skupnimi močmi smo pre-
gnali tanke z naših ulic in avione
z našega neba. Dočakali smo
zgodovinski trenutek, ki ga ne
bomo pozabili. Sedaj bomo sami
odločali o sebi.
Žiga
• • •
Imamo tudi svoj denar in sem
ponosna nanj, čeprav mi njegovo
ime ni všeč. Mislim, da bomo
morali vsi bolj pljuniti v roke in
začeti resno delati.
Marica
• • •
Na poti, po kateri smo stopali,
so ugašala mnoga življenja zara-
di naše lepše prihodnosti v sa-
mostojni Sloveniji. Na kapah na-
še nove vojske se že svetlikajo
drugačne značke. Ponosni smo
in ljubim svojo Slovenijo.
Maja
• • •
Vsi smo zelo ponosni na našo
novo državo Slovenijo in njene
lepote, ki privabljajo domače in
tuje turiste. Ta deželica skriva v
sebi še mnogo neodkritih lepdt,
ki čakajo na trenutek, da se bodo
odkrile Evropi in ostalemu svetu.
Vesna
• • •
Majhna je, vendar polna de-
lavnih ljudi, ki imajo žuljave ro-
ke. Polna je naravnih lepot, kijih
še tako velika družina nima.
To je moja domovina Sloveni-
ja.
Jolanda
• • •
Smo majhen narod, ki se na
svoji zemlji ne more pohvaliti s
prostranostjo, lahko se pa po-
hvali s svojo delavnostjo in mno-
gimi lepotami.
MOJ »ZAČASNI« SOŠOLEC
STIPE
Vojna na Hrvaškem povzroča
hude in težke stvari. Mnogo je
umrlih in ranjenih, za njimi pa je
tudi mnogo pretočenih solza.
Kot vsaka huda stvar na tem sve-
tu bo imela tudi vojna hude po-
sledice.
Pred nedavnim smo dobili v
šolo v naš razred novega sošolca
Stipeta. Še pred kratkim je živel
v Zadru v vasi Bibinje.
Ker pa imajo v Sloveniji, pri
nas v Novi vasi, stare znance in
prijatelje, se je pač Stipetova
družina zatekla k njim. Stipetova
mama, brat Roko, sestrica Loret-
ka in on sedaj stanujejo v eno-
družinski hiši pri Strelčevih. Nje-
gova mama je njega in njegovega
brata vpisala v OS Markovci. Pr-
vič, ko je prišel v naš razred, seje
smejal in bil dobre volje, ampak
pri srcu mu verjetno ni bilo lah-
ko. Tudi jezik ni enak. Učenci
smo ga sprejeli z velikim vese-
ljem. Tudi učiteljicam in učite-
ljem je pokazal svojo dobro vo-
ljo in tudi oni so ga prijazno
sprejeli. Vsem se je prikupil. Sti-
pe hodi vsak dan redno k pouku
in pri njem pridno sodeluje in
posluša. Včasih, če je le mogoče,
se pogovarja po slovensko in tu-
di piše že po slovensko. Naučil
nas jfe nekaj šal.
Stipeta imamo radi, saj se ob-
naša primerno in dostojno. Jaz
pa si vseeno želim, da bi se vojna
čimprej končala in bi se Stipe zo-
pet lahko vrnil v svojo domačo
vas, ki jo gotovo pogreša.
Pripis: Potem ko sem ta spis
napisala in oddala, sem zvedela,
da so se Stipe in njegovi odpelja-
li v svoj domači kraj. Sošolci iz
Slovenije želimo njemu in vsem
hrvatskim šolarjem, da bi sedli v
šolske klopi tako brezskrbno kot
mi.
Lidija Majerič,
6. a, OS Markovci
IMELI SMO KULTURNI DAN
V torek smo imeli kulturni
dan. Zbrali smo se v šoli. V jedil-
nici smo se namalicali. Učiteljice
so imele za nas presenečenje. Po-
vedale so nam, da ne gremo na
vlak, ampak se bomo peljali v
Ljubljano z avtobusom.
Odšli smo pod grajski hrib na
parkirni prostor. Pripeljal se je
gospod Slavko Šega v lepem,
udobnem avtobusu. Bili smo ve-
seli, a hkrati začudeni. Tako
udobne vožnje si še v sanjah ni-
smo predstavljali.
Pot v Ljubljano je bila vesela,
živahna in zanimiva. Gospod šo-
fer nas je med vožnjo seznanjal s
pomembnimi kraji. Za razvedrilo
smo poslušali glasbo. Pred Na-
rodnim muzejem je stal velik na-
pis PISMO BREZ PISAVE. Po
muzeju nas je vodil kustos. Ogle-
dali smo si predmete zgodnjega
krščanstva na Slovenskem. Te
BILI SMO NA PLAVALNEM TECAJU
V ponedeljek smo bili vsi v razredu zelo veseli. Šli smo na plaval-
ni tečaj. Obiskovali smo ga ves teden. Vsak dan smo se peljali iz šole
v toplice. Tam nas je sprejel plavalni učitelj. Najprej smo se učili dr-
senje. Nato smo pričeli plavati žabico. Ko smo že lepo plavali, smo šli
v večji bazen. Tam smo se naučili kravel. Takrat smo že bili vsi veseli.
Učitelj nas je zelo pohvalil.
Teden je hitro minil. Ker sem se naučila lepo plavati, sem dobila
pozitivno oceno. Pozimi bom šla z mamico in atekom v toplice in ji-
ma pokazala, kako plavam.
^	Karla Kramberger, 2. r., OŠ
Trnovska vas
predmete so našli in jih še vedno
iščejo arheologi. Veliko jih je tu-
di s ptujskega področja.
Po ogledu smo reševali delo-
vne liste. Te smo lahko odnesli
domov.
Ta kulturni dan je zelo lep, za-
nimiv in poučen. Ogled nam je
omogočil gospod Šega. Imel je
posluh za tiste učence, katerim
starši niso mogli omogočiti vož-
nje. Nekatere družine nimajo niti
za kruh in mleko. Omogočil je
vožnjo vsem učencem. Zato smo
mu vsi učenci 8. razreda hvale-
žni. Tako humanih dejanj je da-
nes vse manj, revščine pa vedno
več.
Pripomogel nam je, da smo
imeli lep kulturni dan, kakršnih
si še želimo.
Učenci 8. a in 8. b
OŠ dr. Ljudevita Pivka
HIŠA MOJE BABICE
Spreminjajo se časi in spremi-
njajo se tudi hiše.
Hiše včasih niso bile tako do-
bro opremljene kot danes. Hišo
je sestavljala velika izba, v kateri
je bila krušna peč, kot, v katerem
sc je jedlo, štedilnik, na katerem
seje kuhalo, in postelja, nakateri
so spali starši. V hiški so spali
otroci. V prostoru, v katerem se
je kurilo v peč, so shranjevali ži-
vila. V hiši ni bilo ne kopalnice
in ne stranišča. Stranišča so bila
zunaj. Umivali so se v večji izbi.
V hiši ni bilo vodovoda in elek-
trike. Vodo so nosili iz studenca,
svetili pa so si s petrolejko in
svečo.
Moja- babica pravi, da je raje v
novi hiši, saj ima v njej vse, česar
prej v stari hiši ni imela.
Tatjana Novak,
3.	r., OŠ Stoperce
POUK V ŽIVO
Pri spoznavanju družbe smo
se učili o moči vode in vremenu.
Zato smo se odločili, da si vse to
ogledamo v živo.
Z avtobusom smo se peljali
skozi Gerečjo vas do Zlatoličja.
Ko smo prišli do elektrarne, smo
morali dobiti dovoljenje za
ogled.
Razdelili smo se v dve skupini.
Videli smo: generatorja, turbini,
kanal, transformator, stikalnico.
Okolica elektrarne je zelo ureje-
na. Ogled je bil zanimiv in pou-
čen.
Potem smo se odpeljali do
Slivnice. Na letališču smo si po-
gledali meteorološko postajo. V
dveh prostorih smo spoznali ne-
kaj aparatov. Zunaj smo videli
dve hišici z merilci temperature
in vlažnosti. Spoznali smo delo
aparatov in delo meteorologov.
Posebno bogati z novimi zna-
nji smo prišli domov.
Nuška Podvornik,
4.	a, OŠ Kidričevo
PLAVALNI TEČAJ
Bilo je zelo super. Najraje sem skakal v vodo in potem zaplaval
do roba bazena. Tovariš je bil prijazen.
Uroš je preplaval skoraj cel bazen po širini.
Videl sem tudi mnogo drugih ljudi, ki so se kopali. Takšnih pla-
valnih trenutkov si še želim.
Roman Maguša,
2. r., OŠ Trnovska vas
tednik - januar 1992
NAŠI KRAJI iN LJUDJE - 9
Odpadki dušijo gozdove
Te dni potekajo po naših vaseh pogovori o organiziranem zbiranju in odvozu odpadkov. Lju-
dje v glavnem zatrjujejo, da odpadkov nimajo in daje torej organizacija odvoza nesmiselna. Gre v
prvi vrsti za strah pred stroški, kijih bo potrebno v zvezi s tem pokrivati. Da pa so stroški zaradi
nenačrtnega odlaganja odpadkov mnogo višji in da dolgoročno gledano napovedujejo katastrofo,
ta hip marsikoga tie zanima. Zadnjih petdeset let se je tudi pri nas življenje posodobilo, za svoje
smo sprejeli plastiko in strupe, naša miselnost pa je ostala ista, primitivna.
Zaradi umiranja gozdov, ici je
posledica emisije plinov iz naše
industrije in termoelektrarn, bije-
mo plat zvona že lep čas. Zaradi
tega so se zadeve začele spremi-
njati na bolje, svoje je in bo nare-
dil tudi ekološki davek. Če lahko
ob tem upamo, da bodo naši goz-
dovi rešeni propada, nas na dru-
gi strani skrbi odnos posamezni-
ka do tega edinstvenega naravne-
ga bogastva, nujnega za življenje
na zemlji.
Pozimi sneg, med letom pa ze-
lenje skrivata marsikaj, kar so.
ljudje »darovali« gozdovom.
Predvsem v bližini naselij in ob
cestah vozijo tja vse, kar jim je v
napoto na lastnem dvorišču. Ta-
ko so gozdovi polni plastike, od-
padnih štedilnikov, hladilnikov,
avtomobilskih karoserij, tudi em-
balaže s strupeno vsebino. Če so
še pred leti ljudje svoje početje
in uničujoč odnos do narave
skrivali, jo danes uničujejo že
brez sramu, mnogokrat se rešijo
odpadkov kar v obcestnem jar-
ku.
Če je bil nekoč sprehod po
gozdu užitek, je danes prava mo-
ra. Seveda za tistega, ki ga nesna-
ga v gozdu moti. Žal odnos do
narave opozarja, da je takih ljudi
malo. Vsi skupaj smo torej razva-
jeni in pokvarjeni Balkanci, pa
če nam je to všeč ali ne.
Med ljudmi, ki jih tako nesmi-
selno uničevanje gozdov silno
moti, so gozdarji. Andrej Kova-
čič, diplomirani inženir gozdar-
stva iz Ptuja, meni, da smo nare-
dili napako pred 15 leti. Takrat
seje namreč tudi pri nas pojavila
poplava raznovrstnih odpadkov
sodobne civilizacije, takih torej,
ki naravo onesnažujejo in zastru-
pljajo. Takrat bi morali uvesti tu-
di organizirano zbiranje odpad-
kov in danes bi bilo to nekaj po-
vsem običajnega. Andrej Kova-
čič pozna nešteto zgodb o ljudski
nemarnosti. Pripoveduje o tem,
kako v gozdu odloženi strupi
pronicajo v zemljo in najdejo pot
do podtalne, pitne vode. Tisti, ki
take strupe odloži, meni, da sam
svoje vode s tem že ne bo zastru-
pil. Morda je to res, ob tem a ne
pomisli, da bo za to poskrbel ne-
kdo drug na mestu, od koder pri-
teče voda do njegovega studenca
ali njegove pipe.
Čeprav se zavest tudi pri nas
počasi spreminja, je še daleč čas',
ko bomo vsi vedeli, kaj Je prav in
kaj ne, ko se bomo sramovali
svojega nemarnega početja. Če
ne pred sosedi in sodržavljani,
pa vsaj pred svojimi otroki in
vnuki, ki bodo morali popravlja-
ti naše napake, čistiti onesnažene
gozdove, vračati življenje rekam
in se truditi, da narava ne bo po-
vsem uničena.
Čeprav je že marsikaj zamuje-
nega, se da z načrtnim izobraže-
vanjem vsaj mladino odvrniti od
tega, da bi se zgledovali po seda-
nji aktivni populaciji. Tej pa bo
potrebno z zakonodajo o varstvu
okolja temeljito stopiti na prste.
r'ri tem se lahko zgledujemo po
Nemcih, kjer stane ena odvržena
vrečka smeti tisoč, traktorska pri-
kolica smeti pa kar dvajset do
trideset tisoč mark. Evropa nam
torej naj ne bo zgled le po viso-
kem standardu, temveč tudi po
človeškem odnosu do narave.
Če bomo uspeli z vzgojno in
kaznovalno politiko ter organizi-
ranim zbiranjem in odlaganjem
odpadkov, bodo še vedno ostaja-
le posledice zadnjih desetletij.
Gozdovi zaradi tega še ne bodo
rešeni odpadkov, ki so se tam na-
kopičili. Preden bodo strohneli
ostanki avtomobilov, bodo mo-
rale preteči desetletja. Plastika
bo razpadala sto in več let, strupi
se bodo iz odvržene embalaže še
dolgo scejali v humusna gozdna
tla in od tam naprej v vodotoke
ali v podtalnico. Inženir Kovačič
meni, da je ob sedanji brezposel-
nosti pravi čas, da divja odlaga-
lišča očistimo z javnimi deli.
Mnogim bi tako zagotovili delo
in plačo, naravi in sebi pa nare-
dili velikansko uslugo. Javna de-
la bi financirali iz ekološkega
davka, tega pa bi plačevali vsi,
saj smo vsi tudi onesnaževalci.
Samo če nekaj plačamo, znamo
to tudi ceniti. Zakaj torej ne bi
plačevali že življenja v čisti nara-
vi? Gozdarji in lovci imajo pre-
cej slabe izkušnje s svojimi čistil-
nimi akcijami. Prav tako slabe so
izkušnje Zelenih. Mnogokrat so
se namreč že lotili čiščenja ob-
sežnih predelov gozdov, pa tudi
drugih območij. Rezultat njiho-
vega dela je bil razvrednoten že
čez nekaj tednov s kupi novih
smeti.
Ko že pišemo o gozdovih, še
opozorilo lastnikom površin ob
gozdovih. Tudi s kurjenjem suhe
trave in podrastja namreč dela-
mo gozdovom nepopravljivo
škodo. Res je, da po kurjenju
zraste mlada trava, vedeti pa mo-
ramo, da trdovratnih plevelov s
tem nismo uničili in bodo prej
ali slej znova pognali. Smo pa s
kurjenjem uničili mikroorganiz-
me v gornjem sloju humusa,
prav tako živalski svet, predvsem
mladiče divjih živali. Kurjenje
trave in podrasti je usodno tudi
za drevje s tanko skorjo. Najbolj
je občutljiva bukev, ki je zelo po-
škodovana že pri sedemdesetih
stopinjah in bo zagotovo pro-
padla — če ne takoj, pa v nekaj
letih. Sicer pa se zgledujmo po
svojih prednikih, ki so znali or-
ganske snovi koristno uporabiti
tako v gozdu kot na vrtovih in
poljih.
J. Bračič
Tu je prostor le za drevesa in gobe.
Ali sodijo smeti kar ob cesto?
Popoldanski obrtniki
člani obrtne zbornice
Skoraj bo leto, odkar so obve-
zno člani Obrtne zbornice Slove-
nije oziroma občinskih obrtnih
zbornic tudi popoldanski obrtni-
ki. Članstvo v zbornici jim omo-
goča, da koristijo vse njene stori-
tve kot redni obrtniki. V nekate-
rih zbornicah so se odločili, da je
zato njihov članski prispevek
enak tistemu, ki ga plačujejo red-
ni. Lani je znašal minimalno me-
sečno 380 tolarjev oziroma tri
odstotke od zavarovalne osnove
Ptujska Obrtna zbornica je po-
poldanskim obrtnikom zaraču-
navala 190 tolarjev na mesec. S
tem so si zagotovili redno preje-
manje revije Obrtnik in storitve,
ki jih pri svojem delu potrebuje-
jo. Ob novem letu so dobili tudi
koledarje.
Glede na to, da so se v zad-
njem času pojavili nekateri pro-
blemi — predvsem gre za to, da
nekateri popoldanski obrtniki
zatrjujejo, da ne morejo plačeva-
ti članskega prispevka, ki je res-
nično minimalen, je sekretar
ptujske zbornice Janez Rižnar
povedal, da izvršilni odbor rešu-
je pozitivno le tiste vloge, ki so
upravičene. Druga možnost pa
je, da prizadeti obrt odjavi, če
mu ne gre. Popoldanska obrt
ima glede na vse usmeritve pre-
hodni značaj, saj naj bi po dolo-
čenem obdobju prešla v redno.
Vse, kar se naredi v korist obrti,
je delo Obrtne zbornice Sloveni-
je oziroma občinskih zbornic. Če
si ta prizadeva za davčne olajša-
ve, se bori hkrati za redne in po-
poldanske obrtnike. Pri tem red-
ni plačujejo svoje obveznosti v
celoti, popoldanski pa le polovi-
co.
MG
Zahteva za
denacionalizacijo
!Sa željo uredništva je diplomirani pravnik Hudi Ringbauer pripra-
vil sestavek o tem, kako naj upravičenci oblikujejo zahtevo za denacio-
nalizacijo.
Praktičen primer:
Zahteva za denacionalizacijo
Sekretariatu za kmetijstvo obči-
ne Ptuj
Vlagatelj zahteve: Franc Horvat
mL, roj. dne 20. 2. 1940, stanujoč
na Zg. Hajdini št. 20, enotna ma-
tična številka: 20 02 940 500 301.
Upravičenec: Franc Horvat st.,
roj. dne 15. 7. 1901, kmetovalec,
jugoslovanski državljan, umrl dne
25. 8. 1955, z zadnjim stalnim pre-
bivališčem na Zg. Hajdini št. 20.
Zavezanec: Kmetijski kombinat
Ptuj; odgovorna oseba: direktor
Drago Novak.
I.	Upravičenec Franc Horvat
starejši je bil jugoslovanski drža-
vljan, ko je bil del njegovega ne-
premičnega premoženja podrža-
vljen na podlagi Zakona o odpravi
viničarskih in podobnih razmerij
(Ur. list LRS, št. 22/53 in 43/57).
Upravičenec je umrl dne 25. 8.
1955 in je Občinsko sodišče v Ptu-
ju po njem opravilo zapuščinsko
obravnavo. S sklepom o dedova-
nju z dne 11. 11. 1955, opr. št.
D 850/55, so bili kot dediči prvega
dednega reda, vsak do ene četrti-
ne, razglašeni pokojnikovi otroci,
in sicer sinovi Franc (ki je vlaga-
telj te zahteve). Štefan in Drago
Horvat ter hči Kristina Roškar,
roj. Horvat. Slednja je že prav ta-
ko umrla in je zapustila sina Jane-
za ter hčerko Rozalijo Roškar.
Dokaz: potrdilo o državljanstvu
za upravičenca, sklep o dedovanju
z dne 11. 11. 1955, opr. št.
D 850/55, po potrebi zaslišanje
strank.
II.	Upravičencu Francu Horva-
tu starejšemu je bilo z odločbo Ko-
misije za kmetijski zemljiški sklad
pri Okrajnem ljudskem odboru
Ptuj z dne 10. 8. 1954, št. XXII-
10/53, podržavljeno naslednje ne-,
premično premoženje: pare. št. 55
— stavbišče, hiša, dvorišče, površi-
ne 420 m\ pare. št. 115 — njiva,
površine 2500 m', 3. bonitetni ra-
zred, pare. št. 205 — travnik, povr-
šine 5500 m\ 2. bonitetni razred,
pare. št. 122 — pašnik, površine
7250 m^ 5. bonitetni razred, in
pare. št. 95 — gozd, površine
10.500 m\ 5. bonitetni razred.
Vse navedene parcele so bile pri-
pisane k zk. vložku št. 88, k. o. Zg.
Hajdina, in so bile do celote last
upravičenca.
Odvzete nepremičnine so naj-
prej postale splošno ljudsko pre-
moženje (SLP), pozneje pa tako
imenovano družbeno premoženje,
na katerem je pridobil pravico
uporabe Kmetijski kombinat Ptuj.
DOKAZ: odločba komisije z
dne 10. 8. 1954, zemljiškoknjižni
izpisek za zk. vi. št. 88, k. o. Zg.
Hajdina. katastrski načrt, pose-
stni list, zaslišanje strank.
m. Kmetijski kombinat je hišo
upravičenca, stoječo na parceli št.
55, s kupoprodajno pogodbo z dne
22. 8. 1970 prodal zakoncema Fri-
deriku in Ani Fideršek in je sedaj
pripisana k zk. vložku št. 325, k. o.
Zg. Hajdina. Na vsem odvzetem
kmetijskem zemljišču in gozdu
ima Kmetijski kombinat Ptuj še
vedno pravico uporabe in so parce-
le pripisane k z. k. vložku št. 155,
k. o. Zg. Hajdina. Parceli št. 205
—	travnik in št. 95 — gozd sta iz-
ven kompleksa zemljišč Kombina-
ta in zategadelj pravni nasledniki
upravičencu zahtevajo, da ti par-
celi kombinat vrne le-temu v last
(in posest). Za stavbno parcelo s
hišo in preostalo kmetijsko zem-
ljišče pa naj se upravičencu plača
odškodnina v obliki obveznic.
Pravni nasledniki upravičenca
se glede vrnitve dveh parcel in pla-
čila odškodnine sklicujejo na dolo-
čila čl. 3, 27 in 42 Zakona o dena-
cionalizaciji.
Dokaz: zemljiškoknjižni izpisek,
zaslišanje strank.
IV. Glede na to. da je upraviče-
nec Franc Horvat starejši že umrl,
so se njegovi pravni nasledniki v
smislu določila tretjega odstavka
67. člena Zakona o denacionaliza-
ciji sporazumeli, naj bo v danem
primeru skrbnik za posebni primer
pokojnikov sin Franc Horvat mlaj-
ši. Upravni organ naj potemtakem
odloči, da se zahtevani parceli iz-
ročita v začasno upravljanje prav-
kar omenjenemu skrbniku.
Dokaz: zaslišanje strank.
Vlagatelj zahteve
predlaga,
da sekretariat za kmetijstvo obči-
ne Ptuj odloči tako:
—	da vrne upravičencu Francu
Horvatu starejšemu parceli št. 205
—	travnik in št. 95 — gozd v last,
za preostalo odvzeto nepremično
premoženje pa določi odškodnino
v obliki obveznic;
—	da kot skrbnika za posebni
primer določi upravičenčevega si-
na Franca Horvata mlajšega;
—	naloži K. K. Ptuj, da v pr-
vem odstavku omenjeni parceli iz-
roči za posebni primer Francu
Horvatu ml. v roku 15 dni po prav-
nomočnosti te odločbe;
—	odredi, da zemljiška knjiga
Temeljnega sodišča v Mariboru,
enote v Ptuju, po uradni dolžnosti
uredi zemljiškoknjižno stanje gle-
de obeh upravičencu vrnjeni par-
cel.
V Ptuju, dne 20. 1. 1992
Rudi Ringbauer, dipl. pr.
RS.
Seveda pa bo pravni organ
obravnaval zahtevo za denaciona-
lizacijo tudi tedaj, če bo napisala
veliko preprosteje.
PRIHODNJIČ: POJASNILA K
ZAHTEVKU DENACIONALI-
ZACIJE
DELAVCI PLESKARJEVIH DELAVNIC V KIDRIČEVEM
PREKINILI DELO
Stavka — obup ali rešitev?
NELIKVIDNOST # IZGUBA JUŽNIH TRGOV • 13 REŽIJSKIH DELA VCEV NA ČAKANJU # ŠE-
LE DECEMBRA IZPLAČILO OKTOBRSKIH PLAČ • DELO KUUB ZIMI JE
Delavci ptujskega Pleskarja so 23. decembra la-
ni dobili šele oktobrsko plačo. Pred dnevi so se v
delavnicah v Kidričevem odločili tako kot že lani,
da izsilijo izplačilo novembrske in decembrske'
plače. V ponedeljek v Kidričevem ni delalo pet šo-
ferjev, en mehanik in deset proizvodnih delavcev.
Protest je gotovo upravičen in razumljiv, saj je tež-
ko preživeti z eno plačo, tam, kjer zakonec ni za-
poslen, pa je sploh čudež.
Jože Stebih, direktor Pleskarja, pravi: »Nič no-
vega, če povem, da tudi naše podjetje pesti splo-
šna nelikvidnost. S plačilom osebnih dohodkov
(izplačujemo jih z zamudo) zaostajamo že celo le-
to, tako da to ni nič novega. O stavki iahko povem
le, da ni bila najavljena v skladu stavkovnimi pra-
vili, kar pa ob dejstvu, da s tem lahko izgubimo tri
partnerje, ki nam zagotavljajo delo, sploh ni nepo-
membno. V tem tednu naj bi dobili delavci novem-
brsko plačo, ki bo za kvalificirane delavce od
6.500 do 8.500 tolarjev. Delavci dobijo tudi povr-
njene stroške za prevoz na delo do polovice in re-
gres za prehrano.«
Od ponedeljka dalje je v Pleskarju, v katerem je
trenutno zaposlenih 250 delavcev, na čakanju 13
režijskih delavcev. Pleskar je v zelo kratkem času
izgubil delovišča v Črni gori in Srbiji, na delovi-
ščih na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini pa
imajo trenutno 80 delavcev. Njihovo delo je veza-
no na gradbeno sezono, vendar za letošnjo zimo
delo imajo, če jim seveda stavka ne bo prekrižala
računov. Vedeti je treba, da Pleskar ponuja tehno-
loško in tehnično enostavna dela, ki so res zdravju
škodljiva in težka. Po dejavnosti sodijo v gradbe-
ništvo in imajo v tem okviru tudi višine osebnih
dohodkov.
V ponedeljek, ko smo se pogovarjali z direktor-
jem, je ta povedal, da zahtev, ki so jih delavci po-
stavili (o tem so razpravljali tudi na kolegiju) ne
morejo uresničiti. Isti dan so nam delavci iz delav-
nic v Kidričevem sporočili po telefonu (obiskali
smo jih v petek), da s stavko nadaljujejo in razen
vodje avtoparka vsi stavkajo. Ze v petek so nam
povedali, da bodo stavkali, dokler njihovim zahte-
vam vodstvo podjetja ne bo ugodilo.
NaV
10 - NEKOČ IN DANES
30. januar 1992 - TEDNIK
DENACIONALIZACIJA
Kdo bo dobil,
kdo dal
(3. nadaljevanje)
V 12. čl. ZD ne gre za dedova-
nje in beseda »dedič« ne sme ni-
kogar motiti, saj je zakonodaja-
lec hotel le določiti tistega prav-
nega naslendika, ki je lahko
upravičenec do nacionalizacije.
Kljub temu ta člen, po mojem
mnenju, ni dovolj precizen. Iz
samega besedila 12. čl. ZD bi
lahko zaključili, da je v primeru,
če človek, kateremu je bilo pre-
moženje podržavljeno, ne more
biti sam upravičenec, potem je v
prvi vrsti upravičenec do dena-
cionalizacije njegov zakonec (v
besedilu je napisan prvi), in to
do celotnega premoženja. Le če
zakonec ne more ali noče biti
upravičenec, potem je upraviče-
nec do denacionalizacije dedič iz
prvega dednega reda, in to do ce-
lotnega premoženja. Da ne mo-
reta biti istočasno zakonec in de-
dič upravičenca do denacionali-
zacije, se da zaključiti iz besede
ali, kajti če bi lahko bila upravi-
čenca dva, bi zakonodajalec mo-
ral napisati in. Iz tega, da zako-
nodajalec govori le o dediču, ne
pa o dedičih, bi se dalo zaključiti,
da bo v primeru, ko bo odpadel
kot upravičenec do denacionali-
zacije zakonec, lahko postal
upravičenec le eden izmed oseb,
ki bi bili dediči iz prvega dedne-
ga reda. Praksa bo morala rešiti
vprašanje, kdo bo upravičenec v
primeru, če več dedičev istega
vrstnega reda izpolnjuje pogoje
za upravičenca do denacionali-
zacije.
Ce bo ostalo sedanje besedilo
12. čl. ZD in moje omenjeno tol-
mačenje, bo v primerih, če se in-
teresenti za podržavljeno premo-
ženje ne bodo sporazumeli, pri-
, šlo med njimi do nesoglasij in
sporov, kar lahko odpravi le za-
konodajalec z izdajo ustreznega
in jasnega besedila.
Kdo so upravičenci za uvelja-
vljanje pravic, če so upravičenci
do denacionalizacije mrtvi ali raz-
glašeni za mrtve.
Po prvem odstavku 15. čl. ZD
so v primerih, ko so upravičenci
dp denacionalizacije iz 3., 4. in 5.
člena ZD (več o upravičencih
^lej v prejšnjih nadaljevanjih)
mrtvi ali so razglašeni za mrtve,
so upravičenci za uveljavljanje
pravic iz tega zakona njihovi
pravni nasledniki. Pravno na-
sledstvo — to je, kdo je zakoniti
ali pa testamentarni dedič — se
presoja po že omenjenem zako-
nu o dedovanju, razen če zakon
o denacionalizaciji določa dru-
gače (glej 3., 4. in 5. odst. 15. čl.
ZD).
Kdo niso upravičenci do dena-
cionalizacije
Po 87. čl. ZD niso upravičenci
do denacionalizacije prejšnji
lastniki premoženja, ki je bilo
podržavljeno po v tem členu citi-
ranih predpisih, od katerih je
predvsem treba omeniti Zakon o
odvzemu vojnega dobička, pri-
dobljenega v dobi sovražnikove
okupacije (Ur. list DFJ, št.
36/45).
B
PRAVNE OSEBE
Drugi odstavek 3. čl. ZD dolo-
ča, da so pravne osebe, ki jim je
bilo premoženje podržavljeno s
predpisi iz prvega odstavka iste-
ga člena, upravičenke do dena-
cionalizacije le, če ZD to izrecno
določa. Pod pojmom pravne ose-
be so mišljene tudi upravičenke
iz 14. čl. ZD, ki določa, da gre
pravica do vrnitve premoženja
cerkvam in drugim verskim
skupnostim, njihovim ustano-
vam oziroma redom, ki ob uve-
ljavitvi tega zakona delujejo na
območju Republike Slovenije.
Tukaj naj opozorim, da je v »pra-
vni teoriji razlika med pojmi pra-
vna oseba in »civilnopravna ose-
ba«, kar bom v nadaljevanju ra-
zložil.
KDO SO ZAVEZANCI
Po 51. čl. ZD so zavezanci:
1)	Za vrnitev stvari je zaveza-
nec tista pravna oseba, v katere
premoženju so stvari, ki se po
tem zakonu (po ZD) vrnejo
upravičencem.
2)	Zavezanci za vrnitev podr-
žavljenih podjetij oziroma dru-
gih gospodarskih subjektov ali
za vzpostavitev lastninskega de-
leža na premoženju so podjetja
oziroma druge pravne osebe, v ka-
terih premoženju so sredstva ozi-
roma premoženje podržavljenih
podjetij ali drugih gospodarskih
subjektov.
3)	Zavezanec za odškodnino v
delnicah, s katerimi razpolaga
Republika Slovenija, je Sloven-
ski odškodninski sklad.
4)	Zavezanec za odškodnino v
obveznicah je Slovenski odškod-
ninski sklad
5)	Zavezanec za odškodnino v
denarju je Republika Slovenija.
Konec prihodnjič
Se o organiziranem
odvozu smeti
Delegati občinske skupščine Ptuj so sprejeli odlok o odvažanju
in okolju neškodljivem deponiranju odpadkov. To naj bi bil šele prvi
korak k zmanjševanju onesnaževanja podtalnice na Dravskem polju.
Vaščani Zgornje in Spodnje Hajdine so na sestanku s predstavni-
ki EKO-LES in Komunale Ptuj projekt podprli. Nihče ni trdil, da od-
padkov ni! So pa dokazovali, daje struktura odpadkov na deželi dru-
gačna kot v mestu. Biološke odpadke krmijo živini ali zbirajo na kom-
postu. Drugih odpadkov ni toliko, da bi 24()-litrska posoda bila polna
v enem tednu. Vaščani se zato niso strinjali^s predlaganim načinom
obračunavanja odvoza.
Na sestanku so vaščani predlagali —
—	izvajalec naj vodi evidenco praznjenja, zato naj bodo smet-
njaki označeni s hišno številko,
—	hišam, kjer kurijo s trdimi gorivi, je potrebno nabaviti ploče-
vinaste smetnjake,
—	v zimskih mesecih, ko je pepel, naj se odvaža 14-dnevno, v
poletnih mesecih pa enkrat mesečno,
—	objavi naj se urnik odvoza,
—	obračun naj bo formiran tako, da bo vseboval tele postavke:
a)	najemnino za posodo,
b)	število praznjenj krat cena odvoza,
c) strošek za delo na deponiji,	*
—	predvideti primerne kazni za tiste, ki bodo kljub organizira-
nem odvozu še naprej z odpadki onesnaževali okolje.
Utemeljenost predlogov potrjuje članek, objavljen v Večeru dne
16. januarja 1992, o izkušnjah zbiranja in odvoza odpadkov iz vasi
Dravskega polja občine Maribor. Naveden je podatek, da se je pri
510 hišah v 14 dneh nabralo za 17 ton odpadkov, kar je povprečno
34 kg na hišo. Prepričan sem, da struktura in količina odpadkov v na-
ših vaseh ni drugačna.
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Učitelji pretepajo učence
(odmev na članek v Tedniku št. 3/92)
z ogorčenjem smo prebrali
članek pod naslovom »Učitelji
pretepajo učence«! Ne pišemo
vam zato, ker bi podpirali nasilje
v šoli in nasilno vzgojo doma, a
gospa ali gospodična Marija Sa-
mec verjetno nima otrok in ni se-
znanjena z dejstvi. Naš namen
tudi ni, da bi se poglabljali v res-
ničnost omenjenih dogodkov. O
tem se bodo pogovarjali drugi
ljudje in na drugem mestu.
Večina nas je obiskovala šolo
dr. »Pranja Žgeča« v Dornavi že
pred 25 leti, pa vam lahko zago-
tovimo, da učitelji med malico
ne hodijo po jedilnici s palico v
roki.
Po mišljenju M. S. lahko učen-
ci šolo razbijejo. Svet staršev je
bil seznanjen s tem, da ni bila
razbita samo ena šipa in samo en
stol. Vsi tisti, ki smo v življenju
nekaj ustvarili, pa vemo, da so to
drage stvari.
Težavnih otrok je na srečo ma-
lo, a starše teh otrok učitelji ko-
maj poznajo, saj se redko zgodi,
da se odzovejo vabilu šole na ra-
zgovor. Je slučajno M. S. srečala
kakega učenca, ki je bil terorizi-
ran od takega težavnega otroka?
So vam ti učenci povedali, da v
šolo nosijo alkohol in cigarete?
SO ZA TO TUDI KRIVI UČI-
TELJI?
O prerivanju pa so nam govo-
rili doma in v šoli (ali pa je to za
nekatere že zastarela metoda), da
je nekulturno. Saj smo vendar
ljudje in ne čreda živine.
Hodijo vaši otroci v šolo? Po
svojih otrocih vidimo, da so učni
programi prenatrpani in da ima-
jo zaradi tega otroci psihosomat-
ske težave. Zato tudi za vzgojo
učiteljem ostane premalo časa.
Po vašem mišljenju, M. S., naj
se otroci rodijo, doma lahko po-
čno, kar se jim zazdi, vzgajajo in
prevzgajajo pa jih naj v šoli.
Vzgoja pa se po našem mišljenju
začne in konča doma pri starših.
Zunanji vplivi so samo droben
kamenček v mozaiku vzgoje.
O strokovnj usposobljenosti
učiteljev nismo starši nikoli pod-
vomili in ponosno spremljamo
učne in izvenšolske dejavnostne
uspehe naših otrok.
Omenjeno M. S. bi vprašali,
ali ona hodi v službo zastonj ali
pa dela tudi zaradi zaslužka. Od
zraka se verjetno ne da živeti.
Škoda je, da je M. S. v Dorna-
vi srečala le pretepene in mučene
otroke. Dobro bi se bilo srečati s
kakim drugim učencem, ki bi šo-
lo orisal v drugačni luči.
OŠ v Dornavi deluje že od leta
1824 in je v teh dolgih letih izšo-
lala in »vzgojila« vrsto generacij
učencev v dobre, poštene in šola-
ne ljudi — in to brez palic in po-
nižanj!
Predstavnica sveta
staršev OŠ
Nada Šincek
Huliganom so tudi
javne govorilnice
v napoto
(odmev na članek v Tedniku št. 3)
Pravzaprav je žalostno, da se takšne stvari dogajajo. Upam, da
bodo organi policije malopridneže odkrili in kaznovali. Vendar tak-
šne in podobne stvari so se in se žal verjetno še bodo dogajale. (
V	članku me je »zbodlo« v oči nekaj iz nadaljevanja, kjer piše:
»Poleg tega, kot so mi povedali na ptujski pošti, so bili oškodovani
tudi za promet, ki ga ustvarjajo z javnimi govorilnicami . ..«
Čudno, zelo čudno, da ptujski poštarji naenkrat razmišljajo tako
gospodarno in skrbno (tolar k tolarju), kar je sicer (ali bi bilo) zelo
pravilno.
V	KS Trnovska vas teče akcija za telefon že od leta 1988. Konec
junija letos bodo torej minila 4 leta od prve vplačane položnice. Vpla-
čanih je okrog 2600 DEM po številki. Prijavljenih je okrog 70 naro-
čnikov. Podzemeljski kabli so položeni, drogovi postavljeni, žice na-
peljane do hiš. Telefoni pa nočejo in nočejo zazvoniti. Centrala oziro-
ma številke v centrali menda tudi so, saj se sliši, da je nekaj telef. šte-
vilk iz naše centrale spet šlo v Vitomarce. Kot že pred leti.
Potrpljenje se preliva čez rob. Že tako spadamo med nerazvitejše
KS in telefon bi bil mnogim življenjskega pomena. Prihranil bi marsi-
kateri liter bencina in dragoceni čas, ki ga sicer porabimo za prevoz
od Ptuja ali še kam dalje, da ne omenjam nesreč, ki so možne, in po-
trebe po klicanju zdravnika ali rešilnega.
Ali gre morda za srečen obrat v razmišljanju ptujskih poštnih de-
lavcev (ki so pričeli razmišljati o škodi v zvezi z izpadom dohodka pri
govorilnici) in bomo v KS Trnovska vas le dobili telefon ter veseli de-
lali promet ptujski pošti?	•
Zofija Kogler
O piramidnih igrah
PRIREDITEUI IGER NA SREČO NAM OBUUBUAJO JELO
BREZ DELA
V zadnjem času so se preselile
iz Nemčije in Avstrije k nam ta-
ko imenovane piramidne igre, ki
jih že vsi poznate. Nekdo, ki igro
začne, poišče dva naslednika, ki
vplačata določeni znesek, ta dva
poiščeta spet vsak po dva nasled-
nika, ki vplačata (ne gre za majh-
ne zneske), ti poiščejo po dva no-
va naslednika itd.
Imenujmo ta postopek, da ne-
kdo vplača določeni znesek in
poišče dva naslednika, »korak«
v igri. Število udeležencev v igri
se naglo povečuje po eksponenti
funkciji 2", kjer je n število kora-
kov. Ta funkcija zelo hitro naraš-
ča: po triintridesetih korakih bi
bilo v igri že deset milijard ljudi,
to je toliko, kot .jih bo imela čez
nekaj let vsa Zemlja, od dojenč-
kov do starcev, od revnih do bo-
gatih. Po sto korakih bi bilo šte-
vilo trenutnih udeležencev v igri,
1,26.10'", to je več, kot bi imelo
prebivalcev 10" Zemelj (to je šte-
vilo, ki vsebuje na začetku enico,
za njo pa dvajset ničel).
Zaradi navedenih matemati-
čnih dejstev, ki jih lahko preveri
vsak, ki obvlada srednješolsko
matematiko, je nujno, da se mo-
ra piramidna igra slej ko prej
ustaviti, saj kmalu zmanjka ude-
ležencev v igri (zlasti tistih, ki ka-
žejo zanimanje za igro in imajo
dovolj denarja). Kdo ima torej
dobiček pri piramidni igri? Prire-
ditelj, ki pokasira svoje prispev-
ke, in prvi, ki so se vključili v
igro v.tistih nekaj korakih, ko se
igra še ni »zasitila«. Kakor v fizi-
ki tako tudi v denarništvu ne ob-
staja perpetuum mobile.
Prireditelji pravijo, da se igra
ne bo zasitila, če se bodo pono-
vno vključevali v igro tudi igral-
ci, ki so že prejeli dobitek. To dr-
ži. Vendar če vzamemo določeno
končno množico ljudi, v okviru
katerih se igra piramidna igra,
pri čemer se vedno znova vklju-
čujejo vanjo prejšnji igralci, bo.
učinek tak Ha bo čez določeno
število korakov igre dobiček po-
sameznika enak ^jegovim izdat-
kom. Igra postane torej brez smi-
sla.
Piramidna igra ni nič novega,
spominjam se je že pred Sciilde-
setimi leti, le da je takrat poteka-
la prek pisem, danes pa jo for-
malno prirejajo pač s pomočjo
računalnika. Spremenila se je to-
rej le oblika, vsebina pa je ostala
ista. Po nekaj tednih ali mesecih
se igra konča, ko doseže vse tiste,
ki so zanjo zainteresirani; nato
ljudje nanjo pozabijo,' čez nekaj
let pa jo kdo znova obudi in pri
tem zasluži. Tako se je dogajalo
vseh štirideset let, kolikor daleč
sega moj spomin. Bistveno pa je,
da dobijo velik znesek dobička
le tisti, ki so se vključili v igro
dovolj zgodaj, ostali so le dona-
torji (kljub temu da baje danes
vračajo denar, če se igra zausta-
vi). O nezmožnosti dolgega na-
daljevanja igre nas pouči mate-
matika in mimo naravnih zako-
nitosti ne moremo.
Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
22. nadaljevanje
Kazalo je, da so Rusi razvaline
Belgoroda naskočili predvsem s
pehoto, tanke pa uporabljali le-
vo in desno za preboje in obko-
Ijevanja. Takrat o tem nisem raz-
mišljal, mislil sem samo, kako se
izogniti smrtonosnim kroglam.
Pot nazaj proti razvalinam me-
sta je držala čez čistino, ki je bila
prej sadovnjak, sedaj pa so mole-
li v zrak okleščeni štrclji sadnih
dreves. Čez to čistino so se plazi-
li bežeči vojaki. Malo pred mano
je eden od vojakov skočil pokon-
ci in se začel divje otepati. Naen-
krat je zakrilil, kriknil in omah-
nil. Podrl ga je rafal iz ruske
strojnice.
Vojaki, ki so se plazili za njim,
so opazili, da so topovske grana-
te razdejale čebelnjak. Čebelarji
tam okoli niso imeli čebelnjakov,
kakršnih smo navajeni pri nas,
temveč kot kunčnice velike lese-
ne panje, postavljene posamično
po sadovnjaku ali vrtu. Razjarje-
nih čebel se je večina ustrašila,
zato so se začeli plaziti levo, da
bi nevarno čistino obšli. Toda
tam so bile razvaline podrtih
zgradb, v katere so že udarjale
krogle iz pušk ruskih vojakov,
zato jim, nisem sledil.
Pred čebelami nisem imel stra-
hu. Zaviham si ovratnik čez rob
čelade, roke potisnem navzkriž v
rokave, stisnem glavo med rame-
na in se z nosom pri tleh plazim
čez razdejano satovje, vosek, strd
in čebele. Niti ena me ni pozdra-
vila z želom. Vlekel sem se še na-
prej po travi, da sem se znebil
razjarjenih muh, ki so gomazele
po meni in iskale mesto, kamor
bi bilo primerno zasaditi želo.
Potem sem nadaljeval beg čez
neki vrt, kjer me je močan piš vr-
gel naprej. Za sabo sem bolj ob- •
čutil kot slišal močan top udarec,
ki je brizgnil po meni nekaj vrtne
puhlice. Ozrem se in vidim, daje
udarila granata le kaka dva me-
tra za mano. Divje sem odskočil
in nekaj časa v kritju napeto ča-
kal, kdaj bo eksplodirala. Pa ni,
bil je slepi ali prazen izstrelek;
na granati je odpovedal vžigal-
nik, tokrat na mojo veliko srečo.
Pozneje sem ugotovil, da taki
primeri nišo bili redki.
Granate so začele padati vse
bolj na gosto, zato sem začasno
poskušal najti zavetje v nekem
podprtiličju napol porušene hiši-
ce. Kaže, da je bil tam prej neki
štab. Po mizi, policah iz desk in
po tleh je bilo nastlano s papir-
jem. Po tistem papirju sta brskali
dve dekleti. Mislil sem, da sta
kaki čistilki. Šele mnogo pozneje
sem začel domnevati, da sta
najbrž bili sovjetski obveščeval-
ki.
Globoko pretresen in razoča-
ran nad vsem, kar sem doživel ti-
sto jutro, sem pomislil, da se mi
je ponudil ugoden trenutek, da
se bom izognil nesmiselni smrti
na fronti. Dekletoma sem začel v
polomljeni slovanščini pripove-
dovati, kdo da sem. Ugotovil
sem, da se jima le nekaj malega
sanja o tern, da je nekje Jugosla-
vija, o Sloveniji in Spodnji Šta-
jerski pa najbrž še nikoli nista
nič slišali. Zato sem končal z za-
trdilom, da sem Slovan, torej nji-
hov brat in bi rad ostal pri njih.
Naivno sem pričakoval, da mi
bosta gostoljubno pokazali kako
skrivališče in bosta potem svojim
povedali, kdo da sem.
Toda prva me je sovražno po-
gledala in rekla: »Ti brat? Njet!
Ti okupator!« Potem pa ponovi-
la povsod prisotno geslo »Smert
germanskim okupantom!« Dru-
go dekle me je pospehljivo gle-
dalo in me še vpraša, ali me je
strah.
Pomislil sem: če tako gledata
name sestrici Anjuški, kako bi
šele postopal od boja in ruma
razgreti brat Ivan. Osramočen
sem se odpravil ven ... Nedaleč
vstran sem opazil, kako ruska vo-
jaka menjata mitraljeski položaj.
Neposredni boj za ruševine Bel-
goroda se je začel. Jaz pa sem z
divjim begom iskal kritje med te-
mi ruševinami.
V eni izmed lukenj sem naletel
na znanca Rajšpa, ki je bil iz
druge desetine. Skupaj sva nada-
ljevala beg in kmalu naletela še
na Kovačiča iz druge čete, ki ga
smisel za šalo tudi v teh kritičnih
okoliščinah ni minil. »Naprej v
umik« smo korajžno nadaljevali
od ruševine do ruševine. Kazalo
je, da teh Nemci ne bodo tako
zlahka predali. Opazili smo na-
mreč zaporno črto, ki so jo sesta-
vljali na gosto postavljeni mladi
oficirji z brzostrelkami; večino-
ma so to bili kadeti, ki so opra-
vljali obvezno prakso v prvih
bojnih črtah. Vojake so neusmi-
ljeno podili nazaj in grozili z br-
zostrelkami. Skozi so puščali sa-
mo ranjence.
Previdno smo se umaknili za
neko ruševino in tuhtali, kako
priti skozi zaporo. Pogruntal jo
je Kovačič. On bo ranjenec, mid-
va pa ga bova vlekla na obvezo-
vališče. Z nožem si je na hlačah
na stegnu napravil luknjo. Imel
sem votel zob, iz katerega sem si
brez težav izsesal nekaj krvi in s
krvavo slino sem opljuval njego-
ve hlače.
Potem smo šli. Z Rajšpom sva
bila bolj nizke postave, Kovačič
pa visoic. Z rokama je visel na
najinih ramenih, »ranjeno« nogo
pa vlekel za sabo. Srečno smo
prišli skozi zaporo, le nama z
Rajšpom so zabičali, da se mora-
va takoj vrniti.
Ko so nas za naslednjo ruševi-
no ustavili drugi, smo zgodbo
ponovili. Tu so bili bolj uslužni,
pokazali so nam celo smer, ka-
mor naj se plazimo, da bomo
čimprej na obvezovališču. Tedaj
smo bili že zunaj dosega krogel
iz pušk in strojnic, zato pa smo
se znašli pod ognjeno verigo ju-
rišnih in lovskih letal. Ta dan se
na obzorju ni pojavilo niti eno
nemško letalo. Bili smo v kotlu,
praktično odpisani, z edino nalo-
go zadrževati prodirajočega nas-
protnika, da se bo čimveč moto-
rizacije in druge tehnike lahko
izvleklo, pešaki pa — »reši se,
kdor se more«.
Tako smo se pogovarjali med
plazenjem nazaj, odločeni nada-
ljevati beg, saj je bila to edina
upanje zbujajoča rešitev. Tedaj
se znajdemo sredi ognja eksplo-
dirajočih izstrelkov letalskih to-
pov šturmovika. »Troflo me je!«
— je zastokal Kovačič. Na po-
moč so klicali tudi drugi zadeti
vojaki.
Nismo vedeli, ali obvezovališ-
ča še delujejo. Tam v bližini je
ustavil rešilec, vanj so natrpali
ranjence, večinoma so bili taki,
ki so lahko sedeli, nekateri celo
stali. V leseno pokrito ohišje sva
strpala tudi Kovačiča, ki je bil
ranjen od drobca izstrelka.
Tedaj so spet prihrumela leta-
la. Skočil sem vstran v kritje. Ni-
sem videl, v katero smer jo je
ucvrl Rajšp, zato ga pozneje med
množico bežečih vojakov in vozil
nisem več našel. Nadaljeval sem
beg peš ob glavni cesti proti Har-
kovu, ki so jo vozila spremenila
v široko večpasovnico. Zemlja je
bila suha, pokrajina rahlo valovi-
ta. Če je kolona vozil zastala, so
druga težja vozila, predvsem go-
seničarji, zavozila kar mimo in v
nekaj urah utrdila novo »cesto«.
Z obeh strani, od vzhoda in za-
hoda, so Sovjeti to »magistralo
umika« obstreljevali s topovi,
nenehno pa so nad njo krožila
/fiapadajoča letala. Lijakov od to-
povskih granat in letalskih bomb
ter gorečih zadetih vozil so se vo-
zila izogibala'levo in desno in ta-
ko cesto še dodatno širila.
Levo od tega širokega »teko-
čega traku« sem se med stotina-
mi drugih vojakov umikal, se
izogibal večjih skupin, hodil in
tekal v kritje, ko so prihrumela
letala. Najpogosteje sem si poi-
skal zavetje pod kakim košatim
grmom pelina, ki je na gosto po-
ganjal na opuščenih njivah. Vse
bolj sem se oddaljeval od belosi-
vih razvalin Belgoroda, kjer so še
vedno divjali boji, kar sem skle-
pal po dvigajočem se dimu in
prahu.
Dolgo sem hodil, prepešačil
približno tako razdaljo, kot je od
Ptuja do Ptujske Gore, ko sem
omagal od utrujenosti in žeje.
Kljub množici, ki se je umikala z
mano, sem se med njimi počutil
kot osamljen tujec.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 30- januar 1992
NASVETI - 11
OKOUE NI SERVIS, KI ZMORE PREBAVITI VSAKO SVINJARIJO
Pomagajmo naravi
z naraščajočo kakovostjo življenja se izredno naglo veča potreba po potrošnih dobrinah:
navadili smo se vzeti s police »novo«, staro pa kar zavreči. S takšno navado - in seveda tudi z
ravnanjem — pa brezobzirno rušimo naravno ravnotežje.
Ljudje smo s svojim »prehitevanjem« na-
rave ustvarili proizvode iz takšnih spojin, ki
jih sicer v naravnem okolju ni. Zategadelj
je razumljivo, da od narave ne moremo pri-
čakovati njenega siceršnjega celovitega
»servisa« pri presnovi teh snovi: narava
pomaga le deloma in to samo v primeru, ko
ji zagotovimo ustrezne pogoje. Pomembno
je vodenje, da naravi lahko velik del pomo-
či nudi vsak izmed nas že s tem, ko odloča
o količinah in vrstah nakupa; s tem, ko iz-
bira ekološko prijazne proizvode, zmanjša
količine odpadkov, ki jih narava ne more
razkrojiti, hkrati pa — posredno — kaznuje
proizvajalce, ki izdelujejo okolju neprija-
zne snovi.
Dragocen je kajpada tudi pravočasni raz-
mislek o tem, kaj zavržemo. Naravi namreč
delamo uslugo, če odpadke smiselno loču-
jemo. S primernim ločevanjem odpadkov
namreč zmanjšujemo »nekoristne gore
smeti« na odlagališčih, obenem pa zbiramo
koristne surovine za ponovno uporabo.
RAVNANJE Z OKOLJU NEVARNIMI
SNOVMI
V začetku sedemdesetih let so v svetu po-
znali in uporabljali približno dva milijona
kemičnih snovi ~ predlani se je to število
povečalo na več kot 10 milijonov! Dobrih
trideset odstotkov teh kemičnih spojin upo-
rabljamo v gospodinjstvu in v kmetijstvu, z
drugimi pa bolj ali manj spretno ravna in-
dustrija. O tem, kako vse te kemikalije de-
lujejo na naše okolje, smo žal izjemno sla-
bo obveščeni, saj se zgrozimo šele tedaj, ko
pridemo do kakšnega ekološkega škandala,
kakršen je bil — za primer — vrnitev od-
padkov i^Bosne na Jesenice.
Znano je, katere snovi se najpogosteje
znajdejo v gospodinjstvu in kakšno škodo
zmorejo povzročiti, če jih ne odvržemo na
zanje primerno zbirališče. Vemo, da mora-
mo ločeno zbirati baterijske vložke, a jih
žal še ne, akumulatorje (ki jih proizvajalci
sicer zbirajo, a se kljub temu znajde kateri
v potoku), ostanke lakov, barv, razredčil,
mineralnih ter rastlinskih olj, zračne in olj-
ne filtre vseh vrst, zdravila ipd. Navkljub
številnim opozorilom v večini slovenskih
področij še ni organiziranih zbirališč za
mnoge izmed naštetih snovi, pa ostajajo
bodisi v sodih po tovarniških in drugih
dvoriščih ali pa »izginjajo« v neznano . . .
Pogosto je katera izmed snovi izginjala v
pečeh v napačnem prepričanju, da je nara-
va s tem najmanj obremenjena; sežig na-
mreč ne uniči škodljivosti sežganega, tem-
več z vročino nastajajo iz sežganih kemi-
čnih snovi nove komponente, ki so pogosto
še bolj škodljive, kot so na primer pri seži-
gu nekaterih plastičnih snovi plini (dioxini,
furani ipd.), ki so povzročitelji rakastih
obolenj in sprožajo tudi genetske spremem-
be.
Pokazalo se je, da je tudi sežiganje lesa
in grmovja na planem neprimerno, ker pov-
zroča prehudo obremenitev ozračja z oglji-
kovim monoksidom, dioksidom in z duši-
kovimi spojinami. Bolj primerno je namreč
ta odpad kompostirati.
Mitja Kovač
Vzrejanje ter razmno-
ževanje psov in mačk
Vzreja je umetnost in krona
odnosa človek—pes (mačka). Ne
pomeni le razmnoževanja pa-
sme, ampak predvsem njeno iz-
boljšavo. Rejec mora biti idealist
in vzreja mu v nobenem primeru
ne sme biti vir zaslužka, temveč
bobi in veselje. Rejec, ki ima sre-
čo, navadno dobi povrnjene stro-
ške v denarju za porabljen čas,
za skrbi in delo pa prav gotovo
ne.
Važen pogoj za vzrejo je pri-
meren prostor in dobra prehram-
bena baza.
Za vzrejo velja pregovor, da je
lažje vzrediti zmagovalca kot pa
žival, ki svoje dobre lastnosti
prenaša na potomce. Kot vzredi-
telji moramo vedeti tudi to, da je
odličen material komaj dober za
vzrejo.
Spregovorimo najprej nekaj o
spolni dozorelosti psov in mačk.
Marsikateri lastnik predvsem
mačke se mi potoži, da je njihov
muc ali muca postal(a) nemo-
goč(a). Marsikatera žival tudi iz-
gine za nekaj dni in se potem vr-
ne poškodovana ali pa celo bol-
na. Vendar lastniki živali kljub
vsemu teh nekaj tednov pač potr-
pijo, prav tako pa tudi vsi drugi,
ki ponoči poslušajo »mačje kon-
certe«.
Psice spolno dozorijo med
sedmim in devetim mesecem sta-
rosti in redkeje v šestem oziroma
po devetem mesecu. Ko psica
spolno dozori, še ni telesno do-
raščena. V tem času doseže dve
tretjini telesne rasti. To je pogla-
vitni razlog, da je med prvo po-
jatvijo (estrus) NE pripuščamo,
sicer utegne zgodnja brejost in
skotitev kvarno vplivati na njen
nadaljnji telesni razvoj. Psica
lahko zaostane v rasti, ali pa do-
bi zaradi teže plodov in nerazvi-
tosti okostja uleknjen hrbet in
povešen trebuh.
Zarod premlade psice navad-
no ni vitalen in je dostikrat vse
življenje slaboten in neodporen.
Prav zato KINOLOŠKI PRED-
PISI ne dovoljujejo parjenja či-
stopasemskih psic pred 18 mese-
ci starosti, to je pred drugo ali
tretjo pojatvijo.
Mačke spolno dozorijo že s
petimi ali šestimi meseci in so pri
tretji ali četrti pojatvi tudi tele-
sno doraščene. Tudi mačka zao-
stane v rasti in se ^leformira, če
jo pripustimo premlado. Leglo
po prvi pojatvi pri mladi mački
tudi ne obeta krepkega zaroda.
Reprodukcijska sposobnost
psice in mačke traja z manjšimi
izjemami do njihove visoke sta-
rosti, vendar pozna legla niso za-
želena. Temu primerno določajo
KINOLOŠKI PREDPISI tudi
zgornjo starostno mejo za ra-
zmnoževanje, ki je za samce
(pse) in samice (psice) osem let
in le v izjemnih primerih višja.
Branka Kosenburger
dipl. veterinarka
Novosti na videu
Pričnimo današnje Novosti
na videu s komedijo WHAT
ABOUT BOB? (Kaj bomo z Bo-
bom?).
Glavna igralca sta Richard
Dreyfuss (Dr. Marvin), ki igra
psihiatra, in Bili Murray, ki igra
njegovega pacienta Boba. Boho-
va terapija sprva poteka povsem
normalno, zapletati pa se začne z
odhodom dr. Marvina na poči-
tnice. Bob se počuti doma preveč
osamljen in se pridruži svojemu
psihiatru na počitnicah. Le-te se
spremenijo v pravo zmešnjavo in
na koncu ni več jasno, kdo je nor
in kdo pameten.
Film HOT SHOTS (Vroči stre-
li) s Charliejem Sheenom v gla-
vni vlogi so v Ameriki proglasili
za najbolj komični film leta
1991. Je parodija na filme, kot so
Top Gun, pripoveduje pa o ži-
vljenju ameriških vojakov na le-
talonosilki.
POINT BREAK je zopet ak-
cijski film, v katerem poskuša
agent FBI Kean Reeves odkriti
skupino maskiranih moških, kije
oropala že več kot 30 bank. Sledi
ga vodijo med surferje, katerih
vodja je Patrick Swayze. Nape-
tost v filmu se stopnjuje iz minu-
te v minuto, še posebej od trenut-
ka dalje, ko oba odkrijeta vsak
svoje karte.
Jennifer 0'Neal igra v trilerju
COMMITED (Izigrana) medi-
cinsko sestro, ki se zaposli v psi-
hiatrični bolnici. Ob prihodu
podpiše formularje, ki si jih
predhodno ni prečitala, in name-
sto kot sestro jo sprejmejo kot
pacientko. Kmalu spozna, da so
vsi zdravniki v resnici pacienti,
ki so ubili prave zdravnike. Tudi
njeno življenje visi na nitki.
Na koncu še nekaj za najmlaj-
še. V risanem filmu HRABRI
MALI TOSTER simpatična sku-
pina pozabljenih hišnih aparatov
crene na pot iskat svojega bivše-
ga lastnika — mladega dečka, ki
seje s starši preselili v drugo me-
sto. Skupino sestavljajo toster,
svetilka, sesalec, radio in odeja.
Na poti jih čakajo številne nevar-
nosti, toda s skupnimi močmi
premagajo vse ovire.
Podatke
pripravil: |
\__!_/
BiH Murray in Richard Dreyfuss v filmu What about Bob?
Dober den! Tak. pa je kunec prvega messca v toten leti. ki se je tak
hitro začelo. Dnevi galopirajo kak divja kobila v preriji ali pa na kujn-
skih dirkah. Priznanje mlade Slovenije smo doživeli v Evropi. Amerika
pa še nas neče priznati. Vena smo premali za Bušavo administracijo. Sa-
mo naj se zavedajo, da z malega grma lehko tudi vejki zovec vun skoči.
Kak vidite in čujete. pa se zaj v priznani Sloveniji stranke in zveze
še hoj kregajo kak pret. Eden drugemi očitajo nesposobnost: eni so pre-
več rdeči. drugi pa preveč črni, sivi, šekasti in zeleni. Mene forba prav nič
ne briga, samo poštenje in pridno delo naj bota merilo . . .
Seveda je zdajšnja politična gužva malo že razumliva zavolo volitev,
do kerih bi naj prišlo letošjo leto. Eni ne bi radi volitev meli, ker se bojijo,
da bodo na njih zgubili, drugi pa čejo volitve meti, ker mislijo, da bodo
zmogali. Tak van je pač to v toti demokraciji in večstrankarskem parla-
mentarnem sistemi, kak se tumi hoj vučeno reče in kak je to ovokrot v
cajtngah prisalo. Meni se le zdi, da bo v toten predvolilnen cajti še zlo ži-
vahno. Glih tak kak predlani pred volitvah je tudi letos dosti pristošov
najbolj zanesljive stranke KPV (kon piha veter). Samo meni že od male-
ga vetrogončiči neso simptomatični. Vprejšjen sistemi .so se po vetri obra-
čali. v zdajšjen sistemi so si celo vetrolove naredli. zaj pa drgoč razmišla-
jo. kon hi se obrrwli. Jaz sen bija do zdaj v stranki Sivih panterov, ker pa
so mi že skoro čista lasje doj z glave odišli. bon se zaj prepisa v Stranko
plešastih panterov.
Tejko za gnes in drugič več. Kaj pa gripa, vas je obiskala ? Jejte in
pijte antikripine. pa se je bote rešili. Če pa tudi to nede nič pomogalo, pa
se vdajte v usodo, v štampet vležte in se dobro povročite. Pozdrovla vas
antikrepin LUJZEK.
>rvwvwwwwwAJWAAAXXxinr»innnnQQQQ«
V vrtu
čeprav je pokrajina še prekri-
ta s snežno odejo, se vrtičkarji že
pripravljajo na opravila, ki jih
morajo izvesti (seveda če vre-
menske prilike to dopuščajo) še
v predpomladanskem času.
Ker bo v SADNEM VRTU
med prvimi pričela vegetirati če-
šnja, bomo potrebno nego in
skrb prednostno posvetili tej sad-
ni vrsti. Češnje ne cenimo zgolj
zaradi žlahtnih in sočnih zgod-
njih plodov, temveč tudi kot
okrasno drevo, ki zgodaj spomla-
di krasi okolje z bogatim cvete-
njem. Češnjo uvrščamo med ko-
ščičarje, zanje pa je značilno, da
zacvetijo, preden ozelenijo, to pa
je najprepričljivejši dokaz, da sta
se rodni les in cvetni nastavek že
oblikovala v prejšnji vegetacijski
dobi — lani. Na količino cvetnih
brstov in s tem rodovitnost dre-
vesa letošnjem leltu ne moremo
več vplivati. Z redno nego bomo
pridelali kakovostno sadje in
ustvarili razmere za tvorbo rod-
nega lesa za rodovitnost v na-
slednjem letu.
Češnja za rastne razmere ni
posebno zahtevna. Zimske tem-
perature prenese do —25° C,
tvegano pa jo je saditi v meglene
in zaprte lege, v katerih so pogo-
ste pomladanske slane, ko cveti.
Najustreznejše so zračne, južne
in sončne lege. Dobro uspeva v
globokih, prepustnih, ilovnatih
tleh, če pa jej na voljo dovolj hu-
musa, pa uspeva tudi na pešče-
nih ali kamnitih tleh.
V vrtu jo sadimo na šibko ra-
stočih podlagah, da vzgojimo ne-
koliko nižjo drevesno krošnjo na
srednje visokem deblu 80 cm. Že
po naravnih lastnostih češnja
razvije krošnjo piramidalne obli-
ke s primerno razvitimi redkimi
in dobro osvetljenimi ogrodnimi
vejami, zato ji pri vzgoji in rezi
ni potrebno posvečati posebne
pozornosti.
Po sajenju režemo sadike na
želeno višino debla. V drugem le-
tu enoletne poganjke krajšamo
na 5 do 6 brstov, da bi se tako
ogrodne veje razrastle že pri os-
novi. Vodilno vejo oziroma po-
ganjek krajšamo nad prvim ven-
cem ogrodnih vej 100 cm, nad
drugim 80 cm in nad tretjim ven-
cem 60 cm, tako da v petem letu
odrežcmo vrh in drevesni krošnji
zavremo nadaljnjo rast v višino.
Pri rodnem drevesu izrezujemo
veje, ki rastejo v notranjost kroš-
nje, in polomljene.
Rez češenj je priporočljiveje
opraviti poleti po obiranju, saj
češnje letno rez bolje prenašajo
od zimske, pa tudi rane takrat
bolje zaraščajo. Zimsko rez opra-
vimo že po prvi snežni odjugi, fe-
bruarja, ko je rastlina še v fazi
mirovanja. Rane zgladimo z no-
žem krivcem in premažemo s
smolo kabisanom, da prepreči-
mo izcejanje smole. Smolikavost
je pogosta bolezen zlasti starej-
ših češnjevih dreves, zato je rez
priporočljiva v fazi zimskega mi-
rovanja ali julija po obiranju, ko
rana najlažje zarašča.
V	BIVALNEM VRTU narava
v tem obdobju zime miruje, del-
no zimsko mirovanje pa preži-
vljajo tudi naše varovanke lon-
čnice, jki jh hranimo v prostorih,
varovanih pred zmrzaljo.
Čeprav številne sobne rastline
in balkonske posodovke v dobi
mirovanja potrebujejo znatno
manj vlage kot v času bujne ve-
getacije, jih vseeno moramo zali-
vati, vendar le toliko, da se kore-
ninska gruda ne izsuši.
Nekatere lončnice so podvrže-
ne gnitju korenin. Znak gnitja je,
da prične bledeti listje, to pa se
pojavi, če smo rastlino preobilno
zalivali. Gnitje korenin prepreči-
mo, če vsaj enkrat mesečno lon-
čnice zalijemo z 0,20% antraco-
lom.
Pelargonije in fuksije odvržejo
sredi zime številne liste. To tre-
bljenje rastlinam ne škoduje, saj
se bodo do pomladi ponovno
obrastle. Škodljivo pa je odpadlo
listje, ki zaradi močne sočnosti
na tleh prične gniti, bakterije
gnitja pa se potem širijo na zdra-
ve rastline. Odpadlo listje sproti
odstranjujemo, ker je prav neod-
stranjeno odpadlo listje često
vzrok, da priljubljene pelargoni-
je in fuksije zbolijo in odmrejo.
V	ZELENJAVNEM VRTU
nabiramo listni ohrovt. Liste obi-
ramo lahko tudi v zmrzlem sta-
nju. Ker pa so zmrznjeni listi iz-
redno krhki in lomljivi, jih pa-
zljivo položimo na odtajanje in
šele odtaljene pripravljamo za
jed.
Stebel listnatega ohrovta po
obiranju listov in vršička ne uni-
čimo, temveč jih skrbno očistimo
odmrlih listov in rane listnih
pecljev zgladimo z nožem. Že
zgodaj pomladi bodo iz listnih
brstov zrastli mladi, sočni po-
ganjki, uporabni za okusno zele-
no solato.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi korenov, od
24. do 26. januarja ter 2. in 3. fe-
bruarja; rastline, ki jih prideluje-
mo zaradi nadzemnih plodov
(sem pa sodijo tudi opravila pri
rezi in drugi negi sadnega drev-
ja), 26. in 27., 30. in 31. januarja
ter 4. febr., rastline zaradi lista
(razne solate, ki jih sejemo v za-
bojčke ali tople grede) od 28. do
31. januarja in od 6. do 8. febru-
arja in rastline zaradi cveta in
zdravilna zelišča 28. januarja ter
5. in 6. februarja.
Miran Glušič, ing. agr.
12 — TV SPOREDI
30- januar 1992 — TETOtflK
TEDNIK - 30. januar 1992
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
30. januar 1992 - TEDNIK
TEDNIK ~ januar 1992
OGLASI IN OBJAVE — 15
REPUBLIKA DOLGUJE 36 MILIJONOV TOLARJEV
Imela bi, plačala pa ne
Lam oktobra in še novembra so nekatera ptujska podjetja ob pomoči zasebnikov gradila
mejne prehode s sosednjo Hrvaško. Gradnjo je prevzelo Cestno podjetje Ptuj in k sodelovanju pri-
tegnilo kooperante. Naročilo je prevzelo od Republiške uprave za ceste. Do danes so dobili plača-
no manj kot polovico opravljenega dela, okrog 45 odstotkov. Republika jim dolguje še J6 milijo-
nov tolarjev. V preteklih mesecih sojo večkrat spomnili, da bi že bil čas, da bi dobili plačilo, ven-
dar dlje od obljub ni prišlo. Bojda naj bi bil zanje denar rezerviran, kaj pa to konkretno pomeni,
ne ve nihče. Telefoniade se nadaljujejo — od Cestnega podjetja Ptuj na I pravo za ceste, od tam
na finančno ministrstvo in še kam. Decembra je skorajšnje plačilo obljubil tudi republiški mini-
ster za promet in zveze Marjan Krajnc, ko se je v Ptuju pogovarjal s člani Kluba menežerjev.
Najbolj so zaradi nepravočasnega plačila
ogorčeni člani ptujskega Avtošpeda, prevoz-
niki in lastniki gradbene mehanizacije. Sku-
paj jih je delalo trideset. Republika jim dol-
guje še 3,6 milijona tolarjev. V povprečju so
dobili plačano tako kot drugi, okrog 45 od-
stotkov, nekateri med njimi pa od 8 odsto-
tkov do polno opravljenega dela. Plačila
družbenega sektorja do obrtnikov so nasploh
poglavje zase. Da pa jih s plačili zavaja še dr-
žava, ne morejo razumeti. Na eni strani bi ra-
da red, na drugi strani ga sama krši. Predpi-
sala je visoke zamudne obresti za zamude pri
plačilih, ki jih morajo plačevati vsi zamudni-
ki. Obrtniki in drugi se zdaj vprašujejo, kdo
bo te obresti plačal zanjo in kakšna je to dr-
žava, ki svojih dolžnosti ne izpolnjuje. Vsem,
ki so delali na mejnih prehodih, so obljubili,
da jim bodo delo plačali v petnajstih dneh.
Nekateri ptujski avtoprevozniki so zaradi te-
ga, ker ne dobijo pravočasno plačanega dela.
začasno odjavili obrt. Denar nujno potrebu-
jejo, zato so zagrozili, da bodo zaprli ptujski
most, če ne bodo kmalu dobili denarja. Priča-
kujejo, da jim bo pri reševanju nihovih težav
pomagal tudi občinski izvršni svet.
Predsednik Branko Brumen seje z njimi se-
stal v ponedeljek. Prepričal jih je, da je v in-
teresu občine in tudi njihovem, da ne posta-
vijo zapore na mostu. Da bi kolikor toliko
ublažili težave avtoprevoznikom in lastnikom
gradbene mehanizacije, naj bi jim Avtošped
iz rednih prilivov oziroma iz kreditnih sred-
stev za opravljeno delo plačal vsaj do višine
45 odstotkov, kolikor so nekateri že dobili.
Za preostali del se bo izvršni svet dogovarjal
z republiško upravo oziroma finančnim mini-
strstvom.
Med družbenimi podjetji, katerim republi-
ka prav tako dolguje denar, sta tudi Gradbe-
no podjetje Ptuj in podjetje za Nizke gradnje,
ki sta zaradi republiškega dolga v izrednih te-
žavah. Cestno podjetje Ptuj, ki je vodilo vse
aktivnosti pri gradnji mejnih prehodov in tu-
di prevzelo naročilo od republiške uprave, je
redno nakazovalo denar izvajalcem, vendar
le do višine prejetega. Direktor Avtošpeda
Franc ^^eruga je povedal, da se je prvič zgodi-
lo, da Cestno podjetje kasni s plačili.
Direktor Nizkih gradenj Drago Omulec je
povedal, da jim republika dolguje za delo na
mejnih prehodih še 6.731.945,00 tolarjev.
Skupaj jim je dolgovala okrog trinajst milijo-
nov, okrog 45 odstotkov zneska pa jim je že
plačala. Gradili so vodovodno omrežje
(okrog 4,5 kilometra iz Leskovca do Cvetli-
na) ter urejali kanalizacijo v Cvetlinu, Mac-
Iju in Zavrču. Spomladi pa jih čakajo uredit-
vena dela oziroma urejanje zelenih površin.
Drago Omulec je še povedal, da so imeli te-
žave s plačili že junija, ko so delali na preho-
du v Maclju.
Vsa ptujska podjetja in zasebniki, ki so de-
lali na mejnih prehodih, zahtevajo plačilo
dolga z obrestmi vred, kar pomeni, daje dolg
še višji.
MG
Pripis:
Malo pred zaključkom redakcije smo izve-
deli, da je republika svoje dolžnike »razvese-
lila« in nakazala še pet odstotkov dolžnega
zneska!
Siemens vedno bolj prisoten v Sloveniji
in Hrvaški
Firma Albin Promot ion v Lip-
nici je bila ustanovljena v obdob-
ju, ko še v Sloveniji ni bilo mogo-
če ustanavljati mešanih podjetij.
Leta 1990, prvega junija, pa je za-
čela delati v Lovrencu na Drav-
skem polju izpostava, ki jo vodi
Tone Pernat. Danes je generalni
zastopnik za Siemensovo avdivi-
zualno, tonsko in studijsko tehni-
ko za območje Slovenije in Hrva-
ške, kjer je za te potrebe ustano-
vljeno podjetje AP — Telecom
Varaždin. Končni cilj firme Albin
Promotion je menedžment, mon-
taža in servisiranje Siemensovih
proizvodov, kar sedaj še delajo z
njegovo pomočjo.
24. januarja je bilo na Gorci
delovno srečanje predstavnikov
firme Albin Promotion in Sie-
mensa iz Avstrije in Nemčije, na
katerega so povabili tudi pred-
stavnike ptujske občine. Srečanje
na Gorci je bilo že šesto delovno
srečanje, vsaj enkrat mesečno pa
mora Albin Promotion informi-
rati Siemens o svojem trenutnem
delu.
Osnovna dejavnost AP je avdi-
vizualna-tonsko-studijska tehni-
ka. Ukvarjajo pa ^e tudi s komu-
nikacijskirni sistemi. Z njimi so
opremili nekaj znanih slovenskih
tovarn: TGA, Unior Zreče, Hit
Nova Gorica. S sistemi videova-
rovanje pa so prodrli v zapore.
Prepričani so, da bodo to dejav-
nost uspeli razširiti tudi v druge
kazenske domove. Povezujejo se
tudi z ministrstvom za promet in
zveze.
Drugi nosilni program je av-
dio in svetlobna tehnika za gle-
dališča. Z njo so opremili mari-
borsko gledališče, delali so in de-
lajo pa še z drugimi slovenskimi
in hrvaškimi gledališči. Med dru-
gim si štejejo v posebno čast, da
sa v celoti tehnično opremili
predstavo Hamlet v maribor-
skem gledališču. Gledališča oskr-
bujejo tudi z drugimi potrebnimi
materiali, ki jih pri nas ni mogo-
če kupiti, kot so šminke in dru-
go. Tone Pernat pravi, da je Al-
bin Promotion zelo prilagodljiva
firma in da želijo konkurirati pri
vsakem uvozu. Ne prodajajo v
prvi vrsti s prospekti, ampak z
osebnimi stiki. Osnovno znanje
pridobivajo v Siemensu v Grad-
cu, v praksi pa znanje utrjujejo s
pomočjo povTOtnih informacij s
terena.
V lovrenški izpostavi, ki se je
pred kratkim preselila v prostore
nekdanje osnovne šole, so tre-
nutno le trije zaposleni. Ob kon-
cu leta naj bi jih bilo deset. V
drugi polovici letošnjega leta bo-
do začeli obnavljati drugi objekt
v Lovrencu, kjer bodo imeli pi-
sarne, kakovostno demonstracij-
sko sobo, proizvodne in servisne
prostore.
32. kurentovanje bo
prvega marca
Tradicionalno ptujsko kurentovanje bo letos nekoliko drugačno kot v prejšnjih letih. Povorke pustnih
skupin ne bo, vrstili se bodo le nastopi na trgih in ulicah, ki se bodo pričeli na pustno nedeljo ob 14. in končali
predvidoma ob 20. uri. V najstarejšem mestu v Sloveniji pa bo živahno že teden pred pustom. Nastopile bodo
folklorne skupine iz Dolene, Cirkovc, Markovcev, Podlennika, Lancove vasi in Opatije (zvončarji). Spremljal
jih bo kurentov zvoneč'.
Organizatorji (Folklorno in
Turistično društvo Ptuj ter občin-
ski izvršni svet) so povedali, da
letos Ptujčanom in obiskovalcem
ne bo treba seči v žep in plačati
vstopnice. Pri prodaji vstopnic
oziroma priponk v zadnjih letih
se ie vedno zatikalo. Ce že ne bo
treba kupiti vstopnic, pa organi-
zatorji pričakujejo, da bodo Rui-
čani Dolj skrbno kot v prejšnjin
letih poskrbeli za okrasitev svo-
jih hiš, pročelij, balkonov in
oken, za ulice in pomembnejše
stavbe v mestu bodo poskrbeli
organizatorji.
Na ptujskih ulicah in trgih bo
na pustno nedeljo nastopilo 17
domačih in več tujih skupin, od
katerih še pričakujejo prijave.
Vabilo so poslali blumarjem, ma-
škuram v Turčišče, skupini boro-
vo gostiivaje v Prekmurju, copr-
nicam in godbi na pihala iz
Cerknice, zvončarjem iz Opatije,
perbtam iz Avstrije in nekaterim
drugim.
Namesto vstopnic bodo Ptuj-
čani in drugi obiskovalci lahko
letos kupovali bele robčke z li-
kom kurenta. Lahko jih bodo
uporabili za spominek ali pa jih
darovali kurentom. Kurent, ki bo
Tudi letos bodo najboljše
maske nagradili. Skupine nad
deset mask bodo konkurirale
za nagrade: prvo 15.000 tolar-
jev, drugo 10.000 in tretjo
5.000 tolarjev. Za skupine pod
deset mask bodo na voljo tri
nagrade: prva v znesku 5.000,
druga 3.000 in tretja v znesku
2.000 tolarjev.
_^_>
zbral največ teh robčkov, bo pre-
jel zlati zvonec Ptuj '92.
Osvojeni zvonec bo lastniku
prinesel številne prednosti. Peter
Vesenjak, član izvršnega sveta, ki
skrbi za turizem, gostinstvo in tr-
govino, pravi, da bo ta kurent
privilegiran, saj bo imel prednost
pri različnih nastopih doma in v
tujini.
Pustne prireditve v Ptuju in
okolici se bodo končale s torko-
vo otroškovo maškarado in fa-
šenkom v Markovcih.	mg
UMRL PO ŠESTIH DNEH"
Na magistralni cesti zunaj Slo-
venje vasi je prišlo v torek, 21. ja-
nuarja, nekaj pred 5. uro zjutraj
do prometne nesreče, v kateri je
bil hudo ranjen Boris Medved,
star 27 let, iz Ulice B. Kraigherja
3 v Kidričevem. V kritičnem sta-
nju so ga prepeljali v mariborsko
bolnišnico, kjer je v ponedeljek,
27. januarja, umrl. Kako je prišlo
do prometne nesreče, še ni po-
vsem razjasnjeno. Po prvotnem
poročilu naj bi do nesreče prišlo
zato, ker je Medved z osebnim
avtom zastava 126 PGL v blagem
desnem ovinku zapeljal na nas-
protno stran ceste in tam trčil v
sprednji del tovornjaka, ki ga je
nasproti pripeljal Janez Aberšek
iz Lovrenca na Pohorju. Obe vo-
zili je odbilo v nasprotna obce-
stna jarka, kjer je od zastave 126
ostal le kup zmečkane pločevine.
Naslednji dan je bil ponovni
policijski ogled, ki sta se ga na
kraju samem udeležila tudi prei-
skovalni sodnik in namestnik
javnega tožilca v Mariboru. Ta-
krat se je izkazalo, da je nesrečo
dejansko povzročil voznik tovor-
njaka Janez Aberšek, ki naj bi
zapeljal na levo stran cestišča in
trčil v osebni avto. Kaže pa, da
tudi ta ugotovitev ne ustreza ti-
stemu, kar se je dejansko zgodi-
lo. Obe vozili sta namreč trčili s
prednjima desnima deloma, kar
pomeni, da sta tedaj obe vozili
bili na levem voznem pasu. Ob-
staja možnost, daje eno od vozil
zapeljalo na nasprotni vozni pas,
drugo pa se mu je poskušalo
umakniti na nasprotni vozni pas,
lahko pa je bil vmes tudi kak
drug razlog, kar bodo pristojni
organi še ugotovili. Zato policisti
tudi naprošajo vse morebitne
očividce nesreče, da se jim ogla-
sijo in pomagajo pri ugotovitvi
dejanskega vzroka.
SMRT KOLESAR.JA
V torek, 21. januarja, okoli
22.20 je 43-letni Štefan Podgore-
lec iz Grab št. 35 sedel na kolo in
se odpeljal v Središče ob Dravi.
V Slovenski ulici je pri hiši št. 30
na zasneženem cestišču padel in
za nekaj trenutkov na cesti oble-
žal. Za njim je z osebnim avto-
mobilom pripeljal Rado Marčec
iz Prelinske ceste 6 v Središču, ki
se je vozil proti Cakovcu. Zaradi
slabe vidljivosti, saj je rahlo sne-
žilo in metlo s snegom, je prepo-
zno opazil na cesti ležečega kole-
sarja in je peljal čezenj. Pri tem
je bil Štefan Podgorelec tako h^-
do ranjen, da je že med prevo-
zom v bolnišnico umrl.
VNELE SO SE SAJE, ZGORE-
LO OSTREŠJE
Na stanovanjski hiši Pavle
Podvršnik v Šmartnem na Pohor-
ju 12 je v sredo, 22. januarja,
okoli 8. ure izbruhnil požar. Hiša
je bila zidana, vendar krita s sla-
mo, zato je zgorelo celotno ostre-
šje. Ugotovili so, da je požar na-
stal zaradi tega, ker so se v dimni
cevi štedilnika vnele saje in
ogenj se je razširil na slamnato
streho. Poleg ostrešja je zgorelo
tudi vse, kar je bilo spravljeno na
podstrešju. Ocenjujejo, da je
škode za okoli 400.000 tolarjev.
FF
TEmnK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; teL
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.
Kulturni križemkražem
PTUJ • Minuli petek je predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher
pripravil sprejem za kulturne delavce, ki so kakorkoli prispevali k promociji
Ptuja v širšem prostoru v letu 1991. Zahvalil se jim je za opravljeno delo, udele-
žence sprejema pa je pozdravila tudi članica izvršnega sveta, ki skrbi za kulturo,
Kristina Šamperl-Purg.
PTUJ • V galeriji sv. Jurija se predstavljata slikar Andrej Božič in kipar
Gabrijel Berlič.
PTUJ • Zveza kulturnih organizacij Ptuj pripravlja prireditev v počastitev
slovenskega kulturnega praznika. Nastopili bodo: skupina Glasbene šole Karo-
la Pahorja, plesalki Nina IVleško in Jasna Knez ter člani Teatra 111. Govoril bo
književnik Tone Partljič.
PTUJ • Ljudska in študijska knjižnica je pripravila razstavo LETENJEž
Dijaka Branko Mahorič in IVliha Ribič sta postavila na ogled svoje makete letal.
Knjižničarka Liljana Klemenčič je razstavo dopolnila še z izborom literature o
letenju. Ogledate si jo lahko vsak dan od 8. do 19. ure v otroškem oddelku, ob
sobotah do 12. ure.
GORIŠNICA • Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Ruda Sever se
pripravlja na jubilejni koncert ob 40-letnici. Koncert z gosti bo 7. februarja.
Biserna poroka
v Ormožu
12. januarja sta na svojem do-
mu v Obrežu 32 slovesno, z ma-
šo, praznovala 60-letnico skup-
nega življenja Marija in Jožef
Šnajder.
Poročila sta se 10. januarja
1932. leta v središki cerkvi. Mari-
ja, njen dekliški priimek je bil
Kosič, bo letos dopolnila 82 let,
izhaja iz Obreža, Jožef, ki je tri
leta starejši, pa iz Šalovcev.
Marija je slikovito opisala nju-
no 60-letnO skupno pot: »Kaj ti
prinese življenje? Na eni strani
kapljico sreče, po drugi strani pa
gorje. Najlepše pa je, da se ljudje
razumejo.« Vse življenje je mora-
la trdo delati, tudi bolezen ji ni
prizanašala. Jože je kot izučen
čevljar imel svojo obrt, v boljših
časih celo po dva pomočnika in
vajence. Po vojni so izdelovali
obutev za čevljarsko podjetje iz
Maribora; 50 parov mesečno jih
je bilo. Ker svojčas ni bilo toliko
čevljev v trgovinah in še dragi so
bili, je hodil s pomočnikom v
»štero«.
Živita pri mlajšem sinu, starej-
ši živi v Ljubljani. Zadovoljna
sta, ker mladi lepo skrbijo za nji-
ju, in kot pravi Marija, je tudi ži-
vljenje bolj zanimivo, če ga obr-
neš na veselo plat.
Ob obeh sinovih razveseljujejo
njuno jesen življenja še štirje
vnuki in štirje pravnuki.
Vida Topolovec
Biseroporočenca Šnajder na svojem domu v Obrežu 32.
Foto: Vera Lazar
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Milena Topolovec, Žetale
43/a — dečka; Irena Jus, Žetale
110 — dečka; Metka Kirič, Mi-
klavž 44 — deklico; Majda Pod-
platnik-Kurpes, Vrtnarska 1, Or-
mož — Nina; Milica Pulko, Gor-
ca 27, Podlehnik — deklico; Ma-
rija Lesjak, Desnjak 23/a, Ljuto-
mer — Sabino; Katarina Malta-
rič, Cvetlin 42, Trakoščan — de-
čka; Biserka Mirt, Polje 10, Kra-
pina — dečka; Helena Piki,
Greg. dr. 13, Ptuj — Roka.
POROKE - PTUJ: Anton
Lajh in Bernarda Kosec, Grlinci
15; Jožef Pihler, Trnovska vas
15, in Anica Žižek, Trnovska vas
17; Roman Kuhar, Strelci 13/b,
in Kristina Puc, Strelci 1/c; Da-
nici Valenko in Silva Junger,
Ptuj, Zagrebška cesta 110.
POROKE - ORMOŽ: 4. ja-
nuarja — Avgust Herjavec, Ur-
ban 198, Hrvatska, in Marija Po-
krivač, Jastrebci 65, Kog; II. ja-
nuarja — Zoran Maksimovič in
Dragica Kuhar, Brstje 14, Ptuj;
18. januarja — Janko Gašparič,
Podgorci 68, in Irena Senica,
Cvetkovci 2, Podgorci; Stanislav
Masten in Marjetka Grlica, Hum
pri Ormožu 42, Ormož; 25. janu-
arja — Vinko Ratek, Mali Bre-
brovnik 33, Miklavž pri Ormožu,
in Metka Lah, Miklavž pri Or-
možu 57.
UMRLI SO: Franc Zavec, Sla-
tina 51, roj. 1924 — u. 12. januar-
ja 1992; Genovefa Toplak, Bišeč-
ki Vrh 36, roj. 1914 - u. 16. ja-
nuarja 1992; Matilda Verglez,
Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, roj.
1909 - u. 19. januarja 1992.


Za
začetek
Prva beseda, izgovorjena v tem
univerzumu, je bila beseda kako.
Sledila ji je misel. In odgovor.
Sledil ji je čas, v katerem se je
beseda zlila v oprijemljivo formo, ki
jo vsi vsak dan prijemamo, vlačimo,
prestavljamo od zgoraj navzdol in
obratno.
Pokopali smo jo, jo obtesali,
razkosali in ubili tolikokrat, da se
nam že počasi blede.
\jendar nas zven te besede
zasleduje, ne da bi kazal sled
utrujenosti. Še več. Vedno bolj se
zdi, da donenje njenega oja in zven
aja rasteta v naših ušesih in nas
opozarjata, da je beseda bolj
prisotna in živa kot kdajkoli poprej.
Je beseda, ki terja znova in znova
nove, sveže odgovore, od katerih jo
vsak po svoje odgovori, jo pa vsi
puste še bolj nedotaknjeno, kot je
bila
In bo večno ostala.
Postavili smo se v duel z besedo,
čeprav vemo, da ne moremo ne
zmagati ne izgubiti.
Nov naslov, nova imena, ne
nazadnje novi odgovori na stara
vprašanja. Vprašanja, ki so
specifična za najstnike dvajsetega
stoletja, ki se počasi, a neustavljivo
levijo v ajsetnike enaindvajsetega.
Morda premalo zrele, morda
preodrasle.
Morda goreč Eros, morda prvi
poljubi.
Morda slika, morda zmazek, packa.
Morda nova Zadruga, morda
utopični sanjači brez vsakršne
predstave.
Ogromno je še takšnih in podobnih
morda. In tudi mi sami smo kopica
mordajev, izpisanih, izrisanih in
izfotografiranih na podrtem
drevesu, ki ga pravkar prebirate.
Morda naključno. Morda hote.
Mi vemo, zakaj smo tukaj.
Smo, da odgovorimo.
In morda bo neznosno bobnenje v
naših ušesih potem utihnilo.
)
Uredništvo
%
Nataša Jenuš
Soba neke
deklice
MANSARDA
OMARA
s perilom in
policami
PISALNA MIZA
s ka.setami in
kuliji
POSTEUA
z baldahinom
z neizsanjanimi
sanjami
z večnimi hrepenenji
z jokom skritim
v blazine
z izgubljeno
nedolžnostjo in
ukradenimi poljubi
z medvedki in
punčkami
z oblaki na
pregrinjalu
VRATA
in na njih poster
Igorja Samobora in
Katje Levstik:
CETAMOUR
Cet amour
Nočem še
odrasti
ko hočem
ko hočeš
ko želim
ko želiš
ljubezen
iščeš v meni žensko
jaz se pa skrijem
za okrilje deklice
rad jo imej
Kratka misel '^l^JJZ.n.o,
potem pa naredimo ogromno
,	ovinkov.
Quo vadiš, življenje?
Rene
Rene je odloži! masko.
Predstava je končana,
spet je minil dan.
Vendar je ta dan drugačen,
čuti Rene, ki je danes
po desetih letih zakona
prevaral ženo.
Rene zavzdihne.
Carmen ima tako lepe noge...
Carmen ima tako vitek pas ,,,
Carmen ima tako bujne kodre .
Carmen ima tako lep nasmeh . .
Carmen ima oči, ki žarijo ...
Rene stopi na ulico
in se odpravi proti domu.
»Denis ima spet gripo,«
mu pove žena, ko vstopi
v domačo hišo.
Irena Kandrič
Tujci
Tujci vstopajo
v življenje
s koraki,
ki odmevajo po
betonu.
Odmevi
ne želijo pogovora,
ne sreče.
Nemo tolčejo
ob ušesa
in zahtevajo ljubezen,
ne da bi imeli kaj dati.
Tujci vstopajo —
tujci odhajajo.
Tujca
Srečala sva se...
na križpotju življenja.
2e prej .. .
že veliko prej .. .
Vsak ubira
svojo pot, da je manj vzpetin
in kamenja,
manj padcev, manj skrbi.
Tujca,
ki se včasih nasmehneta
ne da bi vedela zakaj,
ki si zaželita bližine,
pa ne vesta zakaj,
ki sta potrebna razumevanja,
ki želita položiti
*	nekomu glavo na ramo ...
tujca
Drevesa
Zaprerh oči
in pred mano so drevesa,
drevesa,
ki slišijo,
gozdovi,
ki čutijo,
listje,
ki odpada,
odpada...
Tujec
Vsak dan
na prepolnih ulicah smoga,
v zatohlih zakajenih prostorih
se srečava —
tujec.
Mislila sem,
da tujcu lahko povem,
ker tujec bo razumel,
mislila sem,
da me bo konec
od bolečine,
mislila sem,
da vsi želijo
lep in miren sen,
mislila sem .. .
mislila sem .. .
tujec ostane tujec
Odsevi v temi
Prižigajo se sveče ...
vzplamenijo spomini
v pajčolanih ljubezni.
Skeleče solze
v temi naj teko.
Rotijo naj srečo,
utapljajo preteklost.. .
Sanje zastirajo oči,
resničnosti ni
v odsevu luči.
Zgorele so sveče
izginili odsevi v temi,
veke so se razprle,
oči so spregledale,
le srce še vpije kot nekoč.. .!
Potrebujem
te!
Pred očmi se menjujejo podobe,
sanje se prelivajo,
valovi nam brišejo sledi
Samo obsedenci še iščejo
med neštetimi drobci prahu tistega,
ki jim je spolzel.
Jelka Pšajd
-)
Vrtičkarstvo
Frdamana solata!
Kar pusti me čakati.
Živcira me;
želodec v glavi muka.
Že junija sem jo posejala,
pa še zdaj ni enega
samega lista.
Samo sončni žarki
se odbijajo od plevela.
Staram se.
Pa še niti enega
samega, samcatega
lista zelene solate.
Mogoče je pa krivo seme.
Zgodba se
ponovi
s kozarcem v roki
in prazno glavo
sedim pod mizo.
Razmišljam o prijateljstvu,
o zdravi prehrani,
sekiram se zaradi odvečnih kil,
o možu, kakršen že bo
in koliko otrok mi bo naredil.
Ko imam polno glavo učenosti,
tega ne počnem.
Zgodba pa se ponovi
že naslednji večer,
ko sedim pod mizo
in pijem iz kozarca za vlaganje.
Barbara Krajnc
V temi
Komaj uspela sem pregnati
blodeče misli starih dni,
mi dano je bilo spoznati,
da ni miru, ki duša ga želi
Zdaj blodnje spet so oživele
spet nove, kot da starih ni bilo.
Uvele rože so vzcvetele
in vzpenjati začele se v nebo.
Pa sem prosila, naj ne bo dežja,
naj suša pomori cvetove,
ni mi verjeti več v boga,
ki daje lažne mi darove,
želim postaviti se na trdna tla, ■
dajte, uslišite moje glasove.
Šel se je umit
z mastnimi rokami
je šaril po mojih laseh.
Z umazanimi nohti
je vrtal po mojem deviškem nosu.
Z bledim nosom
je ovohaval moj želodec.
S smrdečimi nogami
je božal moj obraz.
Primazala sem mu eno.
In se je šel umit.
Jaz
Ljubezen se pretaka
skozi moje žile
namesto krvi.
In bitje srca so moje oči,
ki nastavljajo svoje bele prsi
stenam sveta,
da jih .sprejme.
V mojih kosteh je skrit žarek,
lep in topel.
Moje kosti premika
Moje mislil pretaka skozi zrak.
Moj nasmeh poljublja v mavričnih jutrih.
Moje telo poganja čez svetove.
Moje besede obljublja bogovom.
Z njim padam proti nebu —
— Moje telo je sonce.
Čevelj na glavo
Pa me sprašujejo,
kje ima glavo.
To še ni tako hudo.
Poveznem si čevelj na glavo
in tulim za mamo,
da kje ima srce.
Nič ne ve o mojem srcu.
Sošolki sem ga posodila.
Ona pa tiho je jabolko.
Spoznanje
Tiho ti dalo srce je doumeti
želje neskončne, skrita hotenja
znanega, daleč za tabo življenja,
zase poskuSai sonce prepeti.
Preslepi resnico, pustite note,
glej. novi časi ti dajo darove,
pusti za sabo izpete glasove,
sanje so večne, saj pridejo pote.
To, kar je v tebi, poišči in dajaj
zaduši krvi željne rakaste zmote,
kar pa želiš, da ostane, presajaj.
Tako boš vzgojil vseh iskane vrednote,
spoznal boš globino besede — »obstajaj«,
zalivaj, zalivaj za vse te lepote.
Boris Farič: II. Fotoklub Ptuj.
Majda Hadolin	^
Odhajajo . . .
Odhajajo sence...
Odhajajo sence
dreves,
ljudi,
življenja...
In jaz jih gledam,
jaz, ki sem le ena teh senc,
vendar ničesar ne rečem .:.
pa bi morala ...?
Tiho, počasi odhajajo iz
mojega življenja
drevesa,
ljudje,
življenja...
Dokler vsi ne odidejo v večnost...
Mrzli grobovi,
grobovi črni
prihajajo...
Groza je v meni,
senca v očeh,
trepet na ustnicah,
bolečina rodi krik:
»Oh, grobovi, pustite nas!«
Pa me ne slišijo,
grebejo iz dneva v dan,
grebejo...
Sveča dogoreva...
sveča, ki kot življenje brli
in dogori.
Groza me prevzema
v tej temi...
Sovražne oči prežijo name
iz vsakega koščka te sobe,
nocoj..
V daljavi svetel pramen ...
Kdo?
Zakaj?
Kako?
Senca...
Senca izgine.
Sveča dogori,
naj kmalu bo konec noči,
stran slutnja nemoči!
grebejo ljudi,
ki bi radi živeli. ..
»Oh, grobovi, pustite nas!«
In bodo prihajali
mrzli grobovi...
Solza na licu ...
Je mar to usoda,
ki trka na vrata
vsak novi dan ?	^
»Oh, grobovi, pustite nas!«
Prebujajoče
se jutro
Tiho,
počasi prebuja se jutro.
Tema se kot nežna pajčevina trga,
krik petelinov na vasi odmeva,
zora v kito na nebu se spleta.
Spet bo nov dan,
polen doživetij,
sonca,
morda dežja
in človek bo na svoji poti
doživljal
veselja,
ljubezni,
gorja . . .
Jutro je kot reka,
v njem se prepletajo nežni toni albe,
odhaja in zopet pride,
ko zemlja, večni popotnik, sebe obide.
Odstrla bi
tančico pred seboj,
raztrgala pajčevine,
ki me oklepajo,
in telo bi se lačno nasitilo svobode.
Poletela bi v vetru
kot ptica
samo nekaj sekund...
Zapustila bi ta planet,
poln goljufije,
zavisti...
Živela bi v čudežni deželi,
svetu pravljic
in gledala ta svet
skozi tretje oko.	'
Sem le navaden »smrtnik« ...
v
D. Gašperič: Earth to Earth.
Tanja Korošec
D. Gašperič: Cilj.
Klas Berlič
Prihajalec
Pridem,
da te
pozdravim,
da te poljubim,
da te objamem.
In
braniti
se ne moreš,
ker si uročena
od mojega pogleda.
Ker ti kri,
če le pomisliš
name,
napolni organe,
preplavi možgane.
Slovo
Adijo,
pa drugič spet,
adijo,
vedno ste zaželeni,
adijo,
joj, že greste,
adijo,
srečno pot,
adijo.
Pa so šli,
nadloge,
da jih dolgo vsaj ne bo nazaj,
požrešnih prasic.
V kraljestvu zlatoroga
Klokotanje in grlo,
še enega,
klokotanje in grlo,
še enega.
Hitro v kraljestvo zlatoroga,
meglice in jezik, ki se zatika,
hitro v kraljestvo zlatoroga,
ta okus, ki prežene misli.
Prijatli, obrodile so trte
vince nam sladko,
na planini je živel,
pivo rad imel,
oh yesterday, ne vrag,
le sosed bo mejak.
Moč
Moč,
nepredstavljiva,
moč,
nepremagljiva.
Kamen moč,
strela moč,
potres moč,
vihar moč.
Vihar in katastrofa,
apokalipsa in lom bistva.
MOČ
ENERGIJA
VSEBINA
Biti
Sam
Moč zmagujočega
Bam
Moč zmagujočega
Bam
Moč zmagujočega
Bam
I. 2.
Korak naprej
1. 2,
Udarec
/. 2,
Prodor
1, 2,
Moč zmagujočega
Bam
Gremo naprej.
Mi gremo, gremo
s sodom na rami v napad.
Mater, sem se umazal,
pa še ti se zvrneš name.
Klokotanje in grlo,
glave več ni,
je megleno,
pil se mudi.
Drhtenje
z roko v roki
tečeva v pomladnem vetru
po cvetočem travniku.
polnem gibanja, življenja,
sonce mehko ^reje,
jata ptic zaprhuta
nad nama.
dva pogleda v isto stner,
rahel zasuk glave,
oči gledajo oči,
misli se zlijejo.
Drhtim.
Glavi .se približata,
ustnice se dotaknejo.
Telo ob telesu,
hrepenenje,
vroč poljub, ki traja,
želja,
roka, ki te boža
po mladi, mehki, čutni koži,
prsti, ki valovijo
po tvojem telesu,
simfonija ustnic,
dlan,
ki se spušča
nižje, nižje.
Dvig k zvezdam.
Sreča.
Boris Farič: II. Fotoklub Ptuj.
Tanja Rozman
Kultura
Oedam ovelo cvetje.
Rignem.
In on me gleda.
Moje oči so zasanjano
polne.
Odhaja.
Pogrešam ga.
In na mastni mizi so
umazani kozarci.
Skomignem z rameni
in grem spat.
21. 7. 1991
Nekaj bo narobe. Odhaja . ..
Last ura
Ostal mi je
le boleč spomin.
Boli.
Boli.
Boli.
Boli.
Trpim.
Bodi dobra.
Pridi.
K meni.
Po mene.
Vzemi me s .seboj.
S seboj v lovišča,
s seboj k belemu bobru.
Boris Farič: I. Fotoklub Ptuj.
In ta naju bo nekoč
poročil na najinem otoku.
Čakam te...
Pridi,
grem.	^
Smrt na ladji.
10. 10. 1991
Obljubila sem mu, da bom njegova ženka ... Če ne drugače, pač po smrti, v večnih loviščih.
In čakam Nevemkoga. In vabim smrt. In želim si pogreb na ladji .. .
Drevo na
morskem pesku
Pridi in
reci.
Pridi in me
ukradi.
Le pridi...
Čeprav le tri dni...
Le pridi!...
13. 10. 1991
Drevo je bilo zame. Bilo je temno in
bila je oseka. In plavala sem. Plavala
čisto sama. Sama.
Luna
Nocoj bo vse drugače.
Sama sem.
Sama s teboj.
S teboj, ki te ni.
Ni, ker te nočem.
In hočem . . .
Hočem le vodo ...
10. 10. 1991
Po horoskopu sem rak, moj planet je
LUNA, moj element je VODA. In pla-
vam, plavam, plavam . . .
Mogoče bo prišel
Drobni listič
kot 100 ton
pokril mi je uho.
Veter odtrgal ga je
od matere drevesa.
Kaj dela moj oče?
Aksa mi je dal.
In jesenski veter
nosi listje.
Le jaz
in
le veter.
Dolgo v noč še luč gori v številki 28.
27. 9. 1991
Res te pričakujem, čeprav ne vem, kako
naj te sprejmem ...
Najlepša leta so tedaj,
ko si pišeš skrivnostna pisma.
Najlepša leta so tedaj,
ko si med otrokom
in odraščajočim dekletom.
1986
Najlepša leta
Najlepša leta so tedaj,
ko si v šolskih klopeh.
Najlepša leta so tedaj,
ko se sprehajaš po parku
in mimo priplava rahel oblaček
prve ljubezni.
To je moja prva pesem. In tedaj sem pisala skrivnostna pisma, se sprehajala po parku,
držeč se za roke, in jezila tovariše v šoli ...
Aleš Šteger
V liste solate si prekodrala
svoje srbeče lase
in ustnice prelizniJa
v klobasaste rože,
kijih oblila si
s kožo: hrapavo kot vzdih krompirjevih lusk.
Odmaknila si šepet in veliko sonce
na rob večera
in se nasadila na tkeoči porcelan,
ki mi je vedno spolzel med prsti,
ko sem ga želel oblizniti.
Tako sem legel v senco zvezd
z občutkom prepiha v votlini
med štirimi ostanki razklanega uda.
razsekanimi na dvajset ust lakote.
Sipartje juter na pijano noč
in pijan ples (kot muhin let).
Plesalka:
razporejena po prebujenju.
Udrihanje stopal.
Šepet vetrnih tal.
Da.
Da!
Ah! (ko čutim noč
tvojih neskončnih kodrov,
sem).
Da.
Tanja Korošec
Veter nam plete kače na glavah v vrvi,
s katerimi smo privezani na ta tla.
Bolečina.
Ne bolečina.
Obelisk: Blsikovit kot svetloba.
Čist kot blato.
Po katerem gazijo stopinje.
Bolj kot zimsko cvetje,
ki joče močneje kot morje.
Jih je strah.
Tudi jutri bo ocean h Upal.
Bodo tudi jutri gazili
sledove nesmrtne neskončnosti?
Nihče ni dovolj proč od morja,
da ne bi mogel z zobmi vkleniti
njegove gole pene.
In sije odgrizniti košček za vsakokrat.
Vsakdo ga lahko prepoji
s slino, navlaži s poltom,
vijočim se s presahle obale.
Ga prerije, obpsuje,
preluknja in zaluča v zid.
ki nas loči od njegove soH.
Ko je živa, je sladka.
Ko je neživa, je ocean,
čigar boki sesajo slepce v sen.
Nihče ni oddaljen od morja
in njegove gole pene,
ki je sladka le, ko je slana.
D. Gašperič: Nivo človeka.
Čačka
Modrina v Boga.
Bog v linijo.
Linija ljubezni v hip.
Poplava trenutkov zmešnjave,
modre kot črta izenačitve.
Ti.
Sedaj pa po slovensko
15. januar je za nami in s tem dan, ko smo ga vsi tako
dolgo pričakovali, da je že skoraj izgubil pomen. Od
plebiscita pa vse do sedaj smo živeli »polživljenje«. Dan
D smo pričakovali kot čarobno spremembo, ki bo v
trenutku obrnila vse na bolje. Na bolje se v trenutku ni
obrnilo, sprememba pa se je vendarle zgodila.
Kdor je majhen, je vedno kriv — v tem stavku je skrita
naša dosedanja usoda. Slovenci smo to dobro občutili
na svoji koži in verjetno še bomo. Razočaranje ob slepi
in gluhi Evropi pa ima tudi svoje pozitivne plati.
Ločenost, dolga 50 let, nam je dodobra zameglila
dejstvo, da se veliki računi vedno poravnavajo z
drobižem.
To, kar se je zgodilo, bomo verjetno popolnoma razumeli
šele, ko bo preteklo nekaj časa. Navaditi se bomo morali
živeti drugače. Svoboden si namreč takrat, ko se
svobodnega počutiš. To pa ne pomeni le, da smo
priznano samostojni, pač pa tudi, da se nam odpirajo
nekatera popolnoma nova področja in izzivi in da lahko
ljudje kljub gospodarski krizi vzamemo svoje življenje v
svoje roke.
Lahko seveda rečete, da ta svetloba na koncu predora ni
takšna, kot ste si jo predstavljali, da ni sonca in
rumenih zvezd, temveč da dežuje ali celo rahlo sneži. Na
prvi pogled že mogoče. Gospodarstvo je v krizi, država
požira družbeni proizvod in revščina se že plazi okoli
hiš. A ravno v tem grmu tiči zajec. Do sedaj so bili krivi
drugi (Balkan, Evropa, ZDA ...), sedaj pa smo sami s
seboj.
Ne čakajmo vendar kot lipovi bogovi na odrešenika, ker
ga ne bo. Uporabimo to, kar imamo — zdrav razum.
Seveda — kolikor ga še imamo.
Naša energija je večja kot vsa zahodnoevropska skupaj.
Če jo bomo pravilno usmerili, se nam ni bati za
prihodnost.
Sedaj imamo priložnost, da pokažemo sebi in drugim,
da nismo kaplja v morju, pač pa majhen mož, ki pa ni
stopil na prste, ampak je zrasel.
Aleksander Tušek
In še apel^
vsem srednješolcem!!!
Vabimo vse nebojazljivce, da sodelujejo in
sooblikujejo Razokvirjeno besedo. Ni važno,
ali je vaša beseda napisana, narisana, nafoto-
grafirana ali kakršnakoli drugačna. Le, da je
vaša.
Zglasite se v 4. h gimnazije in povejte
vsem, kaj vas uokvirja.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so v kakršni-
koli obliki pomagali ob porodu Razokvirjene
besede.
HVALA
l'rinw/: Črno in beio. Fotografska skupina WeitwinkeL
a,
o
eo
oo
Aleksandra Štih
Počasi,
korak
za korakom
Veter je šepetaje
pripihljal skozi okno.
Razmršil mi je lase
tako kot moj nekdanji fant
nekega pomladnega dne.
Zadel je oh strune harfe
in nežna melodija
me je odpeljala v večer,
ko sva plesala najin ples.
Solza za solzo mi počasi
in lahno pada na roke.
Tako se tudi v ljubezni
počasi, korak za korakom
večna vdanost pridobi.
Razokvirjena beseda literarni list srednješolcev.
Uredništvo: Majda Hadolin, Irena Kandrič, Beno
Masten in Aleš Steger. Izdajatelj: Zavod Radio-Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6.