AMEHIŠKE MORNARIŠKE ČETE V GETTYSBURG.

V	namenil, da so pospeši delo konference ter ohrani njih sppa-ratno industrijaliio i (lent i en ost. sta se sestali obe skupini, namreč • na mehkega in ona trdega pre-mopa, neodvisno.
Na temelju posvetovanj, ki so se vršile celi dan. so s*> pojavili nH^lednji konkretni uspehi;
1.	— O antraeitni konferenei se j» glasilo, da je poslujoče zastop stvo, To se pravi, da so dobili premoparji in delodajalci polno-rnoč. da se poeajajo glede novih k««ntraktnv. Konferenca se jp od podila do torka ob dveh popoldne.
2.	— Ritnminozna konferenca je bila povečana vsled vključe-nja nadaljnih delodajalcev, ki niso bili navzoči danes zjutraj. Domneva se, da ho tudi United Mine Workers dovoljpno povedati svoje članstvo, da bo zastopstvo ohrh strani enakoštevilno, če bi organizacija to želela. Konferenca s« je nato odgodila do jutršnjega dne.
M. Predsednik John li. Lewis se ne ho pojrajal za uravnavo v imenu premoparjev, n*1 da bi se prrjp posvetoval z mezdnim komitejem svoje t»r»;ani<'»zaf*ije.
Razprave se vrše naprej. — je rekel trpovinski tajnik Hoover. ko je zapustil konferenco tekom popoldneva.
Mi napredujemo, — je rekel delavski tajnik T)a\is.
Nagovor predsednika Hard-intra na posvetovalee se je iz-opnil vsaki omenit vi spornih točk v stavki. On ni nagovoril članov konferenc kot strankar. — je rekel, — temveč v interesu službe velike ameriške javnosti.
V	celem svojem nagovoru se je pečal v plavnem z interesi javnosti v sedanji stavki ter zahteval uravnavo z odkritosrčnim priznanjem medsebojnih interesov tako premoparjev kot delodaja' oev. O bi tepa ne bilo mopoče uveljaviti. — je rekel. potem ho treha zavarovati večji javni interes v imenu naroda, kojepa do-
KAJ JE AMERIKANEC DOŽIVEL V RUSU!
Kiik: "Amerikanski" je u-krctil bandita, ki je hotel ustreliti nekega pomožnega delcvca.
Moskva, Rusija. 30. junija. (Poroča "Walter Durantv.) — Magič-na beseda "Amerikanski ** je rešila življenje nekega delavca A-raeške pomožna administracije, Marshalla N. Tuthill, ko so <ja u-5 ta vil i banditi na nekem zadnjem potovanju v južni okraj guberni-je Saratov. Pred več meseci je bil 1a okraj teroriziran od notorične-ga bandita Sirova, prejšnega belega častnika, o katerem se poroča, da lahko izpije cel čebriček čiste vodke, katere so se Ameri-»canci več kot enkrat uspešno po-; služili kot kurira za svoje avtomobile. Njegova tolpa pa je sestavljena iz ostrostrelcev, ki lahko zadenejo s krogljo navadno razglednico na razdaljo sto metrov. Novembra meseca preteklega leta je bil Sirov tako močan, da si je drznil napasti mesto Xo-vonzensk. glavno mesto velikega okraja istega imena, a je bil gr-: do poražen od rdečih čet, ki so bile pozneje umaknjene iz okraja radi pomanjkanja hrane. Ban-diti so v sled tejra obnovili svoje aktivnosti, čeprav v manjšem ob-| segu.
Vse kaže, da so zavzeli neko majhno vas, masakrirali tam tri ali štiri komuniste ter napravili zasedo za rdečega ali sovjetskega komisarja, o katerem se je glasi-!o, da bo prišel z nekim Ford avtomobilom. Tuthill in neki tolmač, ki sta sedela v starem Fordu. sta bila vsled tega naenkrat obkoljena od mož, ki so namerili svoje puške nanje.
Približal se je Sirov na kozaškem poniju, z revolverjem v ro-ter jima rekel, naj se pripravita na takojšno smrt. Tuthill se je sklonil naprej, da poseže po revolverju, a v istem trenutku je zakričal tolmač na vse trrlo: — Amerikanski. — Bandit je povesil svoje orožje ter se namehnil.
Mi nimamo nikakega spora z Ainerikanci, — je rekel. — Mislimo. da ste komunisti, kar je pni-sem druga stvar.
Da da povdarka svojim besedam. je odvedel Tuthilla k truplom komunistov, katere je dal u strelitj zjutraj ter rekel konečno:
— Mi vemo, da se borimo za izgubljeno stvar, a izgubili smo v revoluciji vse ter prisegli, da bo-mo nadaljevali z bojem do konca.
Iz sosednega	so prišla
poročila, da je slavna banditka Marjuša zopet na vojnem pohodu. Glasi se, da je Marjuša mlada ženska velike krasote, koje mož, neki socijalno - revoLucijonarni častnik, je bil pred dvemi leti libit od nekega sovjetskega komisarja, ki je hotel imeti deklico (zase. Marjuša je ustrelila komi-. snrja skozi glavo s svojo lastno pištolo, pobegnila v gozdove ter zbrala skupaj belo kompanijo, da se bori z njo proti boljševikom. Tekom pretekle jeseni se je glasilo, da je bila ubita, a ona je kot Mahno v Ukrajini ali pa Robin Hood v Angliji pred davnimi stoletji. O Mahnu se glasi, da ima ' začarano življenje in da ga ne mn re raniti nobena krogca. Nekoč je poveljeval nič manj kot 60 ti-L soč možem ter je postal taka nadlega za sovjete, da je postal nanj pozoren celo Trocki sam Rdeči vojni gospod je osebno vo-i dil operacije proti Mahnu tekom pretekle jeseni in v treh tednih » kljub velikih naravnim težkočam • je bil banditski glavar ranjen be gunee v rumunskem ozemlju Be - sarabije.
> Moskva, Rusija. 30. junija. — ? Lakota v pokrajini reke Volge jf i v resnici končana, — soglasno 1 . Haskellom. Rrownom, Rickarton i in Herter-jem, ki so se s prejšniir governerjem Goodrichom vrnil j včeraj v ^foskvo po obširnem in špekcijskem potovanju ob Volgi
T i	_
(Nadaljevanje na 6 stranL -
V senci kipa generala .John F. Reynolds«, prvega častnika, ki p je izgubil življenje v bitki pri ] | Gettysburg, bo manevriral peti | 1 polk ameriških mornariških j || čet. Kako silen razločen med i | temi vojaškimi vajami in med i § bitko, ki se je vršila pred de- j || vetinpetdesetimi leti. Takrat H so igrali glavno ulogo topovi i in konjeniki, sedaj bodo pa na- ' ft stopili aeroplani, strojne pu-' || ške. plini itd. Ta navidezna bit- | ka se bo vršila jutri, na dan | praznika Neodvisnosti. Navzoč fl bo predsednik Harding z vsem fj svojim spremstvom. —/Zgornja slika nam kaže skupino m orna- i riških vojakov, spodnja pa ire- f nerala S. I). Rut terja in njegov r štab. General Butler jaha sive- -ga konja.
PRICETEK NOVEGA PRISELJEVANJA
Sorodniki in prijatelji novo-došlih so v soboto zaman čakali nanje, zadržane od goste megle.
New Ycrk, 1. julija. — Ellis Island je |hil včeraj natlačeno poln, a to niso bili priseljenci.
Z otvorjenjem novih kvot za nadaljno fiskalno leto na temelju Dilingham postave je prišlo približno TOČO inozemcev preko mor ja v neposredno bližino Amerike njih sanj, a parniki. ki so jih privedli preko Atlantika, so bili včeraj zjutraj zaviti v eno najbolj gostih megla, kar jih je bilo kedaj opaziti v newvorskem pristanišču.
Z vsemi inšpektorji, tolmači, stražniki in matronami. ki so bili na prisiljenih počitnicah brez plače, je bil komisar Tod pripravljen na zelo buren in zaposlen dan. Mesto takozvanega ruša pr:-s(4jencev pa se je pojavil ''ruš" obiskovalcev, sorodnikov in prijateljev inozemcev, katerih ni bilo od nikoder.
Več tisoč obiskovalcev se je zbralo v informacijski sobi ter v prostornih dvoranah in hodnikih postaje in ti ljudje so nudili utis pravega Babilona, kajti govorili so vseh jezikih sveta.
Le 1300 priseljencev je dospelo včeraj.	^
Ker je vedel, da bi nadaljno zavlačevanje pomenjalo nevarno prenapolnenje postaje, je komisar Todd objavil, da bo priseljeniška postaja* odprt* za biznes celo nedeljo ter je vsled tega poklical v službo slehrnega uslužbenca. Komisar upa, da bo mogoče spraviti večino priseljencev v deželo še tekom nedelje.
KONEC STAVKE NA PAŠNIKU "LA SAVOIE".
Havre, Francija, 30. juniji. — Mornarji parniku "La Sa-voie", ki so dalj časa štrajkali, so se vrnili danes na delo. Par nik bo odplnl v pondeljek zjutraj proti New Yorku,
POLOŽAJ ZELEZHICASKE STAVKE
Izvrševalni uradniki železnic po celi deželi priznavajo, da so se ljudje odzvali pozivu na stavko, da pa je promet neprizadet. — Vlaki vozijo točno po voznem redu. Značilno stališče administracije.
DENARNA IZPLAČILA
I V .JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI
OZEMLJU
m potom nai« bank« !*vriujejo iane«lji*o, hitro in po nWrih
cenah.
in ZASEDElfKM
TfcnJ m bile naše rene aiedete:
JugoalaTija:
RazpoAtlJ« na sadnle poŠte lo Izplačuje "Kr potttni čekovni urad In "Jadr*n«ka t>aukn" v LJubljani. Zagrebu, Beogradu; Kranju, Celju. Mariboru . Dubrovniku, Splitu, Karaje-u ali drugod, kjer pad za hitro irplaeiio na^ugodneja.
300 kron ---- $ 1.15	1,000 kron ____ $ 3.70
400 kron ____ $ 1.55	5,000 kron ____ $18.00
500 kron ---- $ 1.90	10,000 kron ____ $35.00
Italija is satedeno ozeml*'.:
Razpošilja oa zadnje podta tn Izplačuj« Vadr~naka banka" v Trato, Opatiji Id Zadru.
... $ 2.90	500 lir____$26.00
... $ 5 40	1000 lir____$51.00
... $15.60
Za poiftOalve. ki presegaj« znesek dvajaetiM aron all pa it«tta«€ Ur dtttliujcaM p• amhmll ie posdml papoat.
Vredroa« kronam, dinarjem In liram aedaj nI atalna. menja k večkrat ln neprH*ako*ano; ta tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. 1(1 računlmo po can* onega dne, ko nam 4o«pe poal~.nl deaar v roka.
50 lir 100 Ur 300 lir
Glada izptatil t
dolarjih glejte p«atbf oglas v itm listo.
rtenar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Tort Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
N«v York, N Y.
Chicago, 111., 1. julija. — Sila vlade Združenih držav, obenem z javnem razpoloženjem, bo nudila vse mogo-re varstvo vsakemu železniškemu uslužbencu, ki je ostal na delu ter vsem novim možem (to je skebom), ki bodo stopili na mesto stavkarjev v sedanji železničarski stavki, — je. izjavil Ben Hopper, načelnik železniškega delavskega sveta Združenih držav.
Kljub vsem naporom zvezne vlade, ki je nastopila potom železniškega delavskega sveta, da prepreči stavko uslužbencev v železniških delavnicah, se je na tisoče železničarjev odzvalo pozivu unij skih voditeljev ter odložilo svoje orodje ob desetih danes zjutraj.
Pričenši v državah Nove An-jrlije so ob desetih zjutraj po iztočnem času zastavkali uslužbenci v delavnicah Boston & Maine, New Haven. Baigor & Arosttook in drugih železnic. Počasi se je stavka razširila proti zapadu, ko je kazala ura deset, po zapadnem času.
Opoldne so prišla poročila o izbruhu stavke od skoro vsake železnice na iztoku, jugu in centralnem zapadu, vključno New York Central črte, Erie, Pennsylvania. Northwestern, Burlington. Chicago & Alton. Soutern. Baltimore & Ohio in druge velike proge.
Nikakega prekinjenja obratovanja ni bilo zaznamovati na nobeni izmed Črt. Strovodje in osob-je na vlakih je ustrajalo na svojih mestih, čeprav so ti u£lnž-benei soglasno z navodili načelnikov bratovščin izvrševali le svoje redne dolžnosti. Železnice so sporočile, da vozijo vsi vlaki po voznem redu.
Ugotovila vseh železniških iz-vrševalnih uradnikov po celi deželi se glase, da je sicer dejanski zastavkalo dosti osobja v delavnicah, da pa transportacfja ni bila prizadeta in da tudi ne bo, — mogoče skozi celi mesec.
Železniški delavski svet ni vpri-zoril nikakih nadaljnih naporov, da uravna stavko, — se je glasilo danes v uradiii. sveta. Iz Wash-
.1»

V
19HHPH	■ * &
J«~n.ki dneraik |	I 4 ^W'T' 4 ^ ) I ' A	fThe large.1 SlovenUn DaUy iTT!
v Združenih dri.v*h §	■ . ■ /1 ^^ /» ■ ■ ■ ■ /1	| U.e United Sft«. I
• »Me^r!e,!::: !?:SS f	vJT-LixXO JL^ jClliv/LfXl	i u"edCTrr±fS^,&mday- i
Za New York celo leto - $7.00 I	. ^ W	1 *** Holiday.. |
Za inozemstvo celo leto $7.00 |	.	| 75,000 Readers. Ill
.........-Jp	List sloveiiskihidelavcev v Ameriki	^............_J>
——— ' - ~ ^— ■ ■	1 ■ .....— . i i " ' - ■ I	--.	i,- ■ -----—---
TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Und-r the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 154. — STEV. 154	NEW YORK, MONDAY, JULY 3, 1922. — PONDELJEK, 3. JULIJA. 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
u	, , ■
POSPESENJE PREMOGARSKE STAVKE
Opaziti jc bilo napredek v prizadevanjih delodajalcev in premogarjev v namenu, da se napravi konec stavki. Stališče Johna L. Lewisa, — Priporočilo predsednika sprejeto. — Noben časnikar ni bil navzoč.
Washington, D. C., 1. julija. — Po pretnji predsednika Hardinga, da morajo premogarski baroni in premogar-ji takoj popiti skupaj ter napraviti konec premogarski stavki, ker bo v drugačnem slučaju vlada zaplenila ter obratovala rove na svoj lastni ra^un, so današnje konfe-rence premogarjev in delodajalcev položile temelj za uveljavi jen j^ stalnega miru v tej važni industriji.
brobir je največje važnosti. (Kakšno t raz^rstvo!)
! Ta zadnji stavek je bil edini miprl.iaj. da bo vlada posredovala, o- potrebno, da zavaruje javni blajjobit v slučaju, da bi se konference izjalovile. R* kel je:
— Sedaj ni čas za bojeviti pro-pram radikalcev, ki bi radi uničili naš socialni sisiern. Sedaj j ni ' «ts za ekstremiste, ki mislijd. da .ie prilika ugodna za uničenje organiziranega dela. Vlada nima nikakih ušes niti za prvepra, niti za drugepra ter bo r veseljem nudila svoje sodelovanje, da se uniči »kstreme obeh.
Kr»nfernea je bila po nagovoru predsednika v avditoriju notranjega departmenta.
Sprejelo se j«* priporočilo pred sednika. naj se vrsp eksekutivna , zasndanja. Vsi časnikarji so bili izključeni in zaprta so bila vsa vrata in tudi vsa okna.
NI JIM Se dosti prohibi CUE.
Washington, D. C.. 1. julija. — V predlogi, katero je predložil danes senator Willis, republika-ner» i/. Ohija in eden izmed suha-ških voditeljev, se skuša zabiti največjo luknjo pri izvedenju j prohibieije.
Predlotra bo sknšala n..praviti konee odhajanju pijače iz vladnih skladišč v roke butlegarjev s pomočjo ponarejenih permitov in prodajanju žganja v lekarnah s pomočjo ponarejenih zdravniških receptov. Predloga določa strocro zap-»rno kazen za vse prestopke te vrste.
Ih^' Zastran postavnega praznili k a ' D\TE NEODVISNOSTI' ne izide jutri "Glas Naro-ida"\ — Prihodnja številka 23^" izide dne 5. julija.
Uredništvo.
VALEBA NACEUUJE NOVIM BORBAM
Mračno novo streljanje je iz-j bruhnilo v sredini Dublin a in uporniki so zasedli poštni urad in hotele.
Dublin. Irska, 1. julija. — Po enem dnevu sorazmernega miru. tekoin katerega so Fe bojevniki odpočili v svojih pozieiiah. je molilo strelinnje zopof izbruhni-, lo ob polšestih danes zvečer.
Bo ji. ki so se za vršili med usta-ši ter <"etami proste ir^ke države sredi mesta, so bili očividno bre? \-sakega definitivnega rezultata.
Nadškof Byrne si je skozi e^li dan prizadeval, da dovede do dogovora med nasrrotnima si strankama. a vsa njegova prizadevanja so hila zaman. Objavil je, da se de Valera ni hotel pogajati.
Središče Dublina je popolnoma zapuščeno, z izjemo oklopnih avtomobilov čet proste irske države. ki vo/i 'o pemintia. i-ptstriv ljr^i strelom o^trostr^V^v.
Stnx i^nn tr'a'Tia p^s'opia so še vedno nahajp'o v r'»l"»li u^tavfv vključno hotele v rentralnem delu mesta.
V celem se nahaiajo ustaši v posesti dvajsetih utrjenih poslo-' pij ter so ignorirali ultimatum, naj izpraznijo ta poslopja.
Dublin, Irska. 1. julii« — Položaj med narodno armado ter republikanskimi ustaši v Fhiblino jn ostal neizpremenjen in ustaši pričakujeio vsaki trenutek nove-tra napada. Nahaiaio se vo zem-Iju. ki obsega tri četrtine ene šti-rijaške milje, kroir katere se nahaja barikada, obstoječa iz avtomobilov in tovornih voz. j Najbolj močni oddelek ustašev sp je zabarikadiral v poštnem poslopju ter v celi vrsti sosednjih hotev in v nadaljnih hišah po Sackville Street ter se glasi, da poveljuje temu oddelku ustašev de Valera sam.
niasi se. da ima svoi glavni stan v Oresham hotelu, ki je bil pozorišče umora dveh ansleških pomožnih orožnikov, ubitih na takozvano <Jublinsko krvavo nedeljo v novembru leta 1920.
Kratki presledek v streljanju danes zjutraj je bil prekinjen ob enajstih, tekom napada na neki oklopni avtomobil proste irske države na Talbot St. Za enkrat ni še znano, če je bilo pri tem zaznamovati kaj žrtev.
Pef nadaljnih ustašev je bilo ujetih dan^s zjutraj na Gapel St.. v bližini Four Courts.
Tudi drugod po celi Trski operirajo čet*1 proste irske države neprestano proti ustašem. Nadalj ne uspehe je bilo zaznamovati pri izčiščenju postojank kot. se glasi v okraju Donegal. Južno-zapad-no od Dublina pa je položaj vzne mirljiv kot se glasi v poročilih, ki prihajajo semkaj.
Ustaši so aktivni v Tipperarv. Clare, Limerick in Cork okrajih.
Resni boji so se za vršili v bližini Drogheda. Domneva se. da so spravile čete proste irske države na liee mesta težko artileri-jo iz Dublina za napad na Mill-mount barake, ki so se nahajale v rokah ustašev skozi zadnja dva meseca.
NEMCI SO HOTELI MASAXRI RATI ŽIDE.
Hamburg, Nemčija, 30., junija. Danes se je tukaj izvedelo, da se je ob priliki aretacije mornariškega poveljnika Warnecke razkrilo zaroto. koje cilj je bilo ma-sakriranje Židov po celi Nemčiji, pričenši s dr. Rathenauom, prej i šnjim ministrom za zunanja za i dcvc.	_____
ingtona je prišlo sporočilo, ds stoji administracija trdno za že leni i širili delavskim svetom ^ svojem stališču glede vprašanj* stavke. Soglasno z načelnikoii Hopperjem je pomenjalo dejstvo da ni prišel -Tewell v družbi unij skih načelnikov k oficijelni pre bkavi sveta, konec intervencij« od strani železniškega delavske ga sveta.
Administracija je zavzela sta lišče. da je bila stavka odrejen? proti sklepom delavskega sveta Stavka v železniških delavnica! je bila sklicana radi treh invol vi ran ih vprašanj, namreč skrče nja pla<'-e. modifikacije sedmi! pravil, tikajočih* se delavnih po gojev ter prekurnega dela ter ne postavnega oddajanja del v rok< privatnih podjetnikov, ki nis< podrejeni železniškemu delavske mu svetu.
Veliko vzroka za pritožbe se j< odstranilo včeraj, soglasno z na čelniki železnic, ko je en duca železnic objavilo pred svetom, d; bodo opustile vsa nadaljna kon i traktna dela.
i j
, JAPONSKI KAZNJENEC JI SKUŠAL IZVRŠITI SAMOMOR
Ossining, N. Y-, 30. junija. -. Taraiči Sofuma, ki je bil obsojei . na deset, let ječe radi uboja, j ; skušal izvršiti samomor s tem, d y se je pričel zaganjati z glavo pre i ti zidu.
- Nakano so preprečili paznik , potem ko si je že precej razbi -. glavo. Zatem so ga spravili
_ 1 AV\Q9Ai*oltiA n a! ia/\
"GLAS NARODA"
Peter Zgaga
Slavni ruski pisatelj Maksim Gorki je nekoč zapisal:
Ljudje se vedno ostrejše dele i v dva tabora. Sporazum, med te- i ma dvema taboroma je nemogoč.!
V	prvem taboru .je manjšina, ki je oborožena z vsem, da se za-more uspešno braniti.
V	drugem taboru je večina, ki
' ima samo eno orožje — roke —: samo edino željo — enakost.
Na desni stoje kot stroji, v že-1 lezo vkovani sužnji kapitala. Na- [ vajeni so, da se smatrajo za gospodarje življenja, v resnici so pa brezvoljni hlapci mrzlega, rme-nega hudiča, kateremu je ime zlato.
Na levi se pa vedno hitrejše združujejo v nepremagljivo armado resnični gospodarji vsega življenja, edina živeča, vse obratujoča moč, ki se ji pravi ljudstvo delavcev.
Njeno srce žari, napolnjeno z zavestjo zmage. V bodočnosti vi- i
di — prostost.
* *
*
Uči se biti pošten — od živali;
uči se biti ponižen — od živali ;
I uči se biti svoboden — od živali ;
uči se biti vesel — od živali;
uči se biti človek — od živali.! * * •
V	sedanjem času prevladuje mnenje, da delajo dolgi lasje možkega pametnega.
Toda če dobi žena na moževi suknji dolg las, napravi mož silno neumen obraz.
* «
V	nekem starokrajsgem listu čitani naslednje poročilo:
Vdovi Pretnar v N. na Dolenjskem se je podrlo zadnje poslopje. K sreči ni bil niliče poškodovan.
# • •
Detektovi izjavljajo, da so zločinci čisto navadni strahopetci.
Skoda, da so njihove kroglje ravnotako smrtnosne kot so kroglje junaških ljudi.
* * •
*
V	Ameriki smo prišli tako da- i leč, da ti butlegar ne da pijače, če mu ne pokažeš policijskega znamenja. Agentje namreč toliko časa uzorno vrše svojo službo,
dokler se jih žeja ne loti. * * *
Na prodaj je hiša, oddaljena pet minut od železniške postaje.
Take oglase lahko čitate vsak dan v vsakem li^tu.
Lastnik pa ponavadi pozabi pristaviti, da je oddaljena hiša i od železniške postaje pet minut — po telefonu.
• . • !
Čudno, a resnično je naslednje.- Kaakorhitro so postale v starih časih noge deklice lepe, je prestrašena mati podaljšala njeno kikljo.
• ♦ •
> Skazov oproda piše na uvodnem mestu:
— O vi flohtarji, o vi reveži! j Kaj segate v delokrbg vsemogočnega Boga. Bog vam da po prstih, kadarkoli se mu izljubi. Ko se je pojavila inflyenca, ste stali križemrok ter govorili: Ne vemo. In proti jetiki ne morete nič napraviti. Kakorhitro se vam posreči ozdravitik ako bolezen, pošlje, Bog drugo na svet, in pred njo stojite kot tele pred novimi vrat-i mi!
# • •
To je pa res dokaz vseh dokazov. Vsa zdravniška veda je zanikana. Zanikal jo je "dr."-! Brenn.
j Rojak, če te trga po ušesih, i ■ pojdi k Skazi, da ti jih bo par na- ■ ; pel, pa bo konec bolečin.
In če se ti slepo črevo vname, kupi pildek za pet soldov.
Proti jetiki in španski je edino, ; zdravilo molitev. Kar Bog pošlje, , ne sme človek odpraviti.
Kmalo bodo začeli podirati streho nad cerkvijo sv. Štefana. | Kajti ee pošlje Bog dež, nima i človek pravice, da bi se branil in j : zavaroval proti njemu.
—i. - -----
3Jiuj0fiimtanska ffiffigfr KaloL ifrimnta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana 1. 1900
j
i	GLAVNI URAD v ELY, MINN.
i
!___
o. Oi
ca»v*i
KUDOLT PEHDAN, 9*8 i. 185** 8t, COrrelaaO. LOUIS BALANT, Box M Pearl Am, T«tij Tajnik: JOSEPH PISB^fiK, By. Mfcn. Blagajnik: GEO. L. BROUGH.	Mina.
Blasajnik neizplačanih smrtni*: J OH N MOVEBN, «24 H. 2nd At«, W. Dulntk, MIbb.
_ Trtovrt almafti
Dr. JOB. V. fiBAHBK, MS H. Oblo Street, N. Plttabarah. P*.
Že davno pa je sodnijsko dokazano, da so pomožni še-, rifi Don Cliafina najbolj nasilni in zlobni fantje, kar jih je mogoče spraviti skupaj in da dobivajo svojo plačo od j premogarskih baronov. Tem banditom stoji na strani "četa prostovoljcev", ki je sestavljena iz rovskih uradni-! kov ter trgovcev, odvisnih od premogarskih kompanij. Ta bela garda je pregnala vsakega stavkujočega premo-garja, pretepla in deportir^la vsakega organizatorja United Mine Workers, ki se je drznil priti v Logan okraj ter izvajala vlado terorja, ki nima para. Vse to so dejstva, ki so znana celi deželi in ki niso mogla uiti niti sodnikom in državnemu pravdniku v Charlestown. Governer in šerif pa sta nastopila kot priči proti obtoženim premo-garjem ter skušata sedaj spraviti premogarje na vislice, j
To je kolosalna komedija, katero vprizajajo tam v imenu pravice. To je komedija, ki naj bi postala za stotine poštenih delavcev tragedija, če bo šlo po volji in želji premogarskim mogotcev. Ponižni šerif, kojega smrt je nudila pretvezo za dvignjenje obtožb radi umora, je padel v boju med premogarji ter varstveno četo premogarskih baronov, koje član je bil. Premogarji so nastopili v samo-obrambi, kot so zagovorniki dokazali, v obrambi svojih lastnih življenj ter njih družin.
Obsodba obtoženega Wilburja in njegovih tovarišev bi pomenjala nadaljevanje one nasilne in morilne politike potom sodišč, to je politike, katero so izvajali governer Morgan, šerif Chafin in njegovi pomožni šerifi že dolgo vrsto let v Logan okraju.
Iz Slovenije.
ANTON ZBASNIK. Itoom LHWi Bakewell Bhlg., cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOtt MLADIC, 2008 So. Lawadal* At® , Chicago, BL FRANK SKBABBO, 4822 Wmahlngton Street, Dennr, OoU.
PmoM «*«r,
LBONABD BliABODNIK, Box 480, Ely. Ulna.
GREGOR J. PORENTA, Blai-k Diamond, Wash . FRANK ZORICH. 0217 St. Glair Aw®., Cleveland, O.
Mrnievalnl adkor: VALHNT1N POO, S19 Meadow At©., Rockdale, J odet, DL ' PAULINE ERMENO, 53» — Bid Street, La Salle. HL	v
JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARO 706 Market Street, Waukegan, I1L
- J^dnottno urada« glasilo: "Glai K^roda". ' r t
Vee stvari tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne po«lJ a-tro naj ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poAllJa aa predsednika porotnega odbora. Pro&nje ca sprejem novih članov in bolniSka spričevala naj ae pošilja na vrhovnega sdravnika.
Jugoslovanska KatoltSka Jednota se priporoča vsem JugoalovanoM ua obilen pristop. Kdor Seli postati Pan te organizacije, naj se sglaal tajnika bljilnega društva J. S., K. S: Za ustanovitev novih društev •e pa obrnite m «L tajnik«, Nov« društvo se lahko vstanovl s 8 n«n< iti čianlcanL
Izpred porote.
Koristno in potrebno za vsakega! -
Dobili Bmo ?mjigo:
'NASVETI ZA HIŠO IN DOK'
Katera vsebuje sle-leče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domače pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. Ingr* Stane 80 centov, SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortiandt St., New York

, _ (SLOVENIAN DAILY)______
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company	'
(A Corporation)
PRANK SAKSER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
piece of Business of the Corooratlon and Addresses of Above Officers: «2 Cert land t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V.
GLAS NARODA
..........._... ^{Volce of the People)________
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Ka eeto iste vetja Ust m Ameriko Za	Nsw Yerk za celo lete C7jO»
la CisKi —..mit... ■■■ . HJO	mm pol leta HH
Ea pel lata ........................ HM Zm	inozemstvo za cele leta ....m I7J0
<e SabFt fta........... ti JO,	___ «e ooi Četa ......... UC
______Subscription Yearly $6.00
Advertisements on Agreement.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj-in praznlkov.
I ►oj>tsl brex podpisa In osebnoatl se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-•UMU po Money i irdfr. l'rl si*remembi kraja, naročnikov prosimo, da se nam tudl pr^jfinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
_ _	GLAS NARODA
92 Cortfandt Street. Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
NAJVEČJI AMERIŠKI PRAZNIK
T	*
q	Med vsemi prazniki leta je eden
ki je ameriški v najbolj odličnem IfjCfc^w	zmislu besede in ki najbolj preši-
D^jK^^^^ nja z prazni Milostjo dušo vsakega
rojstva tega naroda.
Dan Neodvisnosti se praznuje v spomin zgodovinskega dne 4. julija 177<> —, ko je bil podpisan slavni dokument, s katerim se je ta dežela proglasila za vselej neodvisno od angleškega gospostva.
Takozvani Kontinentalni Kongres, ki je zboroval v Philadelphiji. je onega dne po dolgem pretresovanju sprejel Izjavo Neodvisnosti.
Odtedaj ameriški kolonisti niso bili vee uporniki proti svoji lastni vladi, ampak svoboden narod, boreči se za svojo neodvisnost.
Da je Declaration of Independence v glavnem delo: Thomas Jefferson-a. je danes gotova stvar; in danes i* lovi ta Izjava kot eden izmed najbolj pomembnih, državnih dokumentov v ivetovni zgodovini.
Kresov in streljanja oh tem dnevu smo imeli še! prevee. Smrti vsled nezgod oh proslavljanju Četrtega' .julija hi predstavljale precej znaten del vseli izgub za-, časa revolucije. Tekom mnogih let je proslftva tega največjega narodnega praznika obstojala večinoma v brezni i selnem ropot an ju.
Ali čini dalje bolj se udejstvuje naziranje o dostojnem praznovanju te obletnice, ob kateri naj se vsak iAmerikanec radujc radi napredka te dežele in se spominja s ponosom, kako je bil ustvarjen ta narod.
I
KRVAVE ROKE DRŽAVNIH PRIČ
V sodnijske mposlopju v Charlestown, v West Vir-giniji, ki je že več mesecev pozorišee znamenitih pojavov; razrednega boja, se bliža konec molilnega procesa proti James E. Wilburnu.
( eprav ne zaostaja ta proces za onim, katerega so vodili proti Blizzardu, je vendar predmet veliko manjše pozornosti. Osebo obtoženega in besedilo obtožbe so izpreinenili, a za celo skupino obtoženih premogarjev je izid tega procesa istega pomena kot je bil izid prvega. i e bo duhovnik, ki je spremljal oddelek premogarjev, j na poti v Logan okraj, spoznan krivim umora, potem bo izgovorjena obsodba tudi nad ostalnimi obtoženimi, ki so se vdeležili pohoda. Proti njim je bila naperjena po-i leg obtožbe radi veleizdaje, katere pa je bil Blizzard o-! proščen in ki je postala vsled tega oproščenja brez pomena, tudi obtožba radi imiora ter še par nadaljnih zločinov.
Državnemu pravdniku prideljeni advokati lastnikov premogovnikov si tudi na vse mogoče načine prizadevajo, da bi dosegli obsodbo. Governer države, ki se je že tek< >m proeesa proti Blizzardu odlikoval kot zanesljiv: in vedno pripravljen pristaš kapitalistov, je tudi sedaj zopet nastopil kot priča. Njemu je sledilo nadaljno, prav tako voljno orodje izkoriščevalcev, zloglasni šerif. Don Chafin ter konečno tudi poveljnik državnih koza-kov. Vsi ti so pričali, kako čedno in mirno je bilo v državi West Virginiji in prav posebno v Logan okraju, predno so se pričeli pripravljati premogarji na svoj pohod.
* * Junaški Don Chafin, car Logan okraja, — car po milosti premogarskih baronov, — je zanikal trditev o-brambe, da poveljuje armadi bandit o v, plačanih od premogarskih baronov in da izvršuje s pomočjo te armade nasilja nad premogarji okraja. Mož ve, da labko brez kazni trdi vse, ne da bi dvignili proti njemu obtožbe radi fcrive prisege. * ^ ^ _ ^	j^l ^.. : -jl
A
Labudi na Moravi.
Pred kratkim je priletelo v Srbijo na reko Moravo šest lab udov, ! kar se e le redko kdaj dogodilo. Seljaki so pobili v.seh šest kras-1 nih in čredno velikih labudov.
Direktni vlak Praga—Zagreb.
Kakor se poroča, bo direktni vlak Praga—Zagreb preko Ma-; džanske uveden 1. julija. Poleti i bo vozil ta vlak do Bakra.
"Slovenski jug" v Krakovu.
Kakor poročajo iz Krakova, so ! jugoslovanski dijaki ustanovili tamkaj reprezentativni akademski klub "Slovenski jng?T, ki ima j namen in nalogo: zbližanje polj-[ sko- jugoslovansko. Klub bo po svojih močeh deloval na to, da širi med poljskim narodom poznavanje jugoslovanskih razmer.
__Izročitev nemške živine.
Jugoslovansko kmetijsko ministrstvo je prejelo obvestilo, da bo Nemčija na račun vojne odškodnine izročila Jugoslaviji tretji kontingent živine.
Gibanje jugoslovanskih pomorščakov.
Kakor poročajo iz Bakra, jej Zveza jugoslovanskih pomoršča kov lastnikom ladii predložila zahtevo za zvišanje plače, in sicer častnikom za 600, moštvu za 500. mornariškim vajencem pa za 300 j dinarjev mesečno. Gibanje obsega vsa jugoslovanska brodarska podjetja obalne plovit.be Ministrstvo za soeialno politiko je prevzelo posredovanje za poravnavo.
Hajduštvo t Sandiaku
se je v zadnjem času eopet zelo razpaslo. Orožniki, med katerimi je tudi več Slovencev, so skoraj neprestano na pogonu, ki pa je veejidel brezuspešen, ker gre hajdukom na roko de1 domačega muslimanskega in arnavtskega prebivalstva. Kakor poroča slovenski/ 'orožnik iz Prijepolja, se je pred i dnevi pojavila nova močna razbojniška tolpa, ki šteje okrog 80 1 ljudi in ogroža vse življenje za-padnega Sandžaka. Požigi, ropi in celo umori so na dnevnem redu. i Orožništvo bo moralo doft>iti izdatno pomoč, da bo moglo iztrebiti te škodljivce človeške družbe.
Kralj pride na vsesokolski zlet.
Deputaciji, ki ga je pod vodstvom isaveznega staroste dr. Ravnikarja povabila na letošnji vse-:if*kolski zlet v Ljubljani v dneh 12.—15. avgusta, je kralj obljubil, da se zlet a osebno udeleži.
Minister Žerjav na Gorenjskem.
Minister dr. Žerjav se je odpeljal v Begunje pri Leseah na o-ikr^pčilo v svežem gorenjskem zraku. Zdravje se mu je zadnje I tedne tako popravilo, da je polagoma bolj in bolj zapuščal posteljo, zdaj pa so mu moči že dopustile, da je po tolikih mesecih prvič sol kot rekonvale^eent v pro-Isto naravo, da žavžije svežega zra-!ka. Po mnenju zdravnika se bo | ministra zdravje že v kratkem ea-jsu tako okrepilo, da bo spet mogel prevzeti vse troje pošle.
Nov gerent in sosvet okrajnega zastopa laškega.	i
Dosedanji gerent okrajnega zastopa laškega in vsi dosedanji pri-sedniki gerentskega sosveta so razreženi dolžnosti. Na njih mesto so nanovo imenovani: za ge-renta ^otar Avgust Drukar. za prisednike pa ravnatelj trboveljskega premogovnika Friderik Drolc, postajenacelnik .Alojzij Ba-ša. trgovec Josip Osolin. brivec Blaž Zupane, trgovec Rudolf Si-monišek, župnik J^ikob Gaišperič, veleposestnik Alojzij Šmid, ru-adrji Florjan Majdič, Ivan Jaz-bcH4. in Franc Gabrlč ter posestniki Miha Hrastnik. Fr. Koren, Juri Kranjc, Blaž Babič in Ivan Pust.
V Avstrijo se je preselil
bivši mariborski trgovec Gadsser. Njegovo trgovino s papirjem je prevzel Tdrijčan Sax. Gaisserjeva trgovina je bila na gla^u kot zagrizeno nemška in zato je izpre-»nembo samo pozdraviti.
Električna naprava v Št. Petru.
Iz St. Petra v Savinjski dolini poročajo celjski ' Novi Dobi"', da je tamkajšnja električna centrala po enoletnih pripravah dogotovila napeljavo električnega toka iz svoje centrale v Spanjih Hojah, in krasno razsvetlila sedbin vasi ter dve cerkvi, šentpetersko in goto-veljsko. Velikega pomena za tamkajšnje vasi je, da si sedaj lahko nabavijo električne motorje za pogon kmetijskih strojev.
Na posetih v Ljubljani.
Gojenke višje dekliške šole v Pragi, ki je znano vzgajaslišče češkega ženstva, so napravile izlet
v	Jugoslavijo in so se dva dni mudile v Ljubljani. Gojenke, 23 po številu, so potovale pod vodstvom ravnatelja Stippe, prof. Hiekla in dveh profesorie. V Ljubljano so dospele preko Bleda, kjer pa žal niso imele ugodnega vremena. V Ljubljani so jih na kolodvoru pozdravile j)od vodstvom ravnatelja Juga gojenke našega liceja in ženske realne gimnazije. Stanovanje za gojenke je bilo preskrbljeno v "Mladiki", prehrana pa v *1 Gospodinjski šoli". Prvi dan so si izletniki ogledali mesto in muzej, zvečer pa so priredile .slovenske gojenke češkim tovarižieam na li-eeju malo akademijo, ki je obstojala v pozdravnem govoru, dekla-macijah. pesmih, kolu in prisrčni domači zabavi. Ravnatelj Stippa se je v imenu Čehinj zahvalil za' ta prisrčni sprejem, za gostoljubje in za krajšen večer, ki je potekel v pravi bratski družabnosti. V spremstvu naših gojenk so si češke gojenke ogledale razgled z Grada, umetniško galerijo in tobačno tovarno, popoldne so bile povabljene pri go spe j namestniko-1
vi	na čaj, zvečer pa so .se udeležile predstave v operi. Naslednji dan so se podale v Zagreb, odkoder so odpotovale preko Bakra v Dalmacijo in Dubrovnik.
Poštna nabiralnica Dragomelj.
V Dragomlju pri Domžalah je bila otvorjena poštna nabiralnica, ki spada v okraj pošte Domžale, kateri je tudi podrejena. Zvezo ima po trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto.
j Kit je še krvavel, so ga izmali ter lpre< !>lvk!i, spodiLaknil: stolček m jodšli k snsMln Čaru. kateremu so potožili, da jih stari preganja. O-jkoli 2. ure zjutraj jih je (.'ar odpravi! domov, če£, zdaj se je Ma-kari gotovo že ]»o.iiiiril Ivo so .pri-teli domov, ■vo markirali, kakor da j bi očeta iskali. Nato so alarmirali "jvisi'do, češ, oče se je obesil. Vidne 1 ipošUoijbe na uinorjenem in razne 'Jokolnosti pa so dale povod k su-I mu, i!n se j-* tu zgodil zverinski '[zločin. Or .žiiiki so našli krvava jtoporišča ter aretirali v.se tri o-1Jsumljen«-.	so priznali z za-
'i govorom, da jih je oče s sekiro na-1 padel, -bi so se pred njim le branili. Pozneje se je zet Veren sku-1 ?al oprostiti -okrivde na umoru z 1 zagovorom, <lr. je on prišel Ar hišo, I ho je bil Mal ari že mrtev in da i je že mrtvega pomagal na prošnjo ,svoj» žene Tereze ter svakinje [Franč'šk<' prenesti v klet in ga. tam obesiti. Tudi ženski se izgovarjati dri;'.;;* na drugo, ne kažeti 'inobenega kesanja. Porotniki so [potrdili za vsa tri glavna vprašanja >ia umor. Obsodba: Janoš in j Te rez a Veren smrt na vešalih, FmnčiSkr« Alakari. ker Se ni do-'I polnila 2'» leto. na 15 let težke je-| če. Vsi trije so obsodbo sprejeli, | a prijavili so ničnostno pritožbo.
Kronanje kralja Aleksandra.
Beograjski "Novi list"' poroča, da se bo vršilo kronanje kralja dne 17 avgusta v Beogradu.
ADVERTISEM E N T S
KRVAVA VELIKA NOČ.
France Vidmar, rojen 31. marca, 190*3 v Podgori pri Dolu, je dne1 17. aprila 192*2 v Dolu zabodel svojega prijatelja Jožefa Protše-ka1 z žepnim nožem v trebuh, vs1<h1 česar je Prošek 21. aprila umrl.' .Mladi obtoženec je »priznal, kar je storil. Državnega pravdiiika na-j mestnik Lavrenčak je v svojem( govoru poudarjal, da so bili let<>š-| nji velikonočni prazniki zelo kr-j vavi. V torek (13. jun.) bo porota, zopet razpravljala o uboju, izvršenem ob Veliki noči; štirje težko; ranjeni leže šf v bolnici, štirje pa' se zdravijo doma: vsi so bili ob ■ Veliki noči obklani. Vidmarjev zagovornik dr. P(/-ek je v svojem zagovoru zahteval prosto rek za Vidmarja, ker da kar je storil, ni: i storil rz hudobije, marveč je po- i vzročil Proškovo smrt le nesrečen! I slučaj. PoTotniki .so z 8 da in s 4 ne potrdi-li na nje stavljeno vpra-j sanje o uboju. Predsednik porot-j nega senata Pavel Skaberne j" j razglasil sodbo, s katero je bil Fr. j 'Vidmar dbsojen na 18 mesečevi težke ječe.
Grozodejstva iz Prekmurja. 0b-! sodba: Smrt na vešalih.
V noei na Jožefov praznik letos! se je v Bodeneih v Prekmurjii iz-; vršil zverinski zločin, kakor jih i na sličnih zločinih sicer bogat kri-jminalistika na našem obmejnem ozemlju malo pozna. Ker zločinci svoje dejanje v podrobnem ta je ter zavračajo krivdo drug na dru-gega, je težko ugotoviti pravo sliko, to tem manj, ker tudi porotna i razprava ni mogla ugotoviti pravega razloga, zakaj sta hčeri umorili svojega očeta. V hiši št. je stanovala družina Makari Mati je ] umrla, oče alkoholik iii slaboumen se je čutil kot gospodarja male na otroke razdeljene posesti. V to družino se je priženil Janoš Veren. Na večer praznika sv. Jožefa je oče Miha Makari pred večerjo igral harmoniko. Po večerji se je radi prodaje krme vnel prepir. Ko jbC je stari Makari slačil, sta ga napadli njegovi hčeri Frančiška «n Tereža ter zet Janoš Veren, I vsak z enim toporVščvm, ga bili po glavi, dokler se ni omamljen zgrudil na tla Na tleh ležečemu so z vrvjo zadrgnili vrat. V brezupnem smrtnem boju je Makari klical na pomoč, slišala ga je mimo hdoea županova žena. ki je o tem obvestila župana, kateremu se ni : zdelo vredno, se zanimati za povod obupnih klicev. Umorjenega so zanesli v klet in ga tam, kjer je viselo meso, tako obesili, kakor ,da bi bil Makari izvršil samomor.
mW M AV M m Jf RE GALIJE, TROBOJNICE,
I Mm up kape, prekoramnice,
m K^m W Ihi in vse potrebščine za društva.
VICTOR MVINSEK "gf garantirano DELO.
===== C0NEMAU6H, PA. ZMERNE CENE. EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA^
v; ■ .: -	•■"'V';"''
Nova razkritja o Radiču.
IZVEDENCI ŠTUDIRAJO NAČRT NOVEGA ZRAKOPLOVA.
advertisement
<
Radič v zvezi z iUliani. — Italijanski polovnik Finzi je dal Radiču milijone za revoullucijonarno propagando. — Rimska konferenca 30 milijonov lir za revolucijo v Jugoslaviji. — Dr. Susteršič zastopnik slov encev na tej konferenci.
111
cigarete
DOBKE so!
Z leve na desno: \V. "\V. Pagon iz Baltimore; dr. L. B. Tuckerman. član United States Bureau of Standards; Henry Goldinark, profesor AV. Howgard iz Bostona in dr. Max Munk. tehnični asistent iz Nemčije. Strokovnjaki študirajo model novega zrakoplova, katerega je Amerika naročila v Nemčiji.
Koliko vojn je bilo v treh stoletjih?
ne za tiste, ki so jo povzročili in pogubne za ljudstvo, ker mora trpeti pomanjkanje in stotere druge neprilike.
Vojni požar, zaneten leta 1914.. še ni pogašen. Grške čete so še vedno v boju proti Turkom in kakor poročajo listi, je zadnje tedne padlo na obeh straneh 53 tisoč mož. Razmere med Japonsko in Sibirijo s osk rajno napete in manjše praske med Rusi in japon skimi vojaki so na dnevnem redu.
Kakor se more preračunati do-sedaj znaša izguba vseh življenj, ki gre na račun zadnje svetovne; vojne, nad 34 milijonov ljudi. V tem številu niso vključene žrtve, ki so padle v Rusiji po prevratu; in na drugih bojiščih po sklenjenem premirju med Nemčijo in za-vezniki.
Ako bi ljudstvo moglo pojmi-ti škodo na človeških življenjih in na ekonomskem polju ki jo je prezadejala zadnja vojna, in ako bi znalo napraviti konec sistemu, \ ki povzroča vojne, bi bila zadnja svetovna vojna res zadnja vojna Ljudstvo še ni sposobno misliti tako daleč in države se naorožuje-jo naprej, nove bojne ladje se gra I de in kapitalistični mogotci tira jo ljudstvo v nove svetovne v o j- j ne.
Nazadnjaški Ludendorff.
Nedavno smo poročali da organizira bivši nemški general Ludendorff med svojimi monarhisti-čnimi pristaši reakeijonarno politiko proti sedanji nemški republiki in da se v tu s vrb o poslužuje tudi inozemskega časopisja. Sedaj pa poročajo iz Berlina, da i je postal Ludendorff tudi sotrud-nik londonskega lista "Sunday Pictorial"* ki priob'-uje njegov članek; Nemčija mora dobiti zopet svojega cesarja. Loialnost in disciplina sta neobhodno potreb-' na. Imenovani angieški list je den onih časopisov ki vkljuh skle /njenemu miru Še vedno, hujsk^-jo proti Nemčiii. In takejra Ihta so poslužuj® b'vši p/ruski i;ene ral. ki uživa sedaj nokojnino od nemške republike, .»hencrn pn pre iema težke angleške fun Je za svn je reakeijonarno delo!
I
KRALJICA VSEH LEPOTIC
Liege, Belgija, 30. junija. --Men tukajšnjimi ženskami se je vršila tekma glede lepote. Prve nagrade ni dobila kaka dvajsetletna deklica, pač pa neka osem desetletna ženska, mati p-»tih o trok. Dali so ji tudi naslov "kr&-Ijiea vseh lepotic".
ADVERTISEMENT
Prakični Računar
Priročna žepna knjižica, 1q itna vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračun j eno, kakor tudi za izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane s poštnino 7 5 C
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortiandt Street : New York
mf
.„.: Št, ,
. č: Si-: -
£*lan hrvatskega emigrantskega odbora dr. Marko Gagliardi je izdal te dni v Gradcu brošuro 441-slina o hrvatskom emigrantskom revolucionarnom komiteju 1919 --1921." Pisec pravi da je ta brošura "odgovor na napade Stjepa-na Radiča." Knjižica n;im podaja bcnzat-ioiuilna. r; zkritjn. ki nam kaiejo, ako so resnični., v bengalični luči brezdomovinsko,* da, veleizdajniško delovanje Ra-dičeve stranke in obenem naravnost strašno moralno pokvarjenost in propadlost tistih, ki si pri k vaja jo pravico kot "hrvatski e-migranski revolucionarni odbor" predstavljati hrvatski narod v i-nozemstvu.
Gagliardi pripoveduje, da je začetnikoma leta 1919 osnoval n^ Dunaju skupno s Stipetičem. ki je bil v času okupacije Srbije šef avstrijske špionažne službe v Beogradu, in Ben o m Klobučar ičem. bivšim polic, ofieijalom v Zagrebu in kasnejšiin uradnikom pri špijonažnem uradu v Beogradu, "hrv. emigrantski komite". Cilj tega komiteja bi naj bil: Srbska vojska naj bi se umaknila z ozein Ija Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Na to naj bi so razpisale volitve v hrvatsko konstituanto, ki bi naj določila obliko države in njeno razmerje do ostalih Jugo-fclovenov.
V	svrho, da se ta cilj oživotvo-ri. je Gagliardi razvil živahno pro pagando in stopil v zvezo s fVhi p< t o m takratnega češkega poslani ka na Dunaju Fliedra. s katerim je opetovano konferiral. Fliedru ko bile baje Gagliardijeve ideje simpatične, zato je Gagliardija priporočal šefu novinarskega oddelka v Pragi Hajšmanu. (Jagli-
^ardi je odšel v Prago, kjer je l-mel op^tovane konference s Haj-smanom. ki je obljubil, da se bodo Cehi zavzeli za takrat zatvor-jenega Radiča.
V	Pragu se mu je približal slovenski medicine« Marinkovie —■ (Marinšek ?), ki se je živo zanimal za hrv. propagando ter priznal. da je v zvezi z dr. Sušterši-čem in da deluje za Karla IIat>s buržana. Marinkovie je hotel Gagliardija pridobiti za habsburško propagando ia mu je za to ponujal 'JO zla t n ih funtov šterlingov. česar pa le ta ni hotel sprejeti Po povratku iz Praga je Gagliardi stopil v zvezo z znanim mad žar skim politikom Sm^reesravijem, s katerim je bil že preje v stikih. Sruireesanvi je obljubil "hrv e-m>«£. odboru" denarno p<*noč in podporo. Na Madžarskem so biti takrat na krmilu komunisti ki so imeli svojega poslanika na l>una-ju. Madžarski emigranti so napadli to poslaništvo in so se polastili 120 milijonov kron. Od to svate je dobil Szmrecsanvi 40 milijonov. Odšel je v Gradec, dr. tamkaj organizira akcijo proti ko munistom v Pešti. Sabo je vzet Klobučariea, katerega je imenoval za vrhovnega blagajnika. — "Hrv. emig. odboru" je obljubil 2 milijona. V Gradcu sta stopila Szmrecsanvi in Gagliardi v zvezo z " Bauernkomando" v Stra-denu, kjer je dr. Brodman organiziral četo 10000 oboroženih mož Skupno z " Bauer" Komando" so na to hoteli hrvatski in madžarski emigranti izvršiti organiziran napad na Madžarsko in Jugoslavijo. V to svrho je dobil dr. Bro-dmann 5 milijonov, Klobučarič pa za hrv. odbor 2 milijona kron. Tisti čas je prišel v Gradec dr I-vica Frank in stopil na čelo brv odboru z izrecnim dovoljenjem St. Radiča. ki je "iz zapora blagoslovil podjetje in izjavil, da je sporazumen \ vsem. kar stori dr. Frank v inozemstvu."
V	Gradcu se je na to oficialno konstituiral "hrv. revolucionarni odbor": dr. Frank, predsednik. Slavik, tajnik. Klobučarič, blagajnik, St i petič. T>uič in Gairliar-di odborniki. Skoraj nato je stopil ta odbor v zvezo z Italijani in sicer s šefom izvesčevalnega urada v Trstu podpolkovnikom Fin-zijem. ki je vodil vso propagandno akcijo proti Jugoslaviji. --Finzijev zaupnik je bil profesor Morpurgo, ki je začetkoma leta 1919 odšel v Zagreb, da dobi zvezo z Radičem. Seznanil se je takoj z dr. Mačkom in kapelanom Kežmanom ter se ž njima dogovoril, da odpotnje v Tint ofich'elni
. aaatapnik Radiccre ptranke, da
s službenimi italijanskimi krogi dogovori o načrtu za revolucionarno akcijo. To misijo je Kadi- , če v a stranka poverila Kežmanu, ki se je sestal s Finzijem v Opa-! tiji. Pri tej priliki je dobil Kcž-man od Finzija 3000 funtov šterlingov, v Zajrreb pa mu je kasneje prinesel Morpurgo se 10.000 do larjer. Pri tem sestanku je Kež-" man -priporočal Morpurgu za špi-ona dr. Dražiča, ki je na to dobil od Finzija 1000 dolarjev in moto-cikelj v svrho. da izšpionirn policije jugoslov. čet v hrv. Primor-ju. Dražie je to službo dobro o-pravljal ko pa je motocikelj prodni in *ra zapil. ^a je Finzi odpustil. Morpurgo je izročil Kežmanu pri sestanku Finzijevo pismo Radieu ki je to pismo tudi sprejel. Drugi dan po tem sestanku i 1 je bil Morpurgo v Zagrebu are tiran, a se mu je posrečilo s 500 dolarji podkupiti nekega policijskega uradnika in uteči na Dunaj.
Med tem je "hrv, odboru" pošel denar in dr. Frank se je obr-nil zopet na Madžare za podporo, i Madžari so ukazali Klobučaričn kot svojemu "vrhovnemu blacraj-i niku". naj izplača dr. Franku I milijon kron. Klobučarič je ta denar pač zaračunl, ni pa ga izročil Franku, mavreč je za to svoto nakupil '20.000 dolarjev in jih spravil v svoj žep.
Istočasno se je Duič vrnil iz Trsta in prinesel dr. Franku od Finzija 1000 funtov šterlinjrov z ob-.vestilom. da se ho v kratkem vršila konferenca "hrv. revolucionarnega odbora" s predsta vitel ji ital. ministrstva zunanjih del v Rimu in da f^bo te konference v imenu Slovencev udeležil tudi dr. Ivan Aušteršič. Ppriprave za to .konferenco so bile poverjene Dul en. ki je takoj odpotoval v Švico kjer je potom dr. Saehsa stopil v zvezo z dr. Šnšteršičem in s C*v norrorei. Pr. Šušteršlč je Duiča peljal k bivšemu cesarju Karlu kateremu je Duič "v crloboki zve stohi" razložil kako Hrvatje de lajo zani in kako z v.°em tem so glaša Radič.
Po posetu pri Karlu je imel Duii'- konferenco s Šušteršičem. s katerim sta se v vseh podrobnostih dogovorila glede sporazuma z Italijani. ŠušWšič ni bil zadovoljen s Frankom in je zahteval, da pride n? konferenco v Rim eden izmed zastopnikov Radiče-ve stranke. Pomiril pa se je, ko je izvedel, df» je dal Radič dr. Franku popolno pooblastilo in da je preko Morpcrga in Finzija odo-i bril Frankovo delovanje. Po tem •sestanku sta Duič in dr. Šušter-1 , šič odpotovala v Rim na konferenco s pooblaščenci italijanskega ministrstva zunanjih del.
Te konference o se udeležili za ,' Črnogorce Plarr.enac, za Hrvate in Slovence dr. Sachs. dr. Šušter-šič in Duič, za Italijane pa dva visoka uradnika iz ministrstva zu nanjih del. Ko s* je konferenca , že pričela je nenadoma prispel z Dunaja še dr. Iviea Frank.
Italijani so predlagali, da se naj takoj prične revolueijonarnn akcija in so v to svrho ponudili i 30 milijonov lir. O tej konferenci piše Gagliardi dobesedno; "Duič je zahteval, da se z Italijani zaključi točna pismena pogodba, kaj so pripravljeni Italijani dati Hrvatom in kako državnopravno o-bliko naj dobi Hrvatska v slučaju, da se revolucija posreči. Šele v tem slivaiu je bil pripravljen sprejeti ponujenih 30 milijonov. Italijani niso hot:d< o tem ničesar slišati, marveč no hoteli naj-preje dati de?iar za revolucionarno akcijo proti Jugoslaviji ?n i se šele potem, ako se revolucija posreči, pogajati o ostalih političnih momentih. Dr. Sachs je bil navdušen za onih 30 milijonov lir in je silno prigovarjal Duiču. naj se uda. Sušteršič je bil nevtralen."
Ker se člani "Hrvatskega od-: bora" niso mogli složiti, so Italijani prekinili nadaljna pogaja- I nja. Frank ie na to odpototal iz Rima in-sklical v Gradec plenarno sejo revolueijonarnega odbo-; ra. Na tej seji je poročal Duič. da je dal Finzi odboru na razpolago ' j še nadaljnjih 120.000 lir. Ta denar v restringiranem znesku 60.- j j 000 lir je dobil izplačan Oagliar- j jdi o posredovanju nekega itali-' janskega konf identa 8 krstnim i-
; menom "Dragan", ki je bil biv-1 , | ši generalni štabni častnik, a je ; . bil sprejet v jugoslovensko vojaško službo in je ta znesek kasneje izročil v Trstu dr. Franku. Med tem so sedež Hrvatskega od-, bora premestili v Pešto, kjer je i drju Franku izročil grot Jankovi«' 3—i milijone K. Na eni izmed . ! od borovih sej je dr. Frank poro-. ' čal da je sklenil z D* AnnuuSSem . na Reki pogodbo, da bo le ta pod-. piral revolucijonarni pokret v j . kraljevini SH-S. Za to akcijo, da j i ima DT Annunzio na razpolago 60 . milijonov lir in vse potrebno orožje. municijo in hrano. Kmalu nato je dr. Frank razpustil hrvatski , emi«rrantni revolucijonarni odbor in izjavil, da bo osnovan po želji D* Annunzia centralni revolucijonarni komite na Reki. v katerem bodo Plamenec, dr. ^uclis, Ri ! zov. Derviš heg, Hasan beg in '/r.
Frank sam. Dr. Frank, ki se je v. , zadnjem času z Gagliardi jem spri se je na to preselil na Reko. kter .ie v družbi s pravkar imenovanimi "revolucionarji*' nadaljeval I svojo akcijo proti Jugoslaviji. — , Kako je to akcijo nadaljeval, je i razvidno iz Gagliardijeve ugoto- \ t vitve. da je kupil svoji ženi Agla ! ji I. If>20 na Dunaju svileno peri- j lo za 3 milijone kron. Kakor dr. j ( Frank, tako je 'revolucionarno' I deloval tudi dr. Sachs'. Gatrliardi j
>	zatrjuje, da je T)' Annunzio dal I dr. Sachsu najprvo 700.000 lir. j katere je Sachs enostavno oraz- i delil s Hasan-begom. Plamenaeeni j
( in Rizovom. Drugič je D' An nun- i ,zio izročil Sachsu za dr. Franka I 'cel magacin vojaških uniform in! perilo, a vse to je dr. Saehs prodal grškim trgovcem v Atene z-^ i 000.000 drahem ter jih vtaknil v j
>	svoj žep. Spomladi 1P21. pn sta ; prejela dr. Frank in dr. Saclis od
, D' Annunzia 3 in pol milijona lir. ( a tudi ta svota je izginila brez ( { sledu v globokih njiju žepih.
Vprašanje združitve Avstrije z. I Nemčijo.	J
j Podpc^lsednik lige za človeške j ; pravice prof. Aulard je nedavno1 . izjavil v " Inormation". da se ne sme dovoliti družitve Avstrije v. . Nemčijo, ker bi premagana Nemčija potom združitve z Avstrijo vstala kot prava zmagovalka, ve čja in močnejša n^go je bila ie*;* 1914. Xa ta članek odgovarja " Humanite" ki pravi, da je Avstrija neodvisna in svobodna, da ' je ne zatira noben narod, da pa se ji ne more dovoliti združitve s kako *rugo državo.
NEMČIJA IH AMERIKA S/A POVABLJENI.
i - . --
Ženeva, Švica, 30. junija. —
Posebni odbor Lige narodov, ki
si je zadal nalogo odpraviti tr- i
govino z dekleti, je povabi! za- !
stopnike Amerike in Nemčije na '
tozadevno zborovanje.
RUSKI §OCIJALIST UMOEJFN 1
. .Moskva, Rusija, 1. julija. — ] j Voditelj socijalnih revolucijonar-I jev, Antonov, je bil za vrat no u-■ morjen. Posameznosti glede nje- t j govega umora niso še znane. ] Antonov je bil eden najbolj < . znanih socialistov v Rusi^L
Vsa zgodovina človeštva je pol-1 na prelivanje krvi, tako polna, da se ni čuditi, če smatra marsikdo zgodovino vojn za pravo zgodovino človeškega plemena. Seveda je to napačno razumevanje zgo- j dovine. kajti če jo hočemo prav ; spoznati, moramo preiskati, kale-! j sne izpremembe so se izvršile t j I življenju človeštva, in kaj jih jej bistveno povzročilo. Ali če studi-; ramo zgodovino tsko. tea«j opr.-zimo od prvih znanih pričetkov. pa do danšnjejra časa trajen n.-*- | predek. ki je bil včasih počasen. | rčasi hitrejši, čigar glavni čini- j telj pa je bilo vedno delo.	|
Seveda je tudi delo boj. Vse kar je potreboval, si je moral človek pridobiti. Vzeti je moral prirodi. ki je večino svojih zakladov skr- j lino skrivala in ga silila da je napenjal vse svoje telpsne in duševne moči. ako si je hotel prisvojiti, kar je potreboval za izboljšanje svojih razmer, torej za na-. predek svojega plemena. | Delo je boj. Premagovati mora j sovražne sile. pogostoma navidezno nepremagljive. In tudi žrtve ; padajo v tem boju. obilne, težke 'žrtve.
Pravijo, da je boj utemeljen v ! prirodi in iz tega izvajajo, da je j vojna za vse večne čase neizogib-1 Ti a : kajti narav« se ne da pred^-jlati. Ali ravno, če spoznavamo, da j ^e ne stori prirodi nobena sila. a-jko izjrine vojna. Boj je utemeljen j v prirodi; o tem ni dvoma. Ali pri roda ne zahteva da mora ta hoj imeti obliko človeškega klanja J Prirodni razvojni zakon je vodil j Človeka skozi tisočletja, da je iskal najprimernejša in najuspešnejša sredstva za tiste boje ki so neizogibni; vsako novo orodje, po raba vsake nove sile, ustanovitev vsake uspešne organizacije je bi-' la sredstvo za zmago v neizogib-[nei» boj»-
I Le do najuspešnejšega sredstva | človeštvo še ni dospelo. Do svo .ie solidarnosti. Konsentracija in smotrena organizacija vseli svojih sil mora dati človeštvu največjo uspešnost, najpopolnejšo sposobnost za boj s pri rodnimi sila- < mi in za zmage, ki jih doslej raz-druženo človeštvo niti slutiti ne 1 more. Namesto, da bi uresničilo : svojo vzajemnost za boj proti skupnemu nasprotniku, se kolje < to človeško med seboj.
Kako se je klalo zadnjih tristo ] let. iiam kažejo sledeči podatki po Bcdar*ovi sestavi.
Med leti 1618. in 1905. je bilo . vsega skupaj 1700 bojnih spopa- 1 dov. in sicer 104 bitk na suhem, i 122 bitk na morju. 490 obleganj ; in 44 kapitulacij. Napdalje tra- 1 jala vojna med Benetkami in Tur i čijo (1644. in 1699.). torej nad i 55 let. Najkrajša je bila med Ka-rolom Albertom in Avstrijo leta J 1849., ki je trajala šest dni. j?
Francija je v omenjenem času največkrat prijela za orožje, fite 1 vilo njenih bitk znaša 1079 (622 1 na kopnem. 63 na morju. 322 o- f bleganj in 32 kapitulacij), kar t znaša povprečno 63 odstotkov. — r Avstrija izkazuje povprečno 48 t odstotkov. Anglija 20, Rusija 19. č Pruska 18, Španija 16, Turčija 12 odntotkov itd.	jr
Francija je imela y 1079 sluča- i
-'jih 584 zmag proti 495 porazom ii Pruska in Anglija imata 60 od-') stotkov uspehov in. 40 odstotkom
-	porazov^ Španija 36 odstotkom a zmag in 64 odstotkov porazov.
-	j Francija se je od 1. 1600 v o j i-j skovala ]>roti 15 državam; prot
-	j Avstriji 626-krat. in 196-krat i s j neuspehom. Anglija je zmagala a f' i 120 slučajih, podlegla pa v 15" -! Imela je v vojni s Španijo 11J
-	uspehov in 45 porazov, s Huland
•	jo 80 zmag in 63 porazov. V os
-	| bih vojnah med Francijo in Nem i. | čijo. ki izkazujejo 307 bitk. je do
j bila Francija 152 zmag in imeli 155 porazov, r Francozi so pri Sedanu izgubil < 28 tisoč mož. to je 40 odstotkov i. Nemci pa 9000 mož.
-	j Najdalje so Angleži oblegal
-	mesto Gilbraltar. od 1779 do 17S2
-	torej 1617 dni. Na drugem mesti
-	se je držal Kadiz, od 1S10 d( i- 1812., torej skupno 903 dni v an
-	gleško-španski vojni. Sevastopo se je ustavljal 34fi dni. Port Ar
a tur 121 dni. Ka^ndijo je 1669. bra
-	nilo 20 000 Benečanov proti 130. c 000 Turkom. 228 dni. Na tem kra e ju se je vdalo Rusom 43.000 Tur
kov.
v Na jr trašnejši del statistike tvo e ri umrljivost. Pri Mukdenu je pr
-	šle nr. 624.000 vojakov 138.00(
-	mrtvecev. Pri Sedanu je bil > raz ;i mer je 122 000 proti 320 000: pr
-	1 »o rod in u 80.000 proti 246 000. pr n "Waterloo 45.000 proti 192.000 i pri Wragramil 63.000 proti 290. i 000; pri Draždanih 50.000 prot i 300.000; pri Plevni 50 000 prot 1 163.000; pri Austerlitzu 46.00( ;- proti 148.000; pri Solferinu 93.
000 proti 273.000. Odgovornost zč n pravilnost teh številk morami n prepuščati zgoraj imenovanemi v statistiku.
Nič manj interesantna ni »tati
-	stika o vojnih dogodkih zadnjil 40 let; katero povzamemo po dm
i gem žiru. Od 1878. je bilo 28 vojr med katerimi je bilo več krvavih i kolonialnih. Največje vojne ev-
-	ropskih narodov t^«ra časa so:
-	Rusko-turška (1878.). francoska
-	kolonialna v Tun isti C1881.1). frar
-	coska ekspedicija v Madagaskai
-	(1895.). gr.ško-turška vojna 1896 ; boj Italije brf»ti Abesiniji ''1897.1.
>	špansko-amerikanska vojna 1898. i burska vojna ''1899/'. angleška i ekspedicija v Sudan istega leta.
vojna združenih velevlasti Evro-i pe proti boksarjem ra Kitajskem i (1900.). in na 14. me<tu italijan-sko-turska vojna (1911). Ncmei-
>	ja se je na bojišču borila Te proti
-	boksarjem. Na 15. mestu je ome-. niti nemško ekspedicijo v južno-I zapano Afriko nad Herere. Vojna
-	v katero se ni mešala nobena ev-
•	ropska sila. je bila med Japonsko I in Kitajsko 1894.
V novejšem času je treba pri-! števati tudi obe balkanski vojni Na N emeijo pripadata v tem ča-t su dve vojni, na Francijo pet, od katerih so se izvršile v«e po ko-! lonijah. na Turčijo tri. na Italijo ■ dve, na Japonsko dve, na Anglijo
•	tri, tudi po kolonijah, in 3ia Španijo dve. Poudariti je. da se je v
i teh slučajih ponajveč rabilo bro-, dovje.
Za temi je sledila svetovna vojna. ki je pustila t*k'n katastrofalne posledice za seboj, katastrofa!
Kako izgleda zemlja z lune.
i
Piše prof. Garrett P. Serviss.
Kako visoko bi bilo treba iti, da bi v deli zemljo kot kroglo? Kako \ elika izgleda zemlja, če bi jo kdo gledal z naše luner
Zemlja ima približno 8000 milj v premeru. Ako stojiš na ravnini, so tvoje oči komaj enn tisočinko milje nad povi-šjfm zemlje. Z ravnine torej ne vid nio dalj kot tri milje na vse strani in zemlja izgleda kot ravna ploskev.
Ako ^e dvignemo eno miljo visoko, se daljava obzorja podaljša ua UO milj naokrog, toda naše oči še vedno vidijo zemljo kot .ploščo. Pojdimo višje pet milj. Obzorje se /daj umakne za 200 milj. razgled .)<• k rok, kljub temu pa še ne moremo s prostim oč*\siuu opaziti
•demona na horizontu; ravno narobe. zdi <e. da je n li (.bzorja privzdignjen in površje pred načinu očmi izgleda kot velika skleda.
Povzpnimo se deset milj v zrak. «>d tu j»* obzorje oddaljeno 280 milj in zdaj šele bo oster opazovalec videl, tla rob obzorja pada majčkeno navzdol. Prihodnji skok naj bo petdeset milj. Obzorje sie razširi do daljave 635 milj. S te Nisočine je lahko videti padajoče •leine horizonta, ampak zemeljska krogla je še vedno prevelika, da bi1' jo objele naše oči. Petdeset tnilj nad nami je še ozračje, dasi i/.clo redko.
Pojd' ino višje, recimo tis >č milj.
Zdaj smo zunaj ozračja. Obzorje
.je ;J000 milj proč. S te točke, .sem
j prepričan, bi opazovalec videl
l-red s*-ln>i oirroinno cvkrojrlo telo, I . . .
ii; v'si v prostoru, (»pazovalcu bi se zdelo, da visi tik pod njim in nedvomno bi bil prevzet od veličine tega telesa.
. Ako bi hotel opazovalec študi rati zemljo brez vtisa ss':lne pri-Ivlačnosti, ki vlada tisoč mili nad i nam i. bi <e moral podat i na luno.
\aša luna .je okrog 240,000 milj j oddaljena od nas. je trideset-
rat toliko, kolikor znaša premer naše zemlje. Z lune izgleda zemlja jpribl"žno šlirilrrat večja kot luna /. zemlje. Kakšen pogled na živo zemljo! V:'a!dli 24 ur !>i vi'h'1 pa-norami-čuo i>rocesijo vseh oceanov in kontinentov, kateri obrisi bi w dobro videli. .ka gorovja me-j če j o temne sence in na obeh teča-jj.lt se belijo sneženi kapi Velike i mase oblakov zdajpazdaj zakrijejo oceane in kont:nente. a v na-|slednjem trenotku jih zopet odkrijejo. Krasni kontrasti barv bi razkrili znamen ja prebi\alr-ev: me-'-ta. dim. mogočne j.ivne naprave, nočni blesk električne razsvetlja-! ve — v -e to bi »e lahko videlo s pomočjo teleskopa ''dal jnojrleda ).
In če i i tako sed^l v mrzlem za-t šju mrtve lune in opazoval sVoj rodni planet iz v.i»*n'* daljave — mog-če bi t>xlaj mogel izreči o njem nepristransko -->dho|
Vojaško službovanje južnih.
Tirolcev.
j Iz Bolcana poročajo, da bodo morali potrjeni južni Tirolei sko raj gotovo služiti pri alpinski polkih. Nemški poslanci so prosili v Rimu za odgoditev nastopa v<>ja-ške službe "io 1. novembra. Poslance Nicohissi pa se je pritožil pri vladi radi previsokega števila potrjenih, na južnem Tirolskem. V posameznih krajih se bo vršil še enkrat nabor v svrho kon t role po si an če v-3 pritožbe.
m
f

GUIS y A HODA. 3 JUL. 1922
Svetilnik r Skudeanaes
Drobni p»»sek je zaškripal pod čolnom in krmar je odrinil čoln t. \es!om od granitne skale, za katero je bil privezan. Peder je vrgel vrv v čo«n, nakar je bil eoln pripravljen, da odvesla. Vesla se pnfreznejo v vodo in čoln zdrkne preko gladin«. — Pe<ler, — je zali liea I krmar s čolna možu na kop-i rm, kot da bi mu ravnokar prišlo .še nekaj na mise'. kar je pozabil povedali. — tvoja žena te pozdravija. In tvoj de»-ko je dobil s> štiri zobe! — Nato se je čoln »■kril za velikim valom, toda takoj je prišel zopet na spregled, kakor se je zdelo, mnogo manjši. < iln je nekaj <asa plesal po valovih, nato pa je zavil v prekop m< d čeri. kj« t je izginil.
—	Torej že štiri zobe ima moj mali. — je z;.mrmral Peder ter gledal v smer, v kateri je izginil eoln. Peder je nato pogledal do vrha o en urinega svetilnika, ki je »tal na kolosalni granitni skali, pljunil, me.l oboje vrat ter nažjial ugaalo pij>o. Okoli granitne skale je prišel poen-i Krnit. Dr/i«' roke na hrbtu, je obntal na istem me stu. kjer je stal preje Peder ter je gledal v i<to smer. Njegovi pr-Mi so nemirno gibali ir včasih je ztranil z rameni, kakor bi hotel odvaliti raz sebe neko breme.
_ Ko. sedaj bo s^pet preteklo
osem dni. pridno bodo prišli. — je dejal Peder. Toda Knut ni bil raz|w>loŽen. <Im bi se pričel razgn-varjati. kajti na to ni ničesar odgovoril. V doljrih letih, ki jih je prebil tu kot Čuvaj svetilnika, se je naučil molčati, in ee ni sam prieel govoriti, tedaj jrft ni nobena ree pripravila k trovorjenju in isto bi bilo. če bi človek zahteval od t«»h granitnih čeri. da bi pričele h pogovorom. Raz nirfrovo eelo. ki je izgledalo bolj kamenito ka-Kor granitna peči. so viseli sivi lasje, ki so bili vedno mokri, prav kakor morska trava. Peder ne bi mogel dohiti bolj nriobVčejra tovariša. in ko mu izročili po smr t : Henrika, ki je utonil, službo ču-\a.ia na svetilniku, je to službo vzel kot svo jo obsodbo,
—	Da . . . osem dni! Tam na kopnem natrlo potečejo, a tu! . . . Ko je Peder tako premišljeval o kvoji osamelimi i in o svojem rudnem molrr-reni tovarišu, se je zopet spomnil svojega malega sina, ki ima že štiri robe. Peder sam je imel en votel zob. ki mu je prizadejal že mnogo bol ee i n in glede katerega se i® /e neštetokrat odločil. da ga ho dal izpuliti, rim bo prost svoje službe in pojd^ na kopno. Tod i ko so potekli trije rueseei njegove«?« službovanja in ko je šel zh štiri tedne na dopust f svetilnika, n; zobu prišlo sa mi-sel, da hi ca pričel zopet muriti. In tako ga vsakokrat pomilo-stil. Toda k >maj je bil zopet na tvoji zapnš >ni pe.'ini. leč en od \sejra svet i t'*r navezan samo na nezadovoljni >ga in betežnega — Knuta, ko mu je prieel njegov votli zob povzročati nove muke. —
Ti, čuj, je dejal čez nekaj časa Peder fCnutu. — zakaj pa se pravzaprav vedno skrivaš, kadar pridejo semkaj ljudje s kopnega? Kaj n4 morejo neki misliti o tebi? Oni pridejo sem ter prine-so pozdrave, provijant in tobak. — Kje je Knut? — Knuta ni. Bo že kje gori pri reflektorjih ali pa doli v kleti ali zadaj v drvarnici ali kjerkoli, le tam ne. kjer so ljudje. Po osm;h dni-h pridejo zopet, in Knuta spet ni nikjer. Vraga, kaj naj to |w>meni? Kaj bodo ti ljudje govorili o tebi?
Knut je stisnil pesti ter zopet stresel raz s"be ono nevidno breme. Nato jr* dejal, ne da bi Ped-ra pogledal: — Jaz jih ne morem videti! Oni i/dihava io kugo.
—	Kaj zopet kvasiš? Ti se vendar ne moreš pritoževati, da imaš preveč človeške družbe!
—	Jaz jih nisem klical. Jaz nisem sploh noht nega človeka Jcli-eal. Sem Ijil trideset let sam tukaj in nisem nikogar potreboval. In Se vedno bi sam lahko opravljal službo na svetilniku, —
—	To je bilo prej. a zdaj ni več tako. Nova pravila paroplovbe izrecno predpisujejo dva čuvaja na svetilnik1!. — je odvrnil Peder.
Knut ni na to ničesar odgovoril, temveč se je obrnil ter odšel na nasprotno stran.
Peder ie iztrkal pipo na zidu ter odšel po stopnicah v stolp, da nasvetilke. Prej» ne bi Knnt ca vse na svetu trsra dela. prepu-•til drugemu, a nekaj tednov pa se ni za nič več brigal, kakor da popolnoma vseeno, 6e ladje t temi avojo pot ali na.
jZunaj na morja je bilo videti dva J parnika. za katerima s© se vlekli j oblaki umazanega dima. Eden je bil postni parnik iz Drontheima, tlrupi neki Švedski parnik. Peder je nastavil daljnogled na oči, ogledal si parnika ter ju registriral \ svoji knjitri. Nato Je sprožil neko vzmet pri mehanizmu ter gle-dai. kako s»- je pričela plošča s svetilkami obračati, tako da je vedno nastopala menjaje se svet-| loba in tema. kar se j*1 ponavlja-i Jo v neprestanem in enakomer-i:em ritmu.
i Peder je pazno zasledoval te ritme. dokler se je prepričal, da de-
lujejo pravilno ter da žarki pravdno osvetljujejo predpisano površino morja.
Spodil j v veliki sobi pa se jr zaslišal Knutov jrlas, ki je prihajal na uho začudenega Pedra v C i ti jo izbo. kjer so se nahajale luči. Glas j- bil hreščeč in pojoč, besede pa so bile t. neke stare eerkvene p.--?mi, v kateri se opeva jeza božja in maščevanje an-trela. katerega 5e Bog poslal na zemljo, da jo uniči 7. ognjem in žveplom. Besede, ki jih je Knut izpovarjal. pa so bile medseboj tako r-udno pomešane, da so se ztlele Pedru mnogo bolj strašne in njih pomen mnojro bolj grozen
—	Nikomur prizanašati, temveč uničiti vse. kar je živega. . .
"V lepem mestu Babilon,
tem mestu sedmih jrričev,
žari od o<rnja nebosklon —
se jeze trese božji tron. . ,f'
Vse strahote sodnega dneva je naree klical v svojih psalmih na človeštvo, i im dalje je prihajal Knut v tekstu pesmi, tem bolj m\ ji je postajal njegov glas. —. Peder je sklenil, da pogleda, kaj h nut pravzaprav spodaj dela. to d« baš ko se je hotel skloniti nad odprtino stopnic, ki so vodile v1 spodnjo sobo. je pe^ ee pesem 7. prozno kletvico 11:, zemljo in morje pretrgal. Kletvici je sledilo zdi-hovanje, nato je vse utihnilo.
Peder se je zlekril v zgornji sobi na slamnjačo, gledal je monotono obračanje plošče z lučm; ter premišljeA al. kaj naj pomeni to čudno obnašanje starca. V teh I mislih je zaspal.
Zbudil se je pod strašnim vtl-* rr in grozno slutnjo, da nekai ni v redu. Z instinktom čuvaja, ki spozna nevarnost še predno mu jo morejo živci v možganih registrirati. je spoznal, da je njegova naloga ogrožena. Prvemu njego-'vemu še zaspanemu pogledu se ni nudilo ničesar posebnega. Pred rjim je stnl Knut. ki mu je obračal hrbet ter bil zaposlen pri reflektorjih svetilnikovih luči. Nekoliko začuden, da je prišel Knut v zgornji prostor, kjer Jfe dolgr ni bil. je P-.-der vstal, da vidi. kaj V naslednjem trenutku je o-pazil. da sto_jj mehanizem reflektorjev mirno ter da so žarki luči obrnjeni proti kopnini, mesto na nrcrje.
— Knut. — je zakričal Peder
—	kaj ti pride na misel! Čemu si ustalil delovanje mehanizma? — Knut se je umaknil pred razjarjenim Pedrom. nato pa stisnil pesti ter rekel 7 glasom, ki je spominjal na njegovo pesem: — Jeza božja na i pride nanje! — Vsa njegova oseba je enačila v tistem tremitira divji živali, ki se stisne v kot svoje železne kletke, kamor
je prepodil železni drog njene-ira pazTiifca. Po kratkem molku se ;e Peder nbmil k mehanizmu, pritisnil na VTtret, nakar je pričel stroj škripa je. kakor da je osvobojen vezi in spon. delati zopet rbrate. počim je Peder še opazoval delovanje mehanizma, je stopil Knut škofi ozko odprtino ter odšel po stopnicah navzdol.
Globoko v Pedrovi notranjosti se je porodila neka sumnja, toda bila je tako strašna in grozna, da se je je Peder otrese1. — Naslednjega jutra je hotel Peder poklicati Knuta na odgovor, todr ko pi je ugledal tako žalostnega fn skesanega, mu ni hotel delati o-čitkov ter ga je pustil na miru.
Knut je medtem zopet pričel s svojim običajnim življenjem; neprestano ie obkroževal svetilnik ter mrmral v brado nerazumljive hrsede. Peder si je neizrečeno že lel. da bi bilo že konec njegove službe, da bi mogel oditi za par tednov na kopno k svoji ženi in k drugim ljudem ter iz obsega t<»ga misterijoznega čudaka. Želel
je noči, ko mu ne bo vec treba
Knjigarna "Glas Naroda"
. JJ- ;
Moiitveniki:	5
Ho? med asm! v platno vezano	JI Došna pate. v platno vesano ... 1.23 6
Duša p »polna, v platno vezano	L— Hoja za Krirtanc, v platno vezano ......................
Marija Varhinja:	K
v platno vezano ............ J88 »
v usnje vezano ........................1.80 ^
Rajski glasovi:
v platno vezano ................«88 g
v kost vezano ........................1.76 jj
v usnje vezano ....................1,88
Sveta Ura. S posebnimi debelimi > Črkami.
v lunino vezano ........................J88 j
t usnje vezano ........................Lttj ]
Siirbi za dušo:
v platno vezauo ............J(|
v usnje vezano .................1.89 .
Poučne knjige:
Aberednik slovenski ............ .35 t
Abtrednik nemški ............ .35 1
Angleščina brez učitelja ........ .48 *
lng'/"ško .slovenski slovar	X
(Dr. Kern> ......................5.00
jVngeijskr. služba ali nauk kako
naj se k sv. maši streže.....10
Cirilica. Navodili za Cltanje in pi-
sanja srbščine v cirilici .... .30 Domači zdravnik po Kneippu .. 1.09 1-Dekletom. Spisal A. S. Jeglič .. M Gospodmstvo. Praktična knjiga za 14 ua.se gospodinje.
Trdo vezauo ............ 1.50 1"
Broširano ................ J-28
»ovedorrja.....................75 M
Hitri računar ................ .60
Jugoslavija. Zemljepisni pregled 1.35 M Knjiga o lepem vedenja.
Trdo vezano .....................1.00
Katekizem, veliki 'Zabret) .... .40 M Knjiga o dostojnem vedenju .. JM Mladeničem. Spisal A. B. JegUc. M
1.	zvezek ...........60 N
2.	zvezek ................ .60 M
Mlekarstvo - črticami za 2ivi- M
norejit	.............. .75 M
Nasveti za biM in dom. Koristna M knjiga za vsako hišo	K
Broširano .................. .80
Vezano .................... 1.00
Nemške rngleški tolmač ........ .60
Naša zdravila ................ .85 N:
Največji spisovtiik ljubavnih pkca JJ0 Nemščina brez učitelja
X. del ................................50 j^,
2. del ...................... -5® N;
*ravila za oliko ................ .65 j;,
I'erotninar	Ni
• M N-
1.	letnik ...................60
2.	letnik ...................68
3.	letnik .................. .30
Praktični računar .............75
fCočni slovensko in skrvensko angleški slovar .............. .60
Morenpko-nemški slovar
rJanežič Bartol) .......... 4.—
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 ^iovensko-angleška slovnica .... 1.50 Mo v en sk o -angleški in angleška slovenski slovar, trdo vezan 1.50
Spretna kuharica .............. 1.25
Jrlovensčra kntiaviea. rrdo v platbO
vezano	i.—
lovenski sedjar, vsak zvezek po .15
Slovenska Warodaa Mladina____ 1.—
Varčna kuharica, trdo vezano ,. 1.—
/ošilna knjižici .............. J50
Veliki slovenski spisovnik rasnfii
raznih r.seni. trdo vezeno L58 /godovica Srbov. Hrvatov in Slovencev
1.	zvezek ..............................65
2.	zvezek ................ -85
Razne povesti in N romani:
Imcrika ia Amerlkanei* trd. vez. 250
ndrej Uofer ........................JB€
ieneška vedetevalka ...................35
e Igrajski Biser ........................X
urke in porodnoeti .....................*8
rojaki, trdo vezano ........ 1.00
Loj, roman, trdo vezano .............71
Cvetke .............................................25 O
Ciganov« odeta ............................JS P
AS je	* «*•••<••**••••••
Cvctina Bor ograj ska ....................j*8
(Hili z orožjem ................jO
Ke sliki ~ Njiva, Starke —
(Meško) .................................48 P
>olga roka ..................	.60 r.
)rvira Orleanska .a............	JS%
l»esetl brat, (JurCiC) .....................75 P
1 deteljica ..................................J98 r
lbom in svet. Letnik 1008 ....	2.88 T
lmhovni Boj ................................50 P
KRzabeU ........................................3F
f ran Baron Trenk ........................J85 T
ira Diavolo ...............................50
^ndavnik <2 zvezka) ..........!50 P
grešnik Lenard. (Ivan Cankar)	.75 ^ (irnda umira .................. 50 P
Hedvika .............................................35 B
Humoreske. Grotesk« in Min	M
trbrani spisi. (Dolenc.)	B Bp sailn I • CtdmMhf Jeura. iS
O gozda. — 0 barji................J8 S
os. Jurčič spisi* 4 sr. Cvet In sad. Ha mi*mtgM S
Mwfciitii Broširano .................ffgl
Naročilo« je prttoBti denar, bodisi ▼ gotoTiai, Mcmey Or. der sli postne m>mke p« 1 aH 2 Mote. 6» pošljete gotovine, Kkomndirnjte pisno.
• . - ......- ....._.. . ^ - _ j _ _ .
Trdo vezano .............. 1.88 j
5.	zv. Sosedov sin. Sin kasečkega ! cesarja itd. Broširano.......75 I
Trdo vezano .............. 1.88 S
6.	zv. Dr. Zober, roman. Tngoo»> ! t-r, tragedija v 5. dejanjih.	I
Broširano ................. .75 ■!
Trdo vezano .............. 1.88 [ 2
Kresalo dobav ................ 1.00 i
Kralj Matjaž ................ .60 !
Kmečke povesti, trdo vezano. Vse- ji
huje 7 povesti .............. .60]!
Kraljica Mučenica, trdo vezano ^8 i Knjiga sa lahkomiselne ljudi,	I:
<1. Cankar) .................. 158 j
Ljudske povesti, — Od hiše do hi- j:
£c, — Srn .................. J80!
ljudska knjižnica:	[1
j 1. zv. Znamenja štirih ...... «50
zv. Darovana. Zgodovinska I! l*ovest .......................50 :
3.	zv. Jernač Zmagoval. — Med i Plazovi.................... 50 ;
4.	zv. Malo življenje ........ .t>5 J
3. zv. Zadnja kmečka vojska .75 *
G zv. Gozdarjev sin ........ .30' j
7. zv. Priteljač .............. .60 <
« zv. Pasjeglavci ............ LOO '
t), zv. Kako sem se jaz likal.
{Breneetj) ................ i.00
10.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ................ 1.00
11.	zv. Kake sem m jaz lika;, (Breneeli* ................ 1.00
12.	zv. Iz dnevnika malega po-icdneža, trdo vezano ........ 1.08/
14. zv. Ljubljanske siSrn. —
: Breneel j) ................ .75
1.". zv. Juan Miseris. Povest iz j
fpanskeza življenja .........75
1«. zv. Ne v Ameriko. Po resni- ]
enih dogodkih ...............75 ]
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.	!
Broširano .................. .75 :
Trdo vezano ................ 1.25 j
Mimo življenja. (Ivan Cankar) .80 i
Mrtvi Gostač ..................35 i
Sfatfrin žrtev ................ .80 r
MomSSSO ...................... ,40,1
MaH Klatež .................. .70
Bforijs ...................... .30 i
Mirko PoštenjakoviČ...........38 j
Mitva srca. Povesti. (I. Tav5ar) 150 jI Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po- J l.ovesti. (Novačan) —	\
Vezano ...................... 1.30 J
Broširano .................... 1.00 i
Nača Vas. 2. del vsebuje 9 povesti I
Vezano .............................1.30
Broširano .................... 1-80 *
Na Indijskih otokih............ j'
Naseljenci .....................:
Na Preriji .......-.......... -30 j.
Nihilist .......................40
Narodna Biblioteka:
Amerika in povsod dobro, doma
najboljše ................... .4f *
Berač ...................... -45
Boj s prirodo ...............45
Božja kazen ................ .45 ,
Babica ...................... 1.6#
Narodna Biblioteka:
Beatin dnevnik ............. >80
Črtice iz življenja na kaeilh .45
Emanek, lovčev sin.........45
General Lavdon ............ .80
Grška Mytologija, 2 knjigi .. 3.48 , Kranjska čebelica. Poezije .. .45
Krvna osveta ...............45 ,
Nekaj iz ruske zgodovine .... .45 '
Napoleon prvi ............... 1.28 .
Nesrečnica ................ -80
Rimska Mytologija .......... -80
Spis jr. Vsebuje 11 povesti.....45
Svitoslav .................. .45
Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd. .45 J
% Gorskem zakotja .......... .45
Zaroka ob pol noči...........45 <
Z ognjem in mečem .......... 5.90
Za kruhom ...................45
Žalost in veselje ............. 1.20
Narodna knjižnica:
Bilke ...................... .20 ;
B*>le noči, — mali junak	50
Gad je Gnezdo .............. .40
Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 Kuhinja pri kraljici gosji nožici .60
Malenkosti .................. .30
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
PUtova ihm................ .20
Paberki in Boža ........... -20
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Povestice, kaoindranatži Tagors,
Vsebuje 5 povesti ........ .40
i'etettnov Janes, (AleSovec) —
Trdo vezane ................ .75
Broširano .................. 50
Pol litra Vipavca, trdo vezano 1.00
Pariški zlatar ................ 15
Posljedni Mehikanec .......... 50
Povesti Maksima Gorkega ____ .75
roe svobodtohn solne«, 2 knjigi 250
Pnvljice H. Majar .......... 50
Povesti slovenskemu ljudstvu t
pouk in zabavo ............. 55
ratria, povesti Iz Irske junaSke dobe
Podobe k misijonskih dežel .... 50
Pet letev v zrakoplovu, trd. vez. 150 Razkrinkani HabsburžanL — Moja preteklost ...n.............. **
Sveta Notbzrga ..............	55
kozi Širna Infijo ........................^
Stric Tmm koča ....................50
Slovanska knjižnica. Zbrani epi- i
spisi, vsebuje 10 povesti .... .00
Skrivnost najdeofce .......... 55
Soseski tavafid................ 50 ,
Spake, satire in humoreske____ 50
Sanjska knjiga .............. 50
^Mijska knjiga, velika ........ 1.00 !
>opek samot»rkc, trdo vezano .. 50 ■
Strelec ....................... 50 ]
stezosledec .................. 5T
Sosedov sin, (Jurčič) ......... 50
Sveta noč .................... JS5
Sisto Šesto, povest is ▲brucev 50 j Slovenski pisatelji: 1 L zv. Jas. Jurčič zbrani spisi. Vsebuje 35 povesti .......... 150
2.	zv. Jos. Jurčič zbrani splsL ( Vsebuje 7 povesti .......... 1.20
S. zv. dr. Ivan Tavčar zbrani spisi.
Cvetje v jeseni. Vi soška kronika 2.00 4pilmanove pripovedke: t ZV. Mam, krščanski deček iz , Libanon« .................. 55
3.	zv. Marijhia otroka, povest iz kavkaških gora .................25 .
I.	zv. Praški judek .......... .25
5. zv. Tri Indijanske povesti .. 50
zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... 50 -'C. z v. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega............. .25
II.	zv. Rdeča in bei» vrtnica, povest ....................... 58
•L zv. Korejska brata. Črtica is 1
inisjonov v Koreji ............50 ]
L3. zv. Boj in Zmaga, povest .. 50 L i. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine k a- ] nadske .................... 50
15. zv. Angelj sušnjev. Braziljsfce
povest ...................... .25
L6. zv. Zlat okopi. Povest...... 50
L7. zv. Prvič med Indijanci ali
vožnja v Nikaragno ........ 50
S. sv. Preganjanje Indijskih mis-
jonarjer .................... ^0
[9. zv. Mlada mornarja. Povest 50 '
šaljivi Slovenec .............. .60
trenutki oddiha ...............40
Ušnjeva Bepatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. ljEs
rera, roman ................ .35 ;
Zvonar jeva hči.................65 ;
Zadni dnevi nesrečnega kralja .60 fciklad na kozjem ostrovo .... 50
Zadna pravda ................ 50 J
Zbirka slovenskih povesti:
I. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35
zv. Hudo brezdno .......... .351
i. zv. Vesele povesti...........35
I. zv. Povesti In slike.........35
>. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ 55
Zabavna knjižnica:
zv. Pegan in Lambergar .. .60
i'*, zv. Črna smrt ............ 50
14. zv. Zl^iori .............. 50
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Bob sa mUA zeb, pesmice .... 50 [tedek je pravil, pravljice .... .40 Martin Krpan s Vrha. Povest s
slikami, trdo vezano ........ 50
\IIadim srcem	55
Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 Narodne gcSpovedke, 4. avesek.. 50 Pravljice In pripovedke za mladino:
1.	zvezek ...................30
2.	zvezek ......................58 :
Slavček, zbirka solških iiesmi 55
ZvončekL Zbirka pesmi za mladino:
trdo ve*ano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15
povesti ...................... 50
. zv., trdo vezano. Pripovedke in
pesmi ...................... 50
S. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... 58
zv. trdo vezano. Vsebuje 8 po-^ osti ...................... 58
z?., trdo vezano. Vinski brat 50 . z*., crdo vezane. Vsebuje 10 po-^osti ...................... 50 ■
ITmetnlške knjige s slikami: -Mlada greda; pravljica s slikami 58 Pepelka; pravljica s slikami L08 Bdeča kapica; pravljica s slika-mi ......••t............... 1.80
Sneguljčica: pravljica s slikami L08 Trnoljčit**, pravljica s slikami 1.00
Knjige za slikanja;
Mladi slika? ................ .?§
S'Jke is pravljic.............75
njfge za slikanje dsplsnie popolna z barvami in nrvodilom:
Mladi emetnlk .............. 1.28
Otroški vrtec	lJgp
Za kratek čas
Zaklad sa otroke ............ L20
Razglednice:
gsbasntj. Različne, ducat ...... 56
New Vorške. Različne, ducat .. 56
Velik »as in s, MKst in iflrtu
ducat ..........................J5
Iz raznih slovenska krajev, ducat .48
Posamezne po .............. 56
PanswmB B^i Near Ink .... J5
Igjr e:
Beneški trgovec. Dramska slika v
3. dejanjih ........................1.00
[> sta dva. Šala v 1 dejanju .. .30 Doktor Robin. Igra v 1 dejanju 50 L'o'ina Solz. 3 enodejanke: Dva
svetova, dediščina, trpini ____ 1.00
livji lovec. Narodna igra s petjem v 4 dejanjih ............ 50
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih .30 findodejanke. Vsebuje 6 iger .... 50 Saudeamus. Komedija v 4 dejanjih ............................55
jospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanjih .......... 50
tšče se odgojnik. Igra v 2 dejanjih 50 Krivoprisežnik. Igra s petjem v
'■i dejanjih ................ 55
ti »»varstvo in ljubezen. Žaloigra ia zaesčanskega življenja v 5 dejanjih *■««.*...,................ 50
tiati. Drama v 3 dejanjih...... .75
»iartin Krpan. Drama v 5 dejan-
j ib »60 \Ic* Seseda. Igrokaz v 5 dejanjih 50 Medved snubač. Veseloigra v 1 de-
Jfi-iu .........................50
Vaša kri. Igrokaz v 4 dejanjih .60 Sič otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25 3b vojski. Igrokaz v 4 dejanjih ,30 1'ogodba. Burka s petjem v 2 dejanjih ............................30
Pokojni mož. Šaloigra v 1 dejanju .38 Etodoljub iz Amerike. Veeloigra s
lietjem v treh dejanjih ...... .30
[tazvalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih .............75
Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 ?tar samec. Podoba iz življenja
v 2 dejanjih ...........................50
Štarinariea. Veseloigra v 1 dejanju .30
rončftove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem w
'.i dejanjih .................. .60
IVžke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30 £ila» Veseloigra v 1 dejanju .... 58 Ea križ in svoboda. Igrokas v 5 dejanjih ...................... 55
Zbirka ljubkih iger. . snopič. Kmet Herod, Vedeie* talka, Župan, Sardamski, Jesa
nad petelinom in kes ........ 50
. snopič. Mlin pod zeasSjo, Sv.
Neža, Sanje .....................50
. in 8. snopič. Sinovo maščevanja* Za lev o v išče, Občinsk tepček, J>ve materi, Neža z Bleda, Najdena hči ...............................60 j
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... 58
10.	snopič. Ferdinando ali spreob*-nenje roparja, rdeči nosovi .. 50
11.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljlva soseda 50
2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastirici in kralji, Ljudmila, —
Pianšarica .................. 50
13. snopič. Vestaika, Smrt Marijo
Peviee, Marijin otrok ...... 58
L4. snopič. Junaška deklica, Sv.
Boštjan, Materin blagoslov ..' 58. L5. snopič. Turki pred Dunajem, >
Fabjola in Neža ........ 50
Lf». snopič. Mojstra Križnika, — Božični v*iei; Svojeglavna Min-ks	«30
17. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen
stan je zaničevan.............3u
L8. in 19. snopič. Pijavka, SkrWen zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška
Dlejke .................... 50
20 snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma-rijinega otroka .............. .30
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fun tek)
Trdo vezano.................75
Hoje obzorje. Eng. GangeL Poezije
Trdo vezano ................ 155
Balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25
BroSirano .................. .75
Pesmi. (Simon Jenko) ........ .45
Poezije. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano .......................50
flioliea. Pesmi za mladost.....60
Slovenska Narodna lirika. Poezije 50 Sta ugank. (Oton 3upančič). — Poezije .................... 50
Pesmi z notami:
Dve ioHčniei: Svetonočno zvone-nje. ČhJ premila. Za dvoglaana ženska zbora s klavirjem .«•••• 58 Gorske cvetlies. (Laharnar). Za Čvetero in petero meSanlh glasov .......................... .48
Naša zvezda. Za samospev a kla-
virjem. (Foerster) ............ 55
Naši himni: Lepa naša domovina.
Eoie pravde .................. .15
Gorski odrsevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. svezek .............. .48
2, zvezek ....................
;*laninke. Pesmi za sopran, alt
in bas. 1. zvezek .............. .48
2. zvezek .............................48
'otuladanski odmevi. Pesmi za so-ran. alt in bas
1.	z\ ezek •«•>.••.............. .88
2.	zvezek .................... .49
Slovenske zdravite. (Fleischman)
2. zvezek ...................... 58
1! zvezek .................... .50
>'enček narodnih pesmi za čvetero-glasni moški zbor. (Grum.) —
1.	zvezek.......................38
tdraviee. za i>etje in klavir —
(Parma) ..................... .7®
Narodne pesmi. (Žlrovnllt.) 1. zv. .15
2.	zvezek.......................15
tlale pesmance:
.Na planine ...................19
Pod oknom .................. .18
Pogled v nedolžno oko .......10
Tri oknu svo molče slonela .... .18
Jadransko morje ...............18
Slovo .........................i«
Slabo sveča je brlela...........18
V sladkih sanjah .............18
Zrinsko Frankopanka .........10
Cerkvene pesmi:
[2 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. —
(FoersWi .................. JS%
12 Tantum Ergo. (Foerster) .....88
12 Tantum Ergo. (Premeri) .... .58
kffssa in Honorem CaedlhM _
(foerster1 .................. .68
tlašne pesmi za mešan zbor.
f Sati ner» ...................0f
Slovenska sv. maša. za mešan zbor n spremljavo orsel. (Laharnar) .58
Note za tamburice:
3om šel na planinec. Pod puri
slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00 Sfa Gorenskem je fletn«. (Bnjuk) 1.00
Note za citre: *
■tarafan. Ruska pese^ .......... .40
slovenski citrar. 6 najbolj priljubljenih slov. pesmi prirejenih za
eitre z besedami ...............50
Note za klavir:
nt ov an je po Kranjfdl. Narodni nape vi. (Jaki) ................ 1.08
Cot nekdaj v maju. Valček. <Jakl) .70 .jubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ .50
Lijubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Vašim malčkom. Za klavir in petje. Vsebuje 35 priljubljenih
skladb. (Jaki) ........K____ 1.3«
Vašim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 )b morski obali. Valček. (Jaki) .60 '©..drav z Bleda. Koračnica.
(Jak«) .....................58
*ozdrav iz Dolenjske. Koračnica.
<Jakl> ........................ .58
['rlpoznanje. Polka mazurka. —
(Jakl> .................... ,50
fVimorskl odmevi. Fantazija. —-
'Breznik) .................. ^8
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) .................. .58
Slovenski biseri. Skladba Iz 28 slovenskih narodnih pesmi. —
(Jaki) ........................ .75
Srčne veselje. Polka ............ .50
Vesela plesalka. Polka ...........M
frniraj zvesta. Polka .......... .58
Zemljevidi:
Edruženih držav. Veliki ...... Ji
Združenih držav. Mali ........ Ji
slovenijj* ,,.................. .15
Vova Evropa ....................JI
Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana, Mississippi, Nov York, Washington, Wyoming — vsaki pQ	JHI
Zemljevidi: Illinois. Pennsylvania, Mhmesa-ta, Michigan, Wisconsin, West ^ Virginia —
vsaki po .................. .88
Velika stenska mapa fcvrepe .. 2.88
Brezplačno.
Kdor naroči kako knjigo, pri-Vižfano ara knjižico
"NOVA POSTAVA"
sa ponesrečene delavce v Penn-sylvaniji
brezplačno, dokler nam islsgs ne poide.
SLOVENIC PUBLISHING O?. New York, N. T.
Me naročajte knjig, katerft ni v eenikn.
Knjiga pošiljamo - poštnino
1	I
"Glas Naroda"
(Slovenic Publishing Company)
S3 Cortland* St., New York
f
■ ■ • -

Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPATICA.
VKČJI 2>SL tKMSK ZALJUBLJENIH VANJ.
! gre.... Je že opravil; vi.š, viš? ta-1 le je naš svetnik !"
Izvoši-ka sta se široko odkrila I grofu, ki je stopil na ulico ter kre nil brezbrižno mimo vozov. Rožmarin je stal z odprtimi usti, kakor bi ga bil oplazil blisk; zaveznik ga je dregnil v rebra, veličasten kakor Sherlock Holmes na sledi svoje žrtve, in pokazal z nosom za tujcem, ki je baš zavijal okrog vogala: "Tu ga imaš!.... In lov se je pričel. Sele zdaj sta opazila študenta, da postopa v o-kolici "Imperiala" dofcaj več ljudi, nego smo jih vajeni sreča-vati v našem mrtvem in maloljud nem mestu; videla sta. da mora biti grof meščanom dobro znan, zakaj večina pešcev se je radovedno ozirala nanj. dvigijla klobuke in buljila za njim. dokler ni izginil. Nekateri so se celo priklanjali; grof je stopal prožno in samozavestno svojo pot. ne meneč se ra te dokaze češčenja. Dve lice jki sta mu sledili z obožujoMmi pogledi ter čevrljali med seboj;
".ležeš, kako je fletkan! Sne-dla bi jra."
"Rogve a»li je oženjen — kaj praviš, Milka?''
Marsikdo je žrtvoval par sto korakov, da se ga nagb*ia do si-tega, četudi od zadaj; najbolj trdovratna med vsemi sta bila dva študenta, ogoljeni Rovan s svojim pome'kanim klobukom in go-upodski Rožmarinček z vihrajočo ovratnico, ki sta teptala njegovo aeneo tri dolge ure, čakala nanj. kjer je vstopil, ter jo ubirala za njim. dokler se ni vrnil v hotel...
Grof Beaupertuis van Kunniir-sbrueh se je bil očividno že raz-irledal po mestu; le redko je od-prl "Vodnika za tujce", ne da hi pri tem ustavil korak. Pot ga je vodila skozi Gorenjsko ulico; pred Pehlinovo hišo je obstal, pogledal na vrata, pomislil, zmajal * crlajo in šel dalje. V njegovih irfHih se j»> družila umerjenost z nekakšno razposajeno veselostjo, in nči c0 mu zrip živahno, kakor bi mislil na nino^o zabavnih stvari: da <ra je videl Pohlin, bi bil težko spoznal melanliolika. ki je nedavno o<Tpiral svoje dušne rane. Le včasih mu je preletela simpatično obličje senca. Te tnintam
Zaenkrat je najbolj goreč ljubi mec na ameriškem kinematografskem platnu Rudolf Valentino. Slika nam ga predstavlja, ko igra z igralko Nito Naldi.
Kraljica je v žlahti s Fran-kopani?
Dr. Ivan Bojničič dokazuje, da je kraljica Marija v daljnem sorodstvu z našimi Zrinskimi in Frankopani.
Bana Mladena II. iz rodbine Šubičev je premagal 1. 1322 kralj Robert ter ga odpeljal v robstvo na Madžarsko. Tu se je njegova hči Katarina okoli 1. 1326 poročila s šlezijskim vojvodom Bolesla-vom lit., ki je umrl leta 1352. S to poroko so postali Šuhiei. predniki Zrinskih, sorodniki šlczijskih vojvodov ter poljskih in madžarskih kraljev iz anžuvinske dinastije.
Ban Mladen je bil sin Pavla Bribirskega iz rodbine Šubičev. hrvatskega bana in gospodar ja Bosne, ki je imel za ženo hčer srbskega kralja Stevana Dragu-tina Nemanjiča. Tudi po tem Pavlovem zakonu so bili Subiči in njih nasledniki, zrinski knezi, sorodniki srbskih Nemanjičev. bi-zantskih Komnenov in Paleolo-gov. madžarskih Arpadovičev in Anžuvincev. Večina teh vladars kih rodbin ;je bila v sorodstvenih odnošaji r. nurnberškimi. poprejr branderbeškimi grofi in pruskimi kralji iz rodbine Zollern.
Pravnuk imenovanega Pavla Šubiča hrvatskega bana in gospodarja Bosne. Nikola Zrinski. ki 1 je 1. 1566 pri Sigetu umrl junaške smrti, se je vdrugič ocenil z grofico Evo Rosenberg. Rosenbergo-va rodbina pripada k staremu češkemu plemenu Vitikona. f*lan te rodbine je bil tudi Zaviš, od 1. 1275 generalni prior malteškega I reda na Češkem, namestnik kra-| Ija Primisla Otokarja II. v avstrij j ski marki. Po kraljevi smrti se je I oženil z njegovo vdovo Knnigun-i do iz rodbine Hohenstanfovcev. Njegova-druga žena pa je bila sestra ogrskega kralja Ladislava, i Za viša so 1. 1290 usmrtili radi zr,-rote roti kralju Vaclavu IT. Ker j so bili Hohcnstaufovci in madžar- j ski Arpadoviči v rodbinski zvezi ; s Zollerci spadajo torej tudi tem ! potoni Subi.'-i in Zrinski v rodbino Hohenzollerneev.
Isotta (Elizabeta) d' Este. hči Nikole II. d* Este, ki je umrla 1. i 1456. je bila druga žena Ktjepana ill Frankopana f 1434^-14811. — j j Stjepanov sin Bernardin Franko-I pan (1453—1530) je imel za ženo | Alojzijo Aragonsko. vnukinjo kralja Alfonza V., nečakinjo Bea-J trice, žene madžarsko-hrvatskega kralja Matjaža Konina. S temi po rokami so postali Frankopani in po njih kne/.i ^Zrinski sorodniki vladarskih hiš Ferrare in Modene Apulije in Aragonije. vojvodov Monte Felfro. Rossana. knezov Visconti in Sfr rza ter drugih, potem pa tudi Zollerneev.
Zaplenjena krava.
V Soriei so graničarji zaplenili kravo Petru Talerju, ko jo je nameraval iztihotapiti v Italijo
v Italiji in oni hočejo tudi dikti-lati kak ima biti sporazum med Ttalijani in Jugosloveni. Rimska vladna intransigentnost je njim še vse premalo, oni zahtevajo tak sporazum, po katerem bi lahko de lali po Jugoslaviji, kar bi hoteli. Stališče vlade zametavajo in zato hočejo preprečiti vsak dogovor. ki nima vsebine, kakor si jo oni predstavljajo. LZato pa so tudi streljali na jugoslovenskega konzula. Njihovi streli veljajo Jugoslaviji, katero hočejo vstrahovati in si jo podjarmiti. Brezobzirnost i je narastla do vrhunca.
ADVERT
S E M E N T
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
bodo gotovo <iobile uspešno oJporrioc kadar uživajo
SEVERA'S REGULATOR
1	fonlk« za ženske
ž _ ^ _ (j = Premah Dolecine. popravi neredne '
^	funkcije, poirja^d naravi oJ\repcat'i	|
!	osi d bete ženske organe in jim	|
!;	povrne nornjalpe razmere.	^
fc	S
i	CEHA 4/.2 S	t
Vprašajte V lekarno^
I ^	\
i __si
Samomori v Franciji.
Iz Pariza poročajo: Dolgi seriji takozv. zloeinov iz strasti tekom preteklih par mesecev je sedaj sledila manija izvanrednih o-blik samomora. Zadnji in najbolj originalni način samomora se je i/.vršil pred kratkim, ko se je p<>-sluy.il neki bogat kmet. ki je trpel na slabi prebavi, dinamita. da razstreli svoje možgane. Posreči-_ lo se mu je. dobiti majhen zavoj I eksplozivne snovi ,o kateri je iz-i javil, da jo namerava uporabiti pri odstranitvi par štorov. Ta di-namit je položil na svojo glavo pod cilindrom, katerega je nosil pri svoji poroki pred štiridesetimi leti, nakar je udaril po klobuku s težkim kladivom. Strašni pok je spravil na liee mesta sosede. ki so se prepričali. dr. jo bila gla\a moža raztrgana na drobne kosec. — Neka deklica iz Lo-j renske, ki je postala otožna vsled i nesrečne ljubezni, jo prepotovala j dvesto kilometrov v namenu, tla I skoči s -.h ipa katedrale v Strasn-j burgu. Bil je to p<. petdesetih le-• tih prvi slučaj te vrste. — Najbolj originalna ideja pa je bila, Iona nekega osemnajst let starega | mladeniča, ki si je pritrdil pod j tovorni voz sedež, donim je vozil j vlak z največjo naglico. Njegov | poskus pa se je izjalovil, kajti me isto da bi ga zmečkala kolesa, je i b:l ]«• te/ko poškodovan. Odtrgana mu je bila ena noj~a in zdroh-lljena ena roka. Pravijo, da bo naj
} brž okreval.
--—
Ge bi Lenin umrl.
"Matin" poroča iz Berlina : Po zadnjih poročilih j<. I.jenin tako bolan, a ne bo mo«fi4 več stati na čelu vlade. Težko, da bi mu mo-Lr<d slediti Trockij. ker je v spo-i ru z večino komunistov. Kame-j nov in Zinovjev j a sta bila vedno samo navadna adjutant a Tjje-ninova in ne prihajata nikakor v poštev pri njegovem nasledstvu. Osebe, ki bi mogle slediti Ljeninu so: Osinski. Preobraženski in Sem čanov. Bolezen diktatorja Ljeni-na vzbuja v Moskvi konsternaci-jo in narašča strah, da izbruhnejo v slučaju njegove smrti po vsej Rusiji veliki nemiri. Sovjetska vlada je prišla na sled komplotu, ki zasleduje svrho. da se ob Lje-r.inovi smrti povzroči ostaja armade. ki bi izkoristila zmešnjave, nastale v takem slučaju vladnih krogih. Mnogo oseb v Moskvi in Petrogradu je bile radi tega zaprtih.



_____
(Nadaljevanj«.)
"/Na vse zgodaj sem tekel po-nje," se je pohvalil Rovanu. — "Sedi, vzemi cigareto in puši. *— Komaj sem čakal, da prideš; moja duša je polna prazničnega drhtenja."
Dvakrat sta razdelila karte; srčni as je padel obakrat pr»'d Rožmarina.
"Blagruj me. pobratim!" je zavrisnil srečnež ter planil sodru-gu za vrat, kakor bi bilo že vse doseženo. "In ne žaluj," je dodal, videč, da se je Rovanu pobelil obraz. "Tudi nesreča v ljubezni je sladka."
Drejko je prezirljivo zategnil Usta :
"Reci rajši, da je t od i v Ijube-zni sreča na strani gospode.... Nil. čestitam: le plej, da se izka-žeš. drugače mi boš odgovarjal s kožo in kostmi: to drži, čeprav ne stoji v pogodbi."
Rožmarin da se ne bi izkazal! Prekipeval je samozavesti, podpiral se v bok in napenjal prsi pred oknom, čeprav je bilo onkraj dvo rišča vse tiho in prazno. Tovariševa hipna otožnost je kmalu Izginila ; komaj viden smeh-^aj mu je ugladil črte. kakor od zvite misli, da je v smoli vendar nemara kaj dohrejra vanj. Ostre slutnje, ki "th je zdaj prešinila, se je spomnil zlasti živo po mesecih, v važnem in tiepi ičakovanem trenutku svojega življenja. Poet je ohranil map j ravnodnšja; srečy, mu je bila zmedla Še tisto betve-ee uma. ki ga je imel. Plahni! je v fantaziranje brez mere in mej: Rovan je kar strmel nad njim. kako davi v duhu Pohlina. grofa in vsakogar, kdor j«- napoti, bkra ti pa pijančuje v slikali svojega tragičnega pogina ter komaj ka. da bi "dal zanjo vse**. Vida se hvala Bogu ni pokazala pri oknu; gotovo bi mislila, da je znorel njen sosed, ki jo je s svojim nerazumljivim početjem venomer silil na smeh. Obilnega truda j.? bilo treba, preden je spustil za-tvornieo in nejeverno pristal na Rova novo mnenj**, da morata naj prej dognati, kdo je magnetični grof. kaj uganja in za čim iztika pri nas; tako rad bi bil e žlobu-ril r>o morju domišljije! Ali podjetne/ je smatral dolžnosti pi-kovega asa za resne ter ni od|>e-hal; v nameček je zlezlo solnee i/za megla vreme se je zjasnilo, in sanjače v zadnji izgovor je -pla val po kidni deževnici, ki se je naglo odtekala v kanale.
Takoj po kosilu sta se odpravila. prestregla v Gorenjski ulici hi šnika Martina in ga podkupila s prgiščem cigar, da jima je opisal grofa, kakor je vedel in znal po Maričkinem pripovedovanju. Rožmarinu je skoraj upadel pogum, ko je slišal toliko hvale; in zdaj ga je treba I o najti, obesiti se mu za pete in slediti, dokler ne pridejo velika odkritja katerih se je nadejal Rovan. Grofovo bivališče v "Imperialu" je bilo splošno znano; toda zaman sta se klatila okrog hotela in Drejče. ki se je drznil povprašati vratarja, je zve del. da ga ni doma. Rožmarin je za-«1 goVlrnjati; glava »a je bolela, noge so mu odrekale jv»kor-sčino. z eno besedo, pro*a detek-tivstva "se je upirala njegovi du-5i"; tako romantično in žlahtno si je bil predstavljal vae! Ko sta škilila že petič v hotelsko vežo, ju je zdajci prehitel vitek gospod v si\i »*bleki in mehkem klobuku: nič nenavadnega ni bilo v njegovi podobi, kvečjemu da «<* je držal neprisiljeneje od naših fra-k ar je v ter sukal palico z zlatim ročajem drugače, nego veleva eleganca tukajšnjih promenad. O-braz tega prišelea je prehitno Sinil mimo, da bi ga bila utegnila zajeti v oči; ali vendar je nekaj »treslo Rovana in grba nosa črta profila se mu je zardela čisto podobna onemu, ki ga je videl ]>o-Ijnbljati Vidino roko.
"Stoj, kdo je to!" je vzkliknil zamolklo ter pograbil tovariša 2a rokav. "Gotovo tujec; naši ka-iini »»i gladijo perje drugače.1'
Kakor v potrdilo njegove slutnje »e je začul razgovor dveh iz-▼oščikov. ki sta lenarila pred vho-dom •
"Viš ga? Tak zijaj, dremalo, ko *i toliko izpraieval."
trd in preziren smehljaj, nemara odmev spominov iz širnega sveta, pred katerim se je hotel skriti v našo krotko idilo. Večkrat je zavil po stranskih ulicah, kakor bi jih poznal po opisih domačega človeka ; vojskovodja, ki bi se obračal na svojem bojišču tako sigurno, bi moral dobiti zmago. Ljudem, ki so ga sreča val i, se je zdelo, da žvižga odlomke tujih buvarskih popevk, mašinalno in poluglasno kakor stari šahisti, za-grbančeni v težko partijo.
Lenuharski izraz črt in gibov se mu je prelival tuintam v radovedno zanimanje: človek bi bil stavil .da hodi po opravkih ter t študira gredoč. Zlasti se je po-mudil na Cesarskem trgu pred sodnijo; mramorni pavijan sredi sipres in brez. v katerem so mestni očetje ovekovečili našo zvestobo. ni mogel ostati brez vpliva na I sinova čuvstva. Menda v strahu, da mu pogled v obličje njegove- j ga Veličanstva ne bi preveč razburil srca. je vedel grof na klo-pieo, kjer je imel spomenik za hrbtom, pred seboj pa koša t i io sel jaških hiš. Zamišljeno je črtal s palico v pesek; včasih je vzdignil oko in romal ž njim vo visokih pročeljih. Eno izmed njih. moderna zelenorjava zgradba, je nosilo spodaj ob vratih napis : — "Dr. Josir. Smučiklas odvetnik", in grof se je zalotil, da ga bere že tretjikrat.
"Ob petih bom tam." je dejal sam pri sebi. zbira je čelo. kakor bi mu gnetla možgane važna in težka skrb. "In ga bom gledal, oko v oko. njega, ženo in otroke, vsa nekromana dinastija mi bo pe la t eden m in vihtila kadilnico, jaz pa bom sipal milost na te domišljave meščane — jaz. da. jaz. . Slišiš, papa?" se je zlobno ozrl v.n spomenik. 'Grof Beaupertuis von Kunigsbruch vzhaja kakor novo solnee. in zvezde neba ugašajo pred njim; zbogom, tiha idila, zbogom oddih, o katerem sem pel učenemu Pohlimi! Toda hiteti mo ram. da mi profesor ne skoprni." _ Dalie Tirih od nji č.)
^ BOJ AKT, NAROČAJTE 8E WA "GLAS NARODA" WAJ. VRČJT SLOVENSKI DNKV »i« v mv mtivtv
Laški nabori na Primorskem.
Italjanska vlada hoče vtakniti vse Slovence v vojaško suknjo. I
Xa>e časopisje y anektiraiieni-ozemlju konstatira, da je italjan-1 ska vlada iztuhtala za "nove po-•erajme" posebno naborno politiko, ki stremi za tem, da vtakne v>e naše moško prebivalstvo v vo-jaško suknjo. Naši {H.slanci so tej | politiki kmalu prišli na sled in da-j iies leži na vejnem ministrstvu že: cela serija interpelacij z vpraša I njem, kako ie vendar mogoče, da! ^c v novih pokrajinah jemlje k vo-] jakom IX> odstotkov cdokupne na-borne mladine? To je ena stran, .i druga je seveda še hujša. Ravno sedanji nabori so jMtkajwili, da nimajo t a motnja oblast va nikake-; ga čuta za svoj lastni ugled med i ljudstvom in da nastopajo naj-j brezobzirnejše napram našiiu mla-j d eni čem. Vojaški nabori sc skoro po vseh vaseh Izpreminjajo v dneve žalosti za našo mladino in za vse naše ljudstvo v due ve ogorčenju in gneva, to pjt vse po za.slugi ltctljanskih oblastev. Julijska Be-uečlja je brezpravna raja. kjer sme vsakdo psovaii. tepsti, žaliti m ne vemo še kaj. V dobi, ko hočejo naši ljudje lojalno izpolniti tvojo vojaško dolžnost, zadostuje :najhna slovenska ali hrvatska' pes/nica, da zaropotajo pesti in da švigajo kvišku plam*»ni, da uničijo' vse, kar je še količkaj .slovenskega. Tak:h slučajev bi nešteto na-' vedli, vsi nam živo govore, v kakšnem suženjstva živi naš narod pod Italijo. V ilustracijo naj iz-' med neštetih slučajev navedemo' samo rihemberškega: Trije fantje! so prišli na nabor z našo trobojJ iiico. Takoj po naboru so goriški f:išisti prišli i*>nje. v zmoti našli tri druge in jih v kamijonu odpeljali v Videm. O u»-odi te ugrabljene trojice se n«e ne ve.
• • •
Po vsem ozemlju, ki ga je anek iirafr lUiijj, %fi gft roinnle dni
i šili vojaški nabori. Težko in trpko' je bilo našim mladeničem, ko so j morali na nabor k oblajstem. ki se j jim pokoravajo le zaradi sile.
Temu primerno je bilo tudi vedenje nušm lantov. ko so šli v torek ]>o binkoštih na nabor. Xa vrsti so bili letniki 1901, 1902 ter j 1899 in 1900. Od zadnjih dveh let-jiiikov so moraJi na nabor le oni, Jki v Avstriji niso bili pritrjeni.
Prvi so se pripeljali v Vipavo ! fantje iz Budanj in Dolgega polja. [Na vozu so imeli črno zastavo, iz mladih grl pa je odmevala '"Hej Slovenci'' iu "Lepa naša domovina". Ko so se ustavili in zbrali na trgu, je prinesel Josip Fabjan veliko slovensko trobojnieo, ki so jo i bili fantje pripravili že prejšnji j večer. Fabjan je zaklical: "Fan-jt^e, z menoj! Danes mora naša zastava z nami po tegu!" In fantje so šli v sprevodu za zastavo. Pri-, družili so si- jim še Bndanjei s svojo črno zastavo in z makaroni za klobuki. V<e je bilo navdušeno. "Živeli Slovenci! Živela Jugosla-• vija! Živeli naši bratje!" Taki ki sličn i vzkliki so odmevali po trgu. Po dolgem Času spet slovenska zastava v Vipavi — to je bil za nas dogodek!
' Karabinjerji so ogledovali sprevod, vendar se niso drznili motiti navdušene množice. Šele potem, ko so ie fantje ohšli vso Vipavo in so se vračali so se zbrali kara-, binjerji in vojaštvo ter so fantom zastavili pot. Iz okna vojašnice je strmo pozdravila došle cev stroj-jne puške. Fabjanu so vzeli na+o j kara binjerji slovensko, fantu iz' ■'lludanj črno Kasta vo in so oba uklenili ter odvedli.
Fautje pa so odločili: "Vsa do- ' mov! Nihee ne sme na nabor, dokler nam ne izpuste obeh tovari- , šev!"
Prišli so Se fantje iz Gradišča, i vsi ovenčani in z godcem. Prejšnji •
lao jih nitanlii — — —
i
j "Kaj vriskate! Raje jokajte! Dva Tovariša so nam zaprti!"
Gradišoani so takoj utihnili, odstranili cvetje in se pridružili protestu ostalih fantov. Res sta bila hmalu oba fanta prosta, nakar so vsi skupaj mirno odšli k naboru. Potrjeni so bili brez iz j* me vsi. ra-/en Fabjana, ki mu manjkajo naj levi roki trije prsti.
V	sredo so prišli fantje iz Planine in Slapa. Planinci so bili vsi j ;v črnem, njihov godec pa je svi-i ral "Hej Slovenci ".	" {
V	četrtek je bil na vrsti Šent> Vid, potem Sturije in Orekovca. [ Šturci so bili vsi v črnem, za klo-' ijuki pa so imeli lipove vejice. St.-i vidčani so imeli voz okrašen s slo- j venskimi trobojnicanii Mesto šop-! kov so nosili črne kokarde, mesto cigar pa makarone. V trg so pridrveli v galopu, za njimi pa so dirjali Italjani. Fautje so se ustavili | pred Hrovatinovo gostilno in ita-J !janski vojaki so brž planili na vo-; zove in trgali z njih zastave, zlasti črne. Seveda so «t- fantje z vo -j jaki prerivali in br:uiili zastave.1 Slovensko so tudi res oteli in jo skrili. Nazadnje je vojake nagnali njihov kapitan, ki govori tudi slo-j vensko Fantje so mu razložili, daj gredo k vojakom, toda .svojih narodnih pravic da ne puste teptati j in ne žaliti narodnega čuta. Za-j stave naj jim puste; kajti oni so| bili, so in ostanejo Slovenci.
Ko je dejal kapitan nekemu! fantu, naj odstrani črni trak, jej
1 fant odvrnil: "Gotspod, ubogam; vas, ker veui, da me sicer daste J
zapreti! Ce ne smem kazati žalosti j s črnim trakom, jo bum pričal s j s-olzami! JSli nočemo biti — Italjani!"
Fantje iz Orehovea so imeli v voz vprežena dva vola. Voz je bil
pokrit, zadaj pa Je molel iznad strehe dimnik Fantje so kričali, da kuhajo makarone in riž. Ljud stvo, ki mu je bila ltaljanom namenjena bodica všeč, je pozdravljalo fante z navdušenim "Živio!"'
V	petek je bilo na vrsti Vrh .polje in Gol. Prvi so prišli fantje
iz Gola. V družbi štirih slovenskih ie plajKilala z voza dolga črna zastava. Za njmii so se pripeljali Vrhpoljci z veliko, tri metre dolgo slovensko trobojnieo. V Vipa-! vi so jih seveda že čakali karabi-i ujerji in vojaki, ki so plan-li naj voz ter trgali zastave in lipovo ze-j lenje z njega. Tedaj je zavpil ne-j kdo: "Fantje, domov! Ge ne smemo imeti svojih zastav, tudi nočemo biti vojaki!"
Fanta so Italjani zaprli. Ostali j j so pa začeli kričati, da ne gredo na nabor, dokler ne vidijo .svojega tovariša spet svobodnega. Nato so Ilidjani fanta izpustili ter obljubili, da vrnejo tudi zastavo.) Svoje besede seveda niso držali. Saj ltaljanom itak obljuba ni nikoli sveta.
Enaka usoda jc doletela tudi 'fante z Vrafbč, ki so seve tudi prišli z zastavami. Županu, ki jih je spremljal, je neki vojak iztrgal celo županski	Župan je izja-
ivil, da ne snrejme preje žunanske-ga pasu. dokler ne dobi slovenske trobojniee nazaj. In Italjani so mu jo dali.
Ko so fantje videli, da pteže Ita-;liani na naše zastave kakor risi na plen. <6 m nakupili novih t robo jnic. Vse italjansko besnenje je bilo zaman. Naši fantje iz vse Vipavske doline so bili belo-modro-
idcžL	_ ._, ,
Atentat na konzula.
V Julijski Benečiji pretej>ajo Jgoslovene ob belem dnevu v pra vi Italiji pa streljajo na jugoslo-venskega konzula po noči. Tisti čas. ko v Rimu in v Beogradu ministri naglašajo. da je nujno potrebno. da se vendar že skončajo večna pogajanja med obema državama. ki potrebujeta dobrih in zanesljivih medsebojnih stikov, streljajo v Milanu na zastopnika jugoslovenske države.
Mirno je slonel konzul Ljubi-mir Bajovič na oknu vile v drugem nadstropju, kjer je njegov urad. in kadil cigareto. Lep večer je bil. Kar pridrvi iz ulice Lulli avto brez luči. V avtu je bilo kakih sedem mladih ljudi. -leden izmed teh se vspne kvišku v avtu, ko teče mimo konzulata in ustreli na gospoda Bajoviča iz revolverja šest- ali sedemkrat. Bajovič sr je hitro zavedel nevarnosti in se umaknil pravočasno. — Poročila pravijo, da je pravi čudež, da je ostal nepoškodovan. Avto je od-brzel z vso najrlieo. V konzulovi pisarni sta obtičali dve kro^lji v steni, druiri streli so zadeli grb. Ko so počili streli, je prišlo na u-lico polno ljudi. Policija išče napadalca ali dobila ga ne bo. ker pred fašisti nima nobene moči. — Konstatirala pa je. da se je bila oni hip. ko se je izvršil napad n.t iugoslovenski konzulat, odstranila straža, ki je imela službo v tem okolišu, in ni čakala na izmenjavo. DctiČni stražniki bodo kaznovani. To je menda vse Kdor pozna Italijane, vidi lahko zvezo med fašisti in stražniki. Fašisti mogli neovirano streliati na juiro-slovenskejra zastopnika in nemoteno odhiteli s kraja zločina. Po Milanu se potepa tiydi nekaj re^-kib legijonarjev. ki seveda ne gle dajo z lepim očesom jucroslovenskega konzulata. Pri teh se. je Izvršila preiskava, jasno, brez uspeha.
Vrhovno oblast v italijanski državi imajo v rokah fašisti. Državna oblast trepeta pred njimi. Nie ne pomagajo moledovanja prvih državnikov po rimskem parlametj tu. da treba obnoviti držano avtoriteto. ker brez te grozi meščanska vojna, in nič ne zaležejo ukazi za razoroženje. kajti, tudi če tuintam poberejo orožje, ga pa drugi dan fašisti izsilijo nazaj in oboroženi so vedno enako, slejpo-prej. Oni so gospodarji položaja
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vaše prihranke pri nas na
"Special Interest Account99
ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena ▼ pokritju z naj-boljšimi ameriškimi bontii, čisti DOHODEK, pa iznaša 4% na leto.
Ylogo se lahko sacnejo s |5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. jnl'js obrestujemo ie od 1. julija t. L
mu>p^o Frank Sakser State Bank
JADRANSKE BANKE . SSL CorUandt Street	New York City
Svetilnik v Skudeanaes
- (Nadaljevanj? s. 4 strani.)
gledati Knuta in ta njegova želja se je končno že spremenila v nekako fiksno idejo, ki ga je tudi ponoči mučila. Tako se ni že več upal zaspati, ker se je bal. da se ne bi med njegovim spanjem kaj /godilo, ker imel je neprestano temne slutnje.
Na nebu so se pričeli zbirati temni oblaki in ko je Peder pogledal na morje. katerega se le vzdigovaln lahna megla, je vedel. da se pripravlja vihar. Ker je oitil potrebo govorjenja, je prijel Knuta, ki je prišel ravno mimo na svojem običajnem obhodu okoli svetilnika, za suknjo ter dejal: — Tekom štiriindvajsetih VT bo izbrunnil vihar.
Peder je nato odšel po stopnicah v svetilnik ter legel na slam-n.iačo. Zvečer se je zbudil vsled bolečine, ki jo je občutil v svojem \otlem zobu. Knuta ni bilo nikjer. Najbrž je spal v kakem kotu.
Nad morjem je ležala gosta megla, ki j.? izgledala kot zagri-nialo. za katerim se skriva vihar. ?Iorje se j * penilo ter treskalo svoje valovje ob granitno pečino, na kateri je stal svetilnik. Ko je prispel Peder nato v svetilnik, je čutil, kako se je stresla stavba vsled sile razburkanega morskega elementa. V temi je šel proti mestu, kjer so bile svetilke. Pričel je z roko tipati, da najde stenje. — toda teh ni bilo več. Se enkrat ic pot i pal ni mesto, kjer bi morali biti stenj*. Njegova roka je segla v bazinc, ki so bili odprti. Nažgal je hitro svojo ročno svetilko, toda tudi pri njenem svitu je znman iskal stenje. Peder jeposta vil svetilko za trenutek na mizo tei stekel v spodnji prostor k telefonu, kje,- je stegnil roko po kljuki za zvonec. Telefona ni bilo več! Na zidu je bilo videti znamenja dleta, in jasno je bilo, da je bil telefon iztrgan iz zidu od človeka, ki je imel moč blazneža. Veter je butal z vso silo ob zidov-je svetilnika, zunaj pa je pel — Knut svoje psalme o uničenju sveta.
Nato se je Peder^pomnil. da je v kamri za orodje poleg mehanizma med drugo navlako v kotu |>oleg shramb za petrolej mal za-toj; ko je nastopil svoje mesto v svetilniku. ;nu je bilo rečeno, da »o tamkaj shranjeni rezervni stenji. Ako ni Knut pozabil tudi teh ds t raniti, tedaj bo svetilnik brez luti in ladje ne bodo mogle najti ( svoje poti v varni pristan. Peder j? že videl v svoji domišljiji obrežje pokrito z ruševinami razbitih ladij, med katerimi so ležali razmetani mrtveci. Skočil je hitro zopet po stopnicah ter posvetil v Lot. Tamkaj je stal mali zaboj, na debelo pokrit s prahom. Ne da bi si vzel čas, da bi iskal orodje, je Peder potisnil v špranjo ki in jo svojega žepaega noža. Toda klin-ja se je zlomila. Končno se je o-panemu Pedru posrečilo odpreti zaboj. Hval# Bogu, stenji so bili tu. Peder je vtaknil hitro stenje v rezervarje ter jih nažgal. Nato je pritisnil vzmet ter postavil mehanizem v obrat. Svetilnik je za-Rvetil s svojimi lučmi po morju in Peter je čutil, da se mu je od-\alil kamen od srca.
Sedaj je šele Peder opazil, kako je bil iztnučen. Padel je na slamnjaeo, zopet vstal in zopet padel. Glede svoje lastne osebe je bil popolnoma apatičen in otopel, njegova edina misel je bila: samo da bi luči gorele i Kljub tej otopelosti, H ki se ga je polastila, pa so ostali vsi njegovi Čuti čuje-či ter koncentrirani na to, da bi gorela luč, ki mora kazati ladjam njih varno p<.t.
Končno se je Peder nekoliko u-rairii ter pričel spet logično misliti. Vedel je, da se mora zavarovati pred napadi blazneža. Zaprl je vratca, ki se odpirala' iz tal, zavlekel nanje nekaj težkih zabojev ter si nato naredil ležišče v bližini stopnic, da bi laglje cul vsako morebitno kretanje Knur ta. Nato ae je vlegel ua slamnjačo ter poskusil pomiriti svoje živce * tem. da je opazoval enakomrno obračanje lu**i. Pogledal je na liro. ki je visela na steni ter videl, da je že sreda ter da mora še tri dni vztrajati na svojem mestu, predno bo mogel na dopust.
Pomalem je zadobil Peder zopet svoj mir in kmalu se je a prijelo daniti. Pretekel je' dan In prišla je zopet noe s svojimi grozotami. Nažgal je luči. nato pa na tfamffjačl raspal. Toda ležal je le
7 nekakem polsnu. Nahajal se je
' ■ .	—t"j
i
neprestano v stanju med bdenjem in spancem. Mahoma plane k v isku, pred seboj vidi neko postavo. ki vihti v svoji roki nekaj nad njegovo glavo. Ko se je Peder pozneje vpraševal, kako se je mogel ubraniti napada blazneža. si ni znal odgovoriti. Vsi njegovi okreti in sklepi so se izvršili brez incijative njegovih možgan. Zvalil se je na stran. sl?Sa! trd n-aarec, nato pa planil kvišku ter ugrabil Knuta za grlo. Se enkrat ie poskusil Krut dvigniti sekiro, toda Peder s® je vrgel z vso silo svojega telesa nanj, zgrabil z levico Knutovo desnico za zapestjem ter jo tiščal kot v kleščah, z desnico pa z vrat te ga davil, kar so mu dopuščale moči. V borbi sta moža prerivala p> lesni izbi in Knut je skusal Pedra zriniti k fparatu s svetilkami, Peter pa, ki se je bal, da ne bi pokončala aparata, je rinil Knuta t vso močjo k odprtini nad stopnicami. — Med blaznostjo in obupom je od-h»čil končn i slučaj, l er je blaznežu odpadla sekira. Knut pa se je medtem osvobodil Petrove desnice, ki je oklepala njegov vrat in > skušal z zobmi doseči Pedrovo £r',o. Peder, v smrtni nevarnosti, r.i je mistil: Moj Bog, deček ima že štiri zobe — drži se, če hočeš r. alčka še enkrat videli. Napel je vse svoje moči in zdelo se mu je. da čuti pod svojimi mišicami pokanje Knutcvih kosti. Končno se je Pedru posrečilo, da ga je objel okoli telesa, ga dvignil ter ga resel proti odprtini, ne da bi se brigal za brce in udarce, ki mu jih je dajal Knut, in dospevši do luknje, ki j- zevala v tleh, ga je z vso močjo treščil doli.
Knut je teiebnil nalik polni '■reči skozi odprtino po stopnicah. V svoji prvi jezi, ki \edno sledi boju na življenje in smrt, je Peder zavihtel sekiro ter jo hotel vreči za njim ter je želel, da bi ga tako zadela, da bi ga res. ubi-ia če ni bfl že mrtev. Toda nato se je premislil. V tej sekiri je imel dobro orožje proti I^nutu, poleg tega pa si nikakor ni bil gotov, če je Knut mrtev ali dovolj težko ranjen, da ne bo več poizkusil napada nanj.
(Konec1 prihodnjič.)
A D V E RTISEMENTS
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi no> vini "O" parnikL Potovanje za we kraje Evrope.
ORDUNA ....S Julija: 12 avfl.: IS Mpt.
VAUBAN ---- 15 Juliia
OROPESA 22 Julija; 26 avgusta: 30 aept
VANOYCK .... 29 lultja
ORBITA ...... S avg.; 9 »ept.: 1« okt.
Naravnost v Cherbourg* Southhampton. Hamburg.
Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON ft SON INC. AGENTS
M Broadwy	Now York
117 W W.Ju.rto. St.. Chkmw — all k*t*rikn|| parobrndnl armt. —
Pismo iz Moskve.
P
Kretanje parnikov - Shipping News
KIJ JE AMERIKANEC DOŽIVEL V RUSIJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Preiskave teh mož so potrdile u-godna poročila uradnikov Ameriške poipožne administracije, ne le z oizroma na pre prečenje smrtnih slučajev vsled stradanja, temveč tudi z oziroma na dobre izglede glede bodoče letine.
— Krajevne oblasti izjavljajo, da ni bilo še nikdar tako dobre letine, — je rekel polkovnik Haskell, — in mi smo videli, da je bilo mogoče z ameriško pomočjo in ustrajnem delom Rusov samih posejati obširna ozemlja z žitom, ki ^edaj dobro uspeva. Natančne številke glede obsejanega ozemlja niso se na razpolago. Čeprav bo pridelek manjši kot v normalnih časih, bo vendar zadostoval da se prepreči ponovitev lakote.
HUMORISTIČEN SAMOMORILEC.
Atlanta, Ga., 1. julija. — R C. Ri vers, star devetnajst let, se je ustrelil s puško na svojem domu.
Poleg njegovega trupla je le žal listek, na katerem je stalo napisano; Good bye! To hell with everbody! — Kot vzrok samomora se je navedlo slabo zdravje.
A P V E R T I S E M E N T
SLOVENSKI VDOVEC,
star 37 let, s tremi otroci v starosti od 5 do 10 let, .se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 27 do 37 let. TiiJi vdova z enim otrokom ni zključena. Živim v .jako lepem most ecu s prijaznim podnebjem in iastnjem svoj dom, vred m $2000 Lepa prilika «a ono, ki želi postati poštena gospodinja, zagotovljena ji je lepa bodočnost. Vse drugo se lahko pismeno dogovorimo, ker pa želim držati vso stvar lajno, priporočam da katera res :io misli, naj priloži tudi svojo sliko, ki jo vrnem na zahtevo. Vs8 pi«»ma je nasloviti na: Resni ženin, co Gfcrs Naroda,,82 Cortiandt St., New York City. - (1-3—7)
Razmere v Rus;ji se obrača jo malo na bolje. Cene živilom v Mo j skvi so pričele padati in prvič, odkar je na krmilu sovjetska vladaj je pričela rasti vrednost rublja Pred treuii tedni je bilo na pri mer štiri in pol miljona papirna-j tih rubljev za en dolar, danes soj štiri miljoni. V istem času je cena j kruhu padla za sto tisoč rubljev.
Ugodna poročila o lefanšnji le-' lini pšenico in drugih pridelkov vplivajo na cene in valuto. Ob Volgi, v krajih, kjer je sitrašua suša pred enim letom urfcšeila vsa polja, se letos obeta bogata žetev. Iz gladovnih pro vine, kjer je kriza na vrhuncu in delajo pomožne akcije s podvojenim naporom, da ! rešijo ljudstvo lakote, poročajo, da je seme. ki lansko leto ni po gnalo zaradi suše, letos vzklilo. Kmetje, ki so zapustili vasi prejšnjo jesen, se zdaj vračajo nazaj. Američani, ki izvršujejo pomožno akcijo, pomagajo sovjetskim "oblastim pri preseljevanju kmertov iz mest v njihove kraje.
Ukrajina tudi poroča o 'bogati letini. Slabo pa je na Krimu in v Kubaaiu, kjer letošnja letina ne obeta dosti. Vlada pomaga kmetom pri kultiviranju zemlje. Pomagajo pa tudi inozemska dru štva, med katerimi »se zlasti odi i kujejo ameriški farmerji.
Kmetje, ki so skrivali male količine živil v različnih nadah, vi ^lavnom pa znraditega, ker so pri j ča.kovali velik dobiček, so zdaj alarmirani vsled padanja cen in j pričeli so voziti žito na trg. Ulic« j v mnogih mest'li so kar natlačene! z vozovi, na katerih so vreče z ži J lom. Vendar pa je treba pomasli-11, da so provice,'kjer se to godi.: zelo redke.
Moskva je te dni zelo aktivna. Ulice popravljajo? hiše belijo in i barvajo ter grade nova poslopja. Povsod odmevajo udarci kladiva in glasovi žage.
Najvažnejši -politični dogodek je seveda obravnava proti sociali- J stom, ki se je otvorila pred dnevi | pred revolueijonarnim sodiščem a* Moskvi. Obravnavi prisostvujejo znameniti sosocialistieni voditelji kakor so Emile Vandervelde, socialistični vodja v Belgiji in zastopnik druge internaeionale, Pavel Boneourt, poslanec v francoskem parlamentu. Teodor Lieb-kneeht, brat Karla Liebkmeehta in Kurt K osen f el d iz Nemčije. Ko so prišli vsi ti v Moskvo, so jih ispre jt-li z velikimi sovražnimi demonstracijami Vso pot od ruske meje so se vozili v posebnem vozu, v katerem je bila vojaška stratža. Ob prihodu v Moskvo jih je ta .-premila v hotel, kjer jih je zavarovala pred demonstranti.
Vse te sovražne akcije ne vpl' vajo ravno najboljšes na socialistične stranke, ki s svojimi vzornimi organizacijami daleč prekašajo komunistično v Rusiji. Iz 11. kongresa komunistične stranke, ki je zboroval koncem marca tega if-ta, smo zvedeli po poročevalcu Molotovu, ki je poročal o organizaciji stranke pol miljona članov nasproti 650,000 pred "čiščenjemTo število je tako malen-! kostno v primeri s številom članov • poedinih socialističnih strank po svetu, da tretja internaeiMiala sploh ne prihaja dosti v pošte v. Sicer pa so komunistični voditelji to že sami sprevideli in so »e po- j vabilu dunajske takozvane inter-' naeionale dve in pol takoj odzvali ter izdali parolo za enotno fronto proletariata. Žal se je pokazalo, via jim ni bilo toliko za enotno fronto, kolikor za svoje stran kar j ske koristi, in tako so se berlinska pogajanja razbila.
Vremenska katastrofa t Rogaški Slatini.
V Rogaški Slatina je močna toča uničila vse poljske pridelke, naslednji dan pa se je utrgal oib-' lak, ki je poplavni mesto in oko-* ico, tako da je bal ovirati celo j železniški promet«
-	4	i
aauiTANiA
r U <£C A NIA
MANCHURIA
PARI«
SEYDLITZ
MANCHURIA
P. GARFIELD
CONT5 ROSSO
HOCHAMBEAU
MAJESTIC
ORDUNA
PRES. T A FT
N. AMSTERDAM
•'RES. WILSON
CEF.LAND
OROPESA
ST. PAUL
RELIANCE
SERLNQARIA
/AUBAN
ILYMPfC
PRES. MONROE
*OOrtOAM
LA SAVOIB
9. WASH'OTON
MAMRETANIA
ARGENTINA
KROONLAND
HANOVER
PRES. ADAMS
CHICAGO
SUSQUEHANNA
LAPLAND
4NDANIA
ROTTERDAM
"OMFRIC
4	juMja -B julij«
•	julija
•	Julija .6 julija
5	lulija
5	lull ja -
6	iuiila
•	Julija
a »uiija -
•	julija •
■	Julija •
■	JwMJa a Juii;a 8 juliia a julija •
tO jun. 11 juliia
11	julija •
12	julija tfi Ju»lja 12 lullja • 18 julija 15 Julija IS julija •
18	Julija 1b lullja iS lultja
19	lullja
19	lullla
20	lullla 20 lullla 22 julija 22 lullja 12 julija 22 lullja
• Chirbouri
—	Oanoa — Hamburg
—	Haw rs
—	Hamburg
—	Cherbourg
—	Genoa
—	H«v»
—	CntCtourt
—	Chff-boura
—	Ch*rbour%
—	Boulogne
—	Trti
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	HLfflburi
—	Hambura
—	Cherbourg
—	Hamburg
—	N«(..bur|
—	Chorbourg
Boulogne
—	Havre
—	Cherbourg
—	Cherbourg
—	Trsi
—	Cherbourv
—	B' »men
—	Cherbouro
—	H avre
—	Bremen
—	Cherl ourg
—	Charge-jrg — Bculogn*
—	Cherboure
LAFAYETTE	22
OROPESA	22
HUDSON	22
RESOLUTE	25
MONGOLIA	26
FRANCE	M
VAN BUREN 26
vARuNIA MAJESTIC RV NDANi VANDVCK AMfcCICA AQUITANIA PARIS VORCK
MINNEKAHDA
PRES. POLK
SAXLNIA
FINLAND
CR6TIC
BERENGARIA
RELIANCE
P. GARFIELD
MANCHURIA
Bf.LV£0»-.Rl
L* SAVUIE
ZEELAND
PRES. TAFT
SEYDLITZ
LAFAYCTTE
KROONLAND
f>ARI8
PRES. WILSON LAPLAND ARABIC HANOVER
lullja — Hi jui:ja — Hamburg lullja — Brtmtn lullja - Hambura
Julij* — - Hamburg julija — Mavre lullla — Cherbourg julija — Cherbourg julija — Cherbourg Ju IIX* — boulcgn* jwll'« — Hambri' g julija — Chertvjt.a •vg. — Cherbourg avg. — Havra avg. — Biaman avgueta—Hamburg avgusta—Cherbourg evg. — Hamburg avgusta—Cherbourg • vg. — Oanoa avgusta—Cherbourg avqusta—Cherbourg avgusta—Cherbourg avgust*—Hamburg avg. — Tras a*g. — Hevrs avgusta—Cherbouro avgusta—Cherbourg avg. — dranien svg. — H ivr» avgusta—Cherbouro avg. — Havre avg — Tret avqusta—Cherbourg avg. — Oenoa avg. — SrimiM
ADVERTISEMENTS
SAMO IO DNI V JUGOSLAVIJO
IZLETNIŠKI PARNIK "PARIS"
Odpluje dne 5. JULIJA iz NEW Y0RKA v HAVRE
Parnik Paris ima prostora tlo 4<mmi osrli z moštvom vred in za-vzema 36.696 ton ter ima stroje za 4.1.» H H) konjskih rnof-i.
Na tem parniku je pripravljen poseben prostor za jugoslovanske izletnike tretjega razreda in sicer s«»l>e s li. 4 in no več kot 6 posteljami. posebna jedilnica. najboljša brana t«*r vino pri vsakem obedu.
V Havre bo čakal vlak. ki bo vzel vse jugoslovanske potnike In njih prtljago ter peljal v Trst.
Vsak potnik ima na parniku do	funtov prtljage prosto.
Vožnja tretjega razreda stane iz New York* rfo Tr^i v«t°v&i v>|m samo $113.85; iz Trsta do Ljubljane stan«1 irlrznic* $1 On. do Z^g-rh- SO Izletniki naj se čimpreje Javijo svojim lokalnim agentom ah pa naravnost
FRENCH LINE : 19 State St., New York, N. Y.
Za jugoslovanske izletnike bodo preskrbljene vse mogoče udobnosti.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po novi odredbi financneqa Vnjnister-tva v Jugoslaviji ie bankam tam serlaj prepovedano izplačevanle čekov aH dru-gib nakazil v tuilh valutah. Ako toraj jošljete denar v amerikariski veljavi, bo lisi potom č*ka ali nakazila, aa ban<a v Jugoslaviji ne sme izplačati v dolarjih, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to Je v kronah oziroma dinarjih
H sreči se je pa pri sestavi omejene odieooe vpootev*ia uo.;vba iz • Ijenrev v toliko, da »amc«"*" n»ri< ke. ki imajo potovati v Ameriko, izvr-iiti še vedno izplačila v ameriških do-'arjih, vendar pa nakazilo ne sme presegati zneska 1250.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote pa lahko zplačamo poljubne zneske. Ameriški denar se izplača te proti predložitvi potnega lista v uradu Jadranske banke v LJubljani ali Zagrebu.
V AVSTRIJI. ITALIJI in ZASEDE-NEM OZEMLJU pa še vedno I? .ko brez ovir Izvršujemo Izplačila v am.rišklh dolarjih.
. Na nakaznici ali naročilnem listu naj bo vidno označeno, da se ima izvršiti 'ZPlačflo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki nai se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi •
Za izplačilo do $ 10.— po 50 centov, »a Izplačila od S 10.— do S 50.— po t 1.—. za Izplačila, ki presegalo znesek t 50.— po 2 centa od vsakeqa dolarja »li po $ 2.— od sto.
Denar nam Je poslati najbolle po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
92 Cortiandt St.	New York. N. Y.
Pozor!
Sorodnike in znance Je zopet mo-goče dobiti iz starega -kraja,
ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor že-'i dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna m solidna postrežba jamčena.
FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York
[DSULICH ilMC
^^Saravnost v Ju^oaia^V^
ZNANI PARNIKI. IZBORNH UGODNOSTI Na Ime/te brezpotrebnth stroškov In zamude.
PRES. WILSON 8. juli; 22. avg.
ARGENTINA........ 15. julija
BELVEDERE...... 15. avgusta
Vnaprej plačane karte za aon>dnlke ali prijatelje se lahko preskrbi pri bllinM parobrodnl agenturl ali pri
PHELPS BROS. A CO.,
Generalni Agenti
,P\A/ Yorif
DIREKTNI
IN
EDINI PARNIK ZA
DUBROVNIK
ITALIA - -12. avg.
V devetih dneh v Jugoslaviji.
Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki fxlplujejo vsakega torka iz New Yrika. Vsi poln ki tretjega razreda so v kabinah.
MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA
preko Cherbourga.
Za karte in navodila vprašajte najbližjega agenta v vašem mestu ali okolici.
J^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA& NARODA" NAJ-J-VEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDR. DRŽAVAH
TESNA ZVEZA
JUGOSLAVIJO
New York do Cherbourg In Antwerpen Zeeland — S julija: 12 avg.; 16 aept. Kroonlano—15 julija: 19 avg.: 23 aept. Uapland — 22 Juli.; 2« avg.; 30 sept. Gothland L'9. Jul. Naravnost v Antverp -Inland 5 avgusta: 9 st*pt.; 14 okt. Samland »samo o. raired) 1 avgusta
fc AKEBKAN IfNS
Iz »w Yr>rka do Plymoutha, Cherbourga in Hamburga. ♦Manchuria — 5 Julija: 9 avg.; 13 sept. St. Paul — 12 julija; 16 avg.; 20 aept. •Mongolm —26 Julija; 30 avg : 4. okt. Minnekahac isamo 3. razred) 2 avg.:
6 septembra. •Nove pr» uredbe 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi
WHITE STAR
New York do Cherbourg in Antwerpen Majestic (56.000 ton) 8 Julija; 29 Jnli.;
26 avg. Največji parnik sveta. Olympic — 15 julija: 12 avg.: 2 sept. Homeric — 22 julija. 19 avg.: 9 sept. Prlvedite Jih Iz Evrope na naiih udobnih parnlkth. Dobra brana. Za Deti Prostori. Udobna. stanovanja. Uljudnt služabniki, ki govore vaft jez: k. Vprašajte nas glede udobnih vnaprej plačanih vofenj. Vprašajte pri:
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway.	New York _all nrf lokalnih agrtnlh
ZA VAS DOLAR =
•te poitano In hitro postrefenl kadar rabita uro. zlatnine, arebrnlno, prstan, Diamond, dalje ako telite pravi glasni Columbia gramofon, slovenske ploiča, in te druitvo potrebuje pravo avilnate zastavo, regallje, kape Itd.; trn se obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri rezpoillja blago po call Ameriki nad 1« lat pa l* nikdar r!itotl kako napravllnost. Poskusite me enkrat pa se boetc prepričali. Plilte po brazplaCne cenika na
IVAN PAJK, 24 Main Sfc, Conemaugh, Pa.
t"T
APVERTIte IN "<3LA» N ARO O A". ADVERT18£IN "GUAS N AROQA'
___
Mi riiBrnrir.TiTi_'
Tri leta.
No7ela. — Rutkj spisal An tov Čehov. Za "Glas Naroda" prevel O. P.
2-	(Nadaljevanje.)
XIV.
Laptev je sedel v svoji naslonjači ter čital. Julija je bila tudi v studijski sobi in ona je čitala. Zd« lo se jima je, kot da je ni stvari, » kateri bi mogla govoriti. Oba sta molčala celi dan. Ou časa d) •asa se je ozrl nanjo izza svoje knjige ter si'mislil; — ('e se č;o-.♦k poroči iz strastne ljubezni fili sploh brez ljubezni, ali ne pri le ■rav do istega! — ( as, ko j«* bil ljubosumen, vznemnrjen in razkadi. >» mu je zdel ž« daleč, daleč. Posrečilo se mu je iti v i no/ ;r>-.tvo in sedaj se J« odpočil po potovanju t«*r z veseljem mislil na ob->k v Angliji tekom spomladi, kajti ta dežela mu je bila najljubša.
Tudi Julia Sergejevna se je navadila svoje zarasti in nič več 11 hodila v hišo v ozadju, da se tam razjoče. V tej z^mt je opustila »oje obiske, gledišča in koncerte ter ostajala doma. Nikdar ni ma-ala velikih sob ter najrajše sed»!a v študijski sobi svojega moža, v cateri so viseli ikoni, katere je dobila pri svoji poroki. Denarja ni zda jata skoro nobenega za svojo lastno osebo ter biia sedaj skoro »rav tako skromno kot j«' bila v hiši svojega očeta.
Zima j** potekla brez veselja in zabave. Igranje kart je bilo' piošno uveljavljeno v Moskvi in če se je poskusilo kako drugo laz-'•Irilo kot petje, čitanje, je bil uspeh še bolj dolgočasen. Ker je • lo v Moskvi le malo talentiranih ljudi, je celo uživanje umetnosti x>lag»»ma obledelo ter j>ostalo za števiLne ljudi dolgačasna in eno-' lena socijalna dolžnost.
Ka/.ventega pa ni potekel niti en dan za Lapte\u brez ikakega itnega dogodka. Vid starega Lapteva je vedno bolj	Nič več,
li hodil v skladišče in zdravniki so izjavili, da bo knio»u popolnoma lep. Tudi Fjodor je opustil i/, tejia ali onega vzroka obiske v skla-1 li>< u t»r preživel svoj čas doma. kjer je nekaj pisal. Pauavrov je! lobil službo v nekem drugem diestu ter je bil povišan na mesto de-! anskega civilnega svetnika. Stanoval je v hotelu Dresc.en, a pii-l .f.j.M jk<«ro v»;i k i dan k Lapteviin ter prosil za denar. Kis je med-j em ravrši! svoje študije in ko je čakal, da mu Laptev preskrbi ! lužbo. je posedel cele dneve pri njem ter pripovedoval dolgočasne torije. Vse to je bilo razburljivo in mučno, ter delalo dnevno živ-jenje še bolj n« prijetnim kot je že itak bilo.
Pjotr je prišel v študijsko sobo ter objavil obisk neke nepo-nane dame.
Na karti katero prinesel v sobo. se je glasilo: — Jozefina uzefovna Milan.
Julija Serjrejvna vstala ter nekoliko šepala. kot da ji je zapahi noga. Pri vratih s»- je pokazala bleda, suha ženiica, oblečena v rno. Sklenila j«» roki na pr*.ih ter rekla proseče:
(iospod Laptev, rešite moja otroka.
Laptev je takoj spoznal v njej žensko, pri kateri je na tako n"-podoben na. in obedoval pred svojo poroko. Bila je druga žena 'anavrova.	*
—	Rešite moja otroka. — j»- ponovila in njeno lice je naenkrat egledalo staro in usmiljenje vzbujajoče. — Edinole v. nas morete »siti in porablia -«m.,svoj zadnji cent, a pr^lem k \nm v Moskvo, loja otroka stradata.
Napravila j»- kretnjo kot da se hoče spustiti na kolena. Laptev r postal vznemirjen ter jo prijel za roko.
Sedite, prosim, sedite. — je zajeeal. — Sedite vendar, za bož-
0	voljo.
Nimamo denarja, da bi si kupili kruha. — je nadaljevala na. - tJrigorij Nikolajevi«" bo odšel na novo mesto. e noe** vzeti trok in mene s seboj in denar, katerega nam pošiljate na tako ve-r kodu »en način, porabi on zase. Kaj naj storimo, kaj? Oh. moja! boga. nesrečna otroka!
—	Pomirite se. prosim vas. Dal bom povelja, naj se denar izpla-a osebno vam.
Pričela je jokati, a se nato pomirila in Laptev je opazil da so:
1	njene seize priborile nekoliko poti skozi prah na licih in da je •»čela dobivati brke.
—	Vi ste neizmerno velikodušni, gospod Laptev. Bodite naš a^- j ,elj vaiuh. naš dobri prijatelj t^r pregovorite Grigon.;a Nikolaje-iča. naj ne zapusti mene. pač pa me vzame s seboj. Vi veste, da ga jubi, blazno ljubim. On je ustena mojega življenja.
Laptev ji je dal bankovce za sto rubljev ter ji obljubil, da bo : uoril s Panavrovom. Nato jo je spremil skozi vrata, a se ves čas' •<sel, kajti bal se je. da bo zopet pričela plakati ali padli na kotna.
Nato se je prikazal Kiš. Za njim je prišel Kostja s svojim foto i rp.ičnim aparatom. V zadnjem času se je bil lotil fotografije t«r j -mal slike vsakega človeka v hiši in po večkrat na dan. Ta novi < sei mu je nudil mnogo razočaranj in dejanski je shujšal vsled
ega.
Pred večernim čajem je dospel Fjodor. Sedel je v neki kot v iudijski sobi, odi H neko knjigo ter zrl dolgo časa na eno stran, -ijti očividno ni čital. Nato je porabil dolgo časa, da je pil čaj. ijtgovo lice je postalo rdeče. V njegovi navzočnosti je Laptev obut il neko težo na svojem srcu. Celo Fjodorjev molk ga je dražil.
—	Rusiji se lahko <"estita na pojnvu novega avtorja — je rekel j«»dor. — Šalo na stran, dragi brat. Spisal sem kratek članek, prvi idež mojega peresa, takorekoč in prinesel sem ti ga pokazat. Pre-iL<j ga dragi dc"ko, ter mi povej svoje mnenje, — a odkritosrčno
Vzel je rokopis iz svojega žepa ter ga pomolil bratu. Članek je osil naslov: _ Ruska duša. — Bil je pisan dolgočasno, v brezbarv-1*111 slogu, v katerem pišejo ponavadi ljudje, ki nimajo nikakega alenta. Vodilna ideja je bila. da ima intelektualni Človek pravico e vrjeti v nadnaravne stvari, da je nj^ova dolžnost prikrivati to - manjkanje vere, da ne postane kamen ovire in izpodtikania irJ in ne omaje vere drugih. Brez vere ni nobenga idealizma in ideal. ' eni bo rešil Evropo ter povedel človešvo na pravo pot.
—	Ti vendar ne poveš, česa naj se reši Evropo, — je rekel aptev.
—	To se samnposebi razume.
—	Nič se ne razume, — je rekel Laptev ter pričel hoditi p> so-; gorindol — Ne morem razumeti, zakaj si to napisal. Sicer pa je
o tvoja stvar.
—	Ho- u, •»'.javiti to v ( bhki pamfleta.
—	To j; tvrja stvar.
Molčala sta za tt nutek. Nato je Fjodor vzdihnil ter r^kel:
—	Zelo žal mi je. dragi brat. da misliva na različen na-'in. O, U;o*a. Aiješa moj dragi bratec. Ti in jaz sva prava Rusa. vrmka. moža Vir »k^ narave. Vse te nemške in židovske brkljarije iiso K.i naju. TI n jr.z n.sva bedna parrenija, temveč zastopnika od-iCne tr^oviikv driuiDC,	^