3ter. 46.	Pottafn« oiafan« » (»ieviaL Ljubljana, dne 15. novembra 1933.	Leto XV«
Vlada in gospodarska hviza
Važni predlogi vlade: revizija trošarin, posrednih davkov in taks. — Izprememba zakona o kmetskih dolgovih
Z gospodarsko krizo je približno tako kakor je z bolnikom: Dober zdravnik ne zdravi samo vidno bolnega telesnega dela, ampak zdravi celo telo ker so vsi deli telesa med seboj v najtesnejši zvezi.
Težav, ki tarejo vse naše gospodarstvo, se dobro zaveda tudi naša vlada in ni dvoma, da bi vlada prav rada izločila vse bolezenske znake našega gospodarstva, če bi le to bilo v njeni moči. Ker so pa razmere take, da vlada ne more poseči dalje, kakor ji določa pač njen delokrog, smo lahko zadovoljni, da hoče najti sredstvo za omiljenje krize vsaj tam, kjer in kolikor ji je to mogoče. Čudežev tudi naša vlada delati ne more!
Kakor poročajo iz Beograda, bo vlada predložila že prihodnje dni parlamentu zakonske predloge o reviziji trošarin, posrednih davkov in taks. Predložila pa bo tudi, kakor je to izjavil predsednik vlade dr. Srškič v svojem odgovoru na interpelacijo poslanca dr. Kožula, nov zakon o ureditvi kmetskih dolgov, ki se pa ne bo oziral samo na kmete, ampak bo upošteval tudi potrebe drugih stanov, ki so v veliki meri prizadeti «d tega, kako je urejeno plačevanje kmetskih dolgov.
Izmed vseh napovedanih revizij je za nas najbolj važno vprašanje ureditve kmetskih dolgov.
Sedanji zakon se v praksi ni obnesel tako kakor so ljudje pričakovali. Res je, da je »mo-
Sedanja gospodarska stiska je vsaj v naši državi nastala v glavnem vsled velikanskega padca cen vseh poljedelskih proizvodov in vsled nemožnosti, da kmetovalec tudi za najnižje cene proda svoje pridelke. Posledica tega je, da kmetovalec nima denarja niti za najnujnejše potrebščine in da tudi po žetvi ne more nakupiti tega, kar neobhodno potrebuje za življenje. Vsled prevelikega padca cen je morala nastati zadolžitev kmeta in vsled tega so morali tudi vsi drugi stanovi priti v stisko, kajti največji potrošnik v državi, kar je kmet, ni imel več denarja, da kupi njih izdelke. Vsa naša gospodarska stiska izhaja torej v prvi vrsti iz padca cen kmetijskih pridelkov.
Najtežje pri tem pa je, da niso v istem razmerju ko cene poljedelskih proizvodov, padle tudi cene industrijskih izdelkov.
Ce vzamemo cene iz leta 1926 s 100 kot podlago za primerjavo, potem vidimo (po indeksnih številkah Narodne banke), da so rastlinski proizvodi v letu 1927. narasli na 112-3, leta 1928.
ratorij« prinesel kmetom nekaj olaj-Sav, toda te olajšave so bile le enostranske; na drugi strani pa je zakon kmete spravljal v neprilike s tem, da kmet ni dobil zlahka nikjer novega kredita.
Prizadeti pa so bili tudi jako težko obrtniki in trgovci — da o denarnih zavodih niti ne govorimo — ker niso mogli priti do denarja, na če-gar prejem so trdno računali.
Ker pa je »gospodarstvo« ena sama velika nedeljiva celota, ki tudi trpi kot celota, če trpi le en sam njegov del, zato je smatrala vlada za svojo dolžnost, da odstrani iz zakona to, kar se je pokazalo kot neprikladno in to nadomesti z boljšim.
Kakor vsaka operacija, tako režejo tudi gospodarske operacije globoke brazde v gospodarsko življenje. Tudi pri nas bo tako. Zato bo pa treba veliko previdnosti, da nas bo operacija čim manj bolela.
Z ozirom na velike razlike v kreditnih sistemih, ki vladajo v naši državi, ni dvoma, da se bo moral novi zakon posebej ozirati še na gospodarske in kreditne razmere v Dravski banovini. V južnih krajih naše države prevladuje glede kmetskih dolgov bančni kredit, pri na- pa zadružni in hranilniki. Med obema sistemoma je velika razlika in zato "ino prepričani, da bodo naši ministri in poslanci, pa tudi vsi pri- leti krogi, storili vse, da Sc v revidiranem zakonu 4 *ev"žne razlike tudi upoštevajo.
na 130-1, a že leta 1929. padli na 118-6, 1. 1930. na 89-3, 1931. na 74-3, 1932. na 67-5 in koncem prvega polletja leta 1933. celo na 62-1. Prav tako so padle cene živalskih proizvodov. Leta
1927.	se je dvignil indeks cen za živalske proizvode na 104-3, leta 1928. na 108-6, leta 1929. na 107-2, leta 1930. je padel na 96-3, leta 1931. na 72-2, leta 1932. na 56-6 in sredi letošnjega leta je bil na 57-8.
Z drugimi besedami se pravi to: Ce je kdo dobil leta 1926. za sto kg pridelka sto dinarjev, je dobil leta 1928. 130 dinarjev, leta 1931. le še 74 in letos samo še 61 dinarjev. Dobil ni torej niti polovice tega, kar je dobil leta 1928.
Isto je pri živini. Ce je dobil za živino leta
1928.	še 1080 dinarjev, je dobil leta 1932. samo še 573 dinarjev, torej za skoraj polovico manj.
Sedaj pa primerjajmo cene industrijskih izdelkov. Indeks Narodne banke nam pravi, da so cene industrijskih izdelkov leta 1928. v primeri z letom 1926. padle za 2 odstotka (od 100
na 98). Leta 1928. so torej imeli poljedelski proizvodi boljšo ceno od industrijskih. Počasi pa se je to razmerje popolnoma spremenilo in tako vidimo, da je koncem prvega letošnjega polletja znašal indeks za rastlinske proizvode 61-1, za živalske 57-8, za industrijske pa 72 in za mineralne celo 75-1. Cene kmetijskih proizvodov so bile pod državnim povprečjem, ki je znašalo 66-1, cene industrijskih izdelkov pa nad povprečjem.
Izvažamo poljedelske predmete, uvažamo pa industrijske. Tu pa se kaže izguba, ki ne zadene samo kmetovalca, temveč vso državo, še zlasti občutno. Kajti še leta 1929. so bile cene izvoznih predmetov višje ko cene uvoznih in so si bile v razmerju 114-3:91-4, letos pa se je to razmerje docela spremenilo in cene izvoznih pred-metov so padle na 58-7, cene uvoznih pa na 75-3.
Kaj to praktično pomeni, nam kažejo ta dejstva. Ce je kmet prodal leta 1929. tono pšenice, je dobil za njo 2220 dinarjev, leta 1932. pa je dobil le še 1220 dinarjev, ponekod pa tudi šo znatno manj. Za 1000 kg lesa je dobil leta 1929. 1000 Din, leta 1932. pa le še 740 Din, za tisoč kg jajc je dobil leta 1929. 20.410 Din, leta 1932, pa le še 11.040 Din. Za enega prešiča leta 1929, 1.525 Din, leta 1932. pa le še 964 Din itd.
Tako je padlo v ceni vse blago, ki smo ga izvažali. Čisto drugačna pa je stvar z industrijskimi izdelki, ki smo jih uvažali. Za tono železa smo plačali leta 1929. 8.015 Din, leta 1932. pa 10.386 Din. Za 1000 kg strojev smo dali 1. 1929. 18.125 Din, leta 1929 pa še vedno 16.000 Din.
Posledica tega je, da smo plačali leta 1929. tono železa z nekaj manj ko štirimi tonami pšenice, leta 1932. pa smo morali dati za tono železa osem in pol tone pšenic«
Vedno več blaga smo morali izvažati, da smo dobili isto količino industrijskih izdelkov. Tako je dohodek kmetovalca padel za polovico in začelo se je obubožanje naroda. Padec kmetijskih cen ni bil več samo kmetovalčeva zade-» va, postal je zadeva vsega naroda, kajti z obu-božanjem kmetovalca še je pričelo tudi obubožanje vsega naroda. Zato zahteva blagor države in naroda, da se zboljšajo cene poljedelskih proizvodov in da se odpravi nerazmerje med cenami poljedelskih in industrijskih proizvodov.
To nalogo pa mora izvesti kmetijska zbornica. Predlagati mora vladi potrebne zakonsko in upravne ukrepe, da se zmanjšajo proizvajalni stroški kmetovalca, da se njegovim pridelkom odpro novi trgi, da dobe njegovi pridelki boljšo ceno. Obenem pa mora gledati kmetijska zbor« niča na to, da se znižajo cene industrijskih iz* delkov, da ne bo zaščitna carina le sredstvo za čim večji profit, temveč sredstvo za gospodarsko osamosvojitev vsega naroda. In gledati bo morala tudi na to, da karteli ne bodo meni nič tebi nič zviševali cen in da bo zavladalo v conah takšno razmerje, da bo mogel kmetovalec za svoj žetveni donos kupiti, kar potrebuje.
Prva in največja naloga kmetijske zbornic® je, da kontrolira cene in zato se morajo kmetijske zbornice ustanoviti, ker jih kmetovalec potrebuje, ker brez kmetijskih zbornic ne grel
8cZ/se cene za poIjedeMe
proizvede
Prva naloga kmetijske zbornice, da to doseže
Joško Sottfer, šef recepcije, Rogaška Slatina:
tujski prcmci, konsum sadja in
gvozdja
Tujcem, ki prihajajo k nam, ugaja naša lepa in pestra zemlja: ugajajo jim tihe doline z vasmi, posutimi nalik biserov, z rodnimi njivami, zelenimi livadami in tihimi logi; očarajo jih sol učne gorice s hrami in zidanicami, klo-potci in črički; in daljne visoke planine preko gorskih velikanov pa tje do snežnikov jih opominjajo venomer na mogočnost in veličino stvarstva. In ker se zliva vse to v neko ubrano celoto, v harmonično skupnost, lahko — s pesnikovimi besedami — upravičeno in s ponosom trdimo: Slovenski svet, ti si krasan!
Pa ni privlačno zgolj to, kar nudi tujcu pri-xoda v svoji goli, prvobitni obliki. Nič manj privlačno in estetično, nič manj lepo ni to, kar imenuje naš kmet plod svojega umnega dela, •ustvarjanja, pridnosti: kulturo podeželja, vasi, kulturo našega kmetijstva.
Nekaj svojstvenega imajo — med drugim — naši sadonosniki in vinske gorice. 2e za nas, a kamor šele za tujce-inozemoe. Ljubkost, domačnost, neko olajšujoče tihožitje, ki izseva is teh kultur — ali ni to paša oči in užitek, kakršnemu najdeš težko para!
Sadjarstvo in vinarstvo pa sta res panogi našega kmetijstva, ki imata največ poezije v sebi; zato zaslužita, da njima posvetimo par vrstic tudi mi iz — tujsko prometnega sveta.
Kot vodja izletnikov-tujoev, pa tudi sam sem prepotoval doberšen del severne Dravske banovine. Koliko vzklikov občudovanja in priznanja sem tu imel priliko čuti, toda — in to je trpka resnica — poslušati sem moral, žal, le prečesto tudi vprašanja: »Kje pa so vaši pridelki, kje je sadje, kje grozdje, zakaj prodajajo potem vaši trgovci importirano južno sadje in grozdje, ali je kakovost vaših pridelke v morda manj vredna, ali vaši sadjarji tujsko prometne kraje mar preslabo »li neprimerno zalagajo?« Itd.
Poreče kdo, da je prednji odstavek vsled nanizanih realnosti v prevelikem nasprotju s predhodnim slavospevom sadjarstvu in vinarstvu. Morda; treba pa je to resnico povedati, ker je narodno gospodarska škoda, ki gre na račun sadjarjev an vinogradnikov, prevelika, in končno, ker ta nedosiatek tudi za naš turizem, kot bomo čuli, ni brezpomemben.
Predno preidem na jedro članka samo, se mi zdi potrebno ugotoviti zaradi boljšega ume-vauja nekaj, najbrže premalo znanih, ali vsaj premalo vpoštevanih dejstev.
Tujski promet ni samo važna narodna gospodarska panoga v državnem občestvu, marveč je enako važen tudi za kmeta. Čim večji je tuj-eki promet nekega kraja, tim večja je možnost vnovčevanja kmetijskih pridelkov. Pri velikem povpraševanju (začasno povečanem konsumu) pa nastopi navadno še drug spremljevalni pojav: višja ali boljša cena in v posledici za pridelovalca dobičkanosnejše vnovčevanje.
Kjer kmetje oddajajo tujcem stanovanja v najem (letoviščarski kraji!), donaša turizem še nadaljnje, rekel bi neposredne koristi, čeprav te koristi glede na nekatere slabe strani turizma za zdravo podeželje nimajo absolutne vrednosti.
Tujec, ki je na oddihu, na zdravljenju, ali ki je zgolj zaradi zabave, športa, pouka itd. v nekem tujsko prometnem kraju izven svojega etalnega bivališča, je navadno petičen in tudi konsumira več, nego doma, ali pa je navezan, ako se zdravi, na posebne vrste hrano, pri kateri tudi ne stiska. Za serioznega tujca velja pač še danes pravilo: Ako greš na potovanje, na odmor Ud., varčuj prej, t. j. dokler si doma; potem je nesmiselno in prepozno!
Vzemimo, da jo poeetilo neko tujsko prometno središče 2000 tujcev v sezoni. Če je ostal vsak tujec, recimo, 10 dni v kraju, da to 20.000
dni, odnosno prenočnin. Upoštevaje današnje cene in druge okolnosti, lahko trdimo, da je potrošil vsak gost v tem času povprečno minimalno Din 30"— dnevno za redno hrano in sadje (grozdje), ki si ga je posebej nabavljal. 20.000 X 30 = Din 600.000 za hrano. Od tega zneska moramo odračunati zaslužek in režijske stroške obratovališč ter tangento, ki odpade na nekmetijske dodatke hrani; približno računano dobimo tako Din 300.000, ki so jih zaslužili pri-delovalei-kmetje, odnosno njih prekupci in posredniki samo v dotičnem tujsko prometnem kraju.
Ni mala količina sadja in grozdja, ki se konsumira v tujsko-prometnih krajih: ali z redno hrano (v kuhanem, konserviranem in drugače serviranem stanju), ali posebej brez ozira na obroke (v presnem stanju). — Konsum jo večji v zdraviliščih s tujci, ki zdravijo svoja prebavila, splošno pa narašča povsod v vročih poletnih dneh; na konsum vplivajo ugodno tudi dobra kakovost, vabljiv izgled (oblika, zrela barva), naMn pakiranja, izložbe, odnosno serviranje ter nepretirane cene.
Kaka je preskrba naših tujsko prometnih krajev s sadjem in grozdjem? Odgovor (vsaj, kolikor je piscu tega znano): dovoz nedostaten, neorganiziran, glede množine in kakovosti teh pridelkov domače provenience ne vedno zadovoljiv. Glavni nedostatki so tile:
a) Primanjkuje predvsem ranega sadja (črešenj, hrušk, jabolk, marelic, breskev), pa tudi grozdja. Za poletni tujski promet — in ta daleč prevladuje — so jesenske in zimske vrste, katere našii kmetovalci prvenstveno goje, prepozne. Za svojo osebo smatram, da je potrebna v tem oziru zlasti pri naših sadjarjih delna preusmeritev v produkciji. Za pozno sadje se pač mora iskati trg drugod, v inozemstvu, za rano bi ga lahko imeli doma. Pa še nekaj: S produkcijo ranega sadja in grozdja (— primernih zdaj porazgubljenih in doslej zanemarjenih sort se bo našlo, ali pa bi jih bilo vzgojiti —) bi se v korist našim domačim pridelovalcem znatno zajezil uvoz manjvrednega, a dva- do trikrat dražjega južnega sadja in grozdja od drugod, zlasti iz inozemstva. Da bi bilo poslednje važno tudi za državno trgovsko bilanco, je jasno. Naj takoj pribijem tudi, da ugovor, češ da domače sadje (grozdje) ne more nadomestiti re-dilnih snovi in zlasti vitaminov (po vitaminski teoriji), ki da jih vsebuje južno sadje v večji množini, ne drži; iz predavanja znanega strokovnjaka, vseučiMščnega profesorja dr. Noor-
dena v dunajski »Urani-ji« se spominjam, da je te neosoovane, tudi pri nas večkrat s prozornim namenom v javnost lansirane trditve dosledno in temeljito pobil;
b)	zalaganje s sadjem (grozjem) je neorganizirano, neredno in nezadostno. Trgovci sadja se pritožujejo, da ni dobrih, zanesljivih in točnih dobaviteljev. Tako krijejo svojo potrebo pri kmeticah, ki prinašajo svoje blago sporadičao na trg, ali pa ga tudi direktno prodajajo tujcem; da v takih prilikah trgovec ne more zadostiti povpraševanju, ne glede dovoljne množine, ne glede kakovosti, izbire ali enotnosti, je na dlani;
c)	kmetje, odnosno sadjarji, ki spravljajo svoje sadje na trg v tujsko prometnih krajih, naj bi vpoštevali v bodoče tele nasvete (baš tozadevna nevednost, nevpoštevanje ali pa naravnost preziranje jim je doslej mnogo škodovalo in je bilo povod neljubim kritikam na račun dobrega glasu producenta in trgovine!): Samo z zrelim sadjem (grozdjem) na trg; kar prodajaš, bodi čisto, snažno; čista in snažna bodi tudi posoda (košara, jerbas), v kateri nosiš, razstavljaš in prodajaš in prav tako bodi snažen tudi prodajalec ali prodajalka sama; pazi na sortno enotnost, ne mešaj raznih sort; lepe, zdrave in nepoškodovane plode loči od slabih, zakaj odbrano blago se vedno mnoga boljše plača; sadje, ki ga hočeš dobro vnovčiti, ne tre3i (otresaj raz drevesa), marveč obiraj zaradi večje stanovitnosti, odnosno preprečenja gnitja; pri transportu pazi na primerno pakovanje; ne nastavljaj slepo cen svojim pridelkom, pač pa >=e vedno informiraj o tržnih cenah vsaj v dotičnem okolišu; na ta način se zavaruješ proti izgubi, odnosno razočaranju!
Odprava navedenih, seveda le g!a«nih nedo-statkov je v skupnem interesu vseh prizadetih. Kakor naj bi še naša kmetijska javnost mnogo bolj zanimala za tujski promet vobče — preorati bo treba še mnogo celine —, tako naj bi sadjarji in vinogradniki smatreneje, organizirano zajeli tržišča v tujsko prometnih središčih ter jim dajali le standardno blago. Od tega bodo imeli dvojno korist: hitro in ugodno vnovčenje, na drugi strani pa si bodo delali za svoje pridelke uspešno, a poceni reklamo, na kar se pri nas — tudi glede vina! — le prerado pozablja. V podkrepitev naporov za dosego tega cilja pa bi se morala po mojem mnenju zganiti tudi oblast; vprav tržna nadzorstva in komisije za kontrolo živil v tujsko prometnih krajih naj bi raztegnila ali vsaj pointenzivila svoj delokrog tudi v opisani smeri. Uspehi ne bodo izostali: imeli bomo še zadovoljnejše obiskovalce-tujce, koristil pa si bo v večji meri ko doslej naš kmet-pridelova-lec, ki ječi danes pod pezo težkih razmer in zasluži, da se mu pomaga, je pa — kot je to že povsodi — v prvi vrsti sam poklican, da seže po samopomoči.
Volitve v Nemčiji
Za politiko vlade je glasovalo 40 milijonov vclilcev, preti pa
2 milijona
V nedeljo, 12. novembra so bili volilci in vo-lilke v Nemčiji poklicani, da se izjavijo z »da« ali z »ne«, če odobravajo dosedanjo politiko nemške hitlerjevske vlade.
Propaganda za volitve je bila velikanska. Ko je govoril kancler Hitler v neki tovarni delavcem, je morala njegov 1 uro trajajoči govor poslušati cela Nemčija. Delavci so izgubili sicer enourni zaslužek, ampak agitacija je bila le tu...
Tudi predsednik nemške republike, stari maršal Hindenburg, je govoril za sedanjo politiko in oglasil se je tudi najbolj znameniti nemški pesnik sedanje dobe Gerhart Hauptmann.
Tej propagandi primerna je bila tudi udeležba pri nedeljskih volitvah. Listi poročajo, da je glasovalo nad 90 odstotkov z »da«.
Iz vsega pa vidimo, da je celo Nemčijo res prevzel »novi dolu, ki pa v resnici ni nič nov.
ampak je stari, predvojni nemški duh, ki smatra samo Nemce za »prvi narod« na svetu, vsi drugi so pa »manjvredni« ...
V kateri smeri se bo nadaljevala nemška vnanja politika, je po izidu volitev oziroma po izidu »plebiscita« precej jasno. Pod krinko »enakopravnosti« se bo Nemčija oboroževala do skrajnosti, da doseže zaželjeno »enakopravnost« ma-gari tudi z — orožjem!
Konec balkanske konference
Četrta balkanska konferenca v Solunu je zaključila svoje zasedanje 10. t. m. Do kakih važnejših sklepov političnega značaja ni prišlo, pač pa so se zastopniki balkanskih držav sporazumeli o potrebi izgraditve važnih prometnih zvez med balkanskimi državami.
Svinjska kuga
Veliko se je že pisalo v »Kmetskem listu« in v drugih časopisih o tej nevarni in zahrbtni bolezni, a vendar radi ne poznanja bolezni same, ali zaradi neprevidnosti živinorejcev, mesarjev, trgovcev, prekupčevalcev s svinjami in tudi javnih nameščencev še vedno povzroča svinjska kuga prav občutno škodo narodnemu gospodarstvu in posameznim živinorejcem. Radi tega in kakor sem obljubil v članku od 25. okt štev. 43 Kmetskega lista, bom skušal pojasniti izbruh in širjenje te bolezni in kako se je moramo varovati.
Svinjska kuga se je zanesla že i. 1862. iz Amerike in preko Angleške razširila po vseh državah Evrope, kjer je bolj razvita svinjereja.
Povzročitelji te bolezni so bacili, ki se niti mikroskopično ne morejo ugotoviti in tudi se ne morejo vzgojiti umetno kakor bacili drugih bolezni — rdečice, svinjske kužne bolezni, vranič-nega prisada itd.
Bolezen se pojavlja v vsaki dobi leta in pri vseh vrstah prašičev — tudi pri divjih prašičih. V letnem času se bolezen hitreje širi, ker so prašiči več na prostem in pridejo več v stik, ter toplota pospešuje množitev in širjenje kali bolezni. Boljše — finejše — pasme so bolj občutljive kot navadne domače in mladi prašiči več kot odrasli. Posebno so sprejemljivi okužbi slabotni, zanemarjeni in v rasti zaostali prašiči.
Kuga se zanese, kakor že omenjeno v zgoraj navedenem članku, s prenosom kali bolezni e okuženega v zdravi dvorec po osebah, ki so imele opravilo z bolnimi prašiči, z okuženim mesom, s slanino, krvjo, s hrano iz hotelov in gostiln, z nakupom okuženih prašičev itd. Tudi psi, mačke in kokoši lahko prenesejo kali bolezni. Večkrat se bolezen razširi tudi s hrano ali vodo, ki je bila okužena po odpadkih ali po mrhovini poginjenih bolnih svinj, ki ni bila pravilno uničena ali zakopana. Rezarji in sosedje, ki pomagajo sosedom pri bolnih prašičih, nevede lahko razširijo kugo.
Sele 7—10 dni po okuženju, večkrat tudi 3—4 dni in v nekaterih slučajih celo po 20 dnevu se pojavijo znamenja bolezni: Prašiči ne žro kot navadno, začnejo polegavati ali se zarijejo v steljo, pri hoji se zapletajo z zadnjim delom telesa, telesna toplota se poviša od 38 na 40 do 41*5* C, kožna toplota je ali nenavadno visoka, ali pa prav nizka; očesne spojnice se vnamejo, so krvave in iz oči se izceja katar, ki se potem posuši in oči postanejo krmežljave.
V	nadaljnem poteku bolezni se včasih pojavijo kožni izpuščaji na ušesih in tudi po drugih delih telesa in če v večji množini, postane koža prav rdeča, kasneje modrotenuia. — Razločiti je treba, da pri rdečici koža samo pordeči in potem postane temnomodro-vijolčasta, a ni opaziti izpuščajev in pri koprivčasti obliki rdečice nastanejo okrogle ali štirioglate pege v veličini najmanj enega dinarja, ki potem tudi potemnijo.
Potek bolezni pri rdečici traja 3—4 dni in se konča z ozdravljenjem ali poginom, pri kugi pa traja več časa in samo v (akutnih) hudih primerih nastopi smrt v kratkem času.
Kasneje se bolezen razvije v smeri vnetja pljuč, ali pa vnetje sluznih kožic v gobcu-rilcu, požiralniku, želodcu in črevesih.
V	prvem primeru se pojavi suhi kašelj ter katar iz nosnic in težko dihanje, v drugem pa trdovratno zaprtje. Blato je trdo, suho in prevlečeno z žlemom, oziroma nastane driska ter je blato mehko, jako smrdljivo, rumeno ali temno-zeleno ter pomešano s krvjo in žlemom.
Večina napadenih prašičev pogine v nekaj dneh, nekateri tudi prebolijo in popolnoma ozdravijo, a večkrat na videz zdravi so nosilci kali bolezni in če pridejo v stik z drugimi prašiči, iste okužijo, oziroma se pri njih vsled pre-hlajenja ali kot posledica kakšne druge bolezni zopet pojavi svinjska kuga. Pri nekaterih pra-
šičih pa se iz krvnih izpuščajev na ušesih in po telesu napravijo kraste in večina teh hira več časa in potem pogine, le izjemoma kateri ozdravi.
Na poginjenih ali zaklanih prašičih v po-četku bolezni ni opaziti veliko sprememb, ampak samo krvavitve po koži, na pljučih, na ledvicah in v črevesju, večkrat samo na koži in pljučih.
Pri prašičih, ki so poginili ali bili zaklani po več dni trajajoči bolezni, se opazi gnojno vnetje sluznih kožic v rilcu, okoli grkljana, v pljučih ter sluznih kožic prebavnih organov. — Posebno pa so vidni znaki kuge mali, okrogli izrastki v obliki gumbov v debelem in slepem črevesu. Ta gnojna vnetja se pojavijo, kadar se pridružijo kugi še klice drugih bolezni.
Kako se obranimo te bolezni, je že za vsakega razvidno, ako pomisli, kako ista nastane. Nadalje so glavne naloge čistoča v hlevih in posebno, da so korita vedno čista, razkuženje hlevov in korit vsaj enkrat na mesec, pri nakupu novih prašičev oddelenje istih vsaj 14—20 dni od prejšnjih že domačih. Tudi gnoj in odpadki naj se vsak mesec odpeljejo in zakopajo, ali vsaj odstranijo, da so prašiči vedno v čistih hlevih in vrtačah.
Najnujnejše pa je, da se vsak sumljiyi slučaj obolelosti pri prašičih takoj prijavi oblastem ali pa pokliče živin-ozdravnika, da ukrene vse potrebno, da se kuga ne razširi in da ima posestnik čim manj škode. Sedaj je na razpolago cepivo tudi proti svinjski kugi, katero pravočasno uporabljeno učinkuje zdravilno, a prepreči izbruh in širjenje bolezni, če se cepi še zdrave prašiče.
Ljubljana-Vič, 2. novembra 1983.
Pr. Rebek.
TVORNICA OKORI JS
las pravi domači izdelek 1
Gospodarska konferenca Male antante
15. novembra se sestane gospodarski svet držav Male antante v Pragu
Na tej konferenci so na dnevnem redu razprave o važnih gospodarskih vprašanjih, ki «e tičejo, vseh treh v Mali antanti združenih držav. Težave bodo sicer velike, kajti koristi ene in druge države niso vedno enake, toda če se bo pokazala resna volja za dosego uspehov, uspeh tudi ne bo izost-' V nasprotnem slučaju pa hi utegnil trpeti ne samo gospodarski uspeh, ampak tudi politični ugled Male antante.
ftla-p&l&sl v žlvslviji
Obsedno stanje — preki sod — smrtna kazen
Avstrijsko vlada je sklenila na svoji seji pretekli petek va/r j ukrepe: sklenila je proglasiti nad celo državo obsedno stanje, uvedla je naglo sodbo in zopet vzpostavila smrtno kar zen, ki je bila takoj po polomu stare Avstrije v avstrijski republiki odpravljena.
Ti sklepi so očividno obrambnega značaja za sedanji krščansko-socialni režim, oziroma za vlado kanclerja Dollfussa,
Krščanski socialisti na Dunaju so namreč najhujši nasprotniki narodnih socialistov ali hitlerjevcev. Kljub vsem ukrepom avstrijske vlade, da bi hitlerjevskii pokret v Avstriji zadušila ali ga vsaj omejila, se je vendar hitlerjevstvo v Avstriji silno razširilo. Pomagala niso niti koncentracijska taborišča, niti omejitev tiskovne svobode in tudi ne razpust in prepoved stranke. Hitlerjevci prirejajo kljub vsem tem odredbam vlade neprestano poulične demonstracije, mečejo bombe, sklicujejo tajne sestanke svojih pristašev in rujejo proti vladii tudi v uradih samih in v armadi, kjer imajo več pristašev kakor bi si kdo mislil •
Druga skupina, s katero ima opraviti avstrijska vlada, so socialni demokrati, ki niso zadovoljni z utesnjenjem politične svobode, ker se utesnitev obrača tudi proti njim.
Tretji — in mogoče najnevarnejši — nasprotnik avstrijske vlade pa so krščanski socialisti sami, zlasti pa njihovo delavsko in kmetsko krilo. To krilo še vedno prisega na načela demokracije in to krilo se nikakor ne more sprijazniti z diktaturo, ki jo zahtevajo najnovejši zavezniki avstrijske vlade, t. j. takozvani »domobranci« ali »Heimwehrovci«, ki jih vodi knez Starhemberg.
Dejstvo, da mora avstrijska vlada posegati
v svoji obrambi po vedno skrajnejših sredstvih, dokazuje, da zmaguje tudi v Avstriji ne »avstrijski patriotizem«, ampak hitlerjevski nemški duh, ki cimdalje bolj zajema vse nemštvo v Evropi in ne samo Nemcev v Nemčiji.
Kralj Afganistana umorjen
Pretekli teden so umorili kralja Afganistana, Nadir-Kana. Umorili so ga baje njegovi lastni služabniki.
(Kraljevina Afganistan leži v Aziji in sicer na mejii med Indijo in Rusijo. Zaradi obrambe Indije pred morebitnim napadom Rusije so Angleži vedno pazili na to, da je vladar te dežele Angliji naklonjen. Tudi umorjeni Nadir-Kan je bil velik prijatelj Anglije.)
Sngelbevt &cmgl 6C letnih
Te dni je obhajal 60. letnico svojega življenja eden naših najbolj delavnih javnih delavcev in prvoboriteljev za pravico in poštenost g. En-gelbert Gangl, prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije, pesnik in pisatelj. Malo je mož med učiteljskim stanom, ki bi se bili povspeli tako visoko kakor jubilant. Kot rojen Metličan, sin naše lepo sanjave belokranjske deželice se je posvetil učiteljskemu poklicu in služboval je naj-preje na Vipavskem, nato ga najdemo v Idriji in slednjič v Ljubljani. Ko se je začelo najhujše nasilje od bivših klerikalnih mogotcev v letih od 1910. do vojne, je stal vedno v prvih vrstah med borci proti krivicam in s spretno in ostro besedo bičal storjene krivice. Med svojimi tovariši je vžival kot velik idealist in neustrašen borec največje spoštovanje.
Za našega kmetskega človeka je imel vedno lepo besedo in najlepše njegove povesti so vzete iz kmetskega življenja — posebno iz revne Bele Krajine. Te lepe povesti so ganile marsikoga do solz. Mladini je napisal nebroj pesmi in povesti in izdajal pred vojno in še po vojni najboljše šolske čitanke in berila.
Posebno delaven je bil pri Sokolstvu in je širil idejo bratstva, enakosti in svobode kjerkoli se mu je le nudila prilika. Bogat po najplemeni-tejših duševnih vrlinah je skušal bratski obogatiti in poplemenititi tudi vsakogar, ki mu je prišel nasproti. Kadar je zagovarjal in branil napadeno čast in pravice, je bil odločen in neizprosen, dokler ni zmagal.
S ponosom lahko gleda še ves čil in bogat najplemenitejših čuvstev v svoji pošteni duši na svoje plodonosno delo dolga leta nazaj, ker mu njegova vest ne mor© očitati drugega, kakor da je branil pravico in se boril za resnico idej, ki so zmagale in zmagujejo še naprej.
Preteklo soboto so mu priredili Sokoli v Ljubljani časten večer, ki s© ga je udeležilo vež tisoč njegovih prijateljev. Prispeli so tudi zastopniki SKJ, predstavniki češkega in ruskega
Kriza v Rumuniji
V	Rumuniji j© odstopila dosedanja vlada na-rodne-kmetske stranke. Predsednik vlad© Vajda-iVojevod j© predlagal kralju Karolu za svojega naslednika dosedanjega ministra za vnanje zadeve Titulesca, ta pa mandata ni sprejel. Zato prevladuje mnenje, da bo sestavil novo vlado
pristaš stare liberalne stranke Duca.
*
Odločen nastop Francije proti oboroževanju Nemčije
V	francoskem parlamentu so t© dni razpravljali o pomenu nemškega oboroževanja in o ukrepih, ki so potrebni za njegovo omejitev.
Večina govornikov je naglašala, da s© je pričela Nemčija znova oboirozevati. To svojo trditev so tudi dokazovali s številkami, ki kažejo, kako je nemška industrija vsa preustrojena za
so ko l s t va in češki konzul je odlikoval jubilanta z redom češkega leva, ki ga je poslal prezident ČSR Masaryk njemu in pa načelnici Skalarjev!. Pozdravili so ga tudi zastopnik narodne skupščine, vlade, ljubljanskega mesta, katerega častni občan je poslal. Bil je res lep časten večer, kakršnega Ljubljana še ni videla.
Naslednji dan se mu je poklonilo njegovo ljubko rojstno mestec© Metlika in mu poklonilo v spomin z belokranjsko vezenino okrašen album metliških slik.
Želimo, da bi nam jubilant ostal še mnogo let zdrav in čvrst in s© š© nadalje udejstvoval s tolikšno požrtvovalnostjo v javnosti kakor do sedaj. Pridružujemo s© Metličanom, ki so trčili z jubilantom na Martinovo nedeljo rekoč: »Kol' kor kaplic, tolko let, Bog Ti daj na svet' živet!«
izdelavo vojnega materijala. Nemška armada štej© »uradno« sicer le 92.000 mož, toda v petih dn©h postavi Nemčija lahko na noge 45 divizij z izpopolnitvijo državne hrambe, 20 divizij pa postavijo lahko na nog© narodno-socialistične bojne organizacije. Nemške tovarna izdelajo lahko 2500 letal mesečno. Nemčija je torej tako oborožena, da začne takoj lahko novo vojno.
Proti temu nastopanju Nemčije, ki s© nikakor več ne ozira na določbe mirovnih pogodb,
j© potreben odločen iin energičen nastop Francije. *
Amerika priznava Rusijo
Vprašanje pravnega priznanja Rusi,;© od strani Zedinjenih držav je po mnenju merodajnih ameriških krogov gotova stvar. Zedinjen© držav© pa ne bodo Rusije samo pravno priznal©, ampak bodo sklenile z Rusijo tudi važn© finančne iin gospodarske pogodbe.
Poziv agrarnim interesentom!
Vsled sklepa načelstva »Zveze slovenskih agrarnih interesentov« v Ljubljani je te dni izšla knjiga »Naš veliki socijalni problem: Agrarna reforma«, ki jo je sestavil naš podpredsednik Albin Prepeluh. V tej knjigi je predvsem popisano vse dosedanje delo »Zveze« od njene ustanovitve dalje, njeni napori, kako naj bi se agrarna reforma izvedla in kako se ni, zlasti glede gozdov. Knjiga popisuje pomen agrarne reforme nekdaj in po vojni v Jugoslaviji. Popisano je, kako je po dolgi dobi vsled truda »Zve. ze« končno vendarle prišlo do končnega zakona, orisana so načela in poglavitne določbe tega zakona in novela, ki j© bila sprejeta letos. V knjigi so opisani tudi vsi dosedanji občni zbori »Zveze« in ponatisnjene vse resolucije. Zlasti je jasno očrtan program »Zveze« glede gozdov in osvetljen prepir glede glede njih. V knjigi j© tudi veliko statistike, tičoče se agrarne reforme v Jugoslaviji, zlasti pa je zanimiva celotna statistika naših domačih veleposestev. V knjigi &a ponatisnjene tudi vse od »Zveze« organizirane pašniške in gozdne zadruge, katerim naj bi po programu »Zveze« pripadli agrarni gozdovi. Ob sklepu knjige so ponatisnjeni tudi nekateri zelo važni dokumenti »Zveze«, razni pravilniki in okrožnice ter nekaj časopisne polemike.
Knjiga je važen dokument »Zveze« v njeni borbi za pravilno izvedbo agrarne reforme pri nas. V nji je »Zveza« podala obračun o svojem delu, ki je bilo nesebično in v korist vsega ljudstva. Vsak agrarni interesent, vsak, ki se zanima za naša socijalna in gospodarska vprašanja, mora to knjigo brati. Knjiga velja 25 Din v knjigotržnicah, agrarni interesenti, ki so člani »Zveze«, pa jo dobe za lastno ceno, to je za 15 Din in poštnina. Prosimo zaupnike, da knjigo naroče pri »Zvezi slov. agrarnih interesentov« v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7 in sicer takoj.
Knjiga je lepo opremljena in ima tudi dve sliki.
»Zveza slov. agrarnih interesentov« v Ljubljani. *
Volitev v Pokojninski zavod ne bo!
Vsled sporazuma med delodajalci in delojemalci za enotno kandidatno listo odpadejo volitve. Upravo zavoda bodo volili tedaj kompromisni delegati. S tem korakom je prihranil zavod
nad 200.000 Din, kolikor bi bile veljale volitve. *
Strahovlada nad kitajskimi kmeti
Kitajski kmet je š© danes pravi suženj, brez politične svobod© in pravic. Večne vojne ga uničujejo gospodarsko, sramotno ga izžemajo različni kitajski aristokrati, številn© manjše tolp© pa uprizarjajo nad njim grozen teror. Iz severo-zapadne Kin© poročajo, da ondi divja prava strahovlada nad ubogim kmetskim ljudstvom. Po vaseh hodijo razn© oborožen© tolp©, ki vsakega kmeta, ki ima več nego 300 kg riža in več nego 400 srebrnih dolarjev, enostavno ubijejo, češ, da j© buržuj. Sestavljajo razn© odbore, ki imajo nalogo, da razdelijo vaščanom zemljo tako, da je bo imel vsak enako, vsakogar pa, ki se temu odloku upre, spravijo s sveta.
*
Borba se je pričela
Čascip' i poročajo, da s© -« daljn©..i vzhodu začela bojna akcija. Rusi so sestrelili 6 japonskih feroplanov, ki so pluli nad m ozemljem. Potopili so tudi dve japonski pomožni ladji, ki so zašle v ruske vode. Te vesti š© niso po'-jene. vendar kažejo, kako nevaren j ožaj je na daljnem vzhodu.
Sladkim besedam ni verjeti; z njimi se hočejo ljudje spraviti v zmoto. Odkrit in pošten značaj n© potrebuje in ne rabi takih sredstev.
Cd umovoL do umova...
Zopet zverinski umor na Dolenjskem
Poboji, ropi, vlomi in umori so v naši lepi deželi že kar na dnevnem redu. Ljudem danes ni nič več svetega, ne imetje, še manj pa življenje. Podivjanost s© širi po deželi, da je groza.
Razburjenje vsled zločinov Andreja in Antona Malija se še ni bilo prav poleglo, ko se je po deželi raznesla vest o strašnem umoru mlinarja Trdina na Trojanah, kii so ga ubili lastni sorodniki. In š© predno j© vzelo sodišče š© to zadevo v roke, poročajo ž© iz Novega mesta o novem umoru.
V noči od 8. na 9. novembra je namreč na
Slapniku, 1 uro od Novega mesta, neznan lopov ubil s sekiro 641etno Ano Goršetovo. Ženo so ubili v hiši posestnika Rohrmana, ki je star ž© okoli 80 let. Z ženo posestnika, s 50-letno Uršulo, j© ubita Ana Gorše zvečer š© ličkala koruzo; ko pa j© posestnikova žena odšla okoli 11. ure spat, je začula Ana Gorš© zunaj v lopi nekak ropot. Šla j© g'"dat, kaj je, in takrat p© je moral zgoditi zločin.
Ko so domači na krik Goršetov© prihiteli pogledat, kaj je, j© bilo že prepozno: Ano Goršetovo so našli vso razmesarjeno na tleh...
Za zločinci še ni zaenkrat nobenega sledu.
Mogočt^^^
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini. še tekom tega mescea.
V upoštevanje!
Poleg drugih pripomočkov za pospeševanje izobrazbe, se poslužujemo v precejšni meri predavanj. Seveda, v kolikor je podana možnost, da imamo na razpolago predavatelje. Mnogokrat imamo takšne ljudi v bližini, še večkrat jih je pa treba dobiti iz oddaljenejšega kraja.
Pravimo, in vedno se naglaša, da je živa beseda največ vredna, ker si predavateljeva izvajanja mnogo bolj zapomnimo in nam tudi bolj pridejo do živega, kot pa tiskana beseda, ki je, seveda, mrtva, dočim predavatelj še osebno in z gestami močno vpliva na poslušalce.
Predavanja prirejajo predvsem prosvetna društva in druge organizacije, ki hočejo nuditi s tem svojemu članstvu pouk in razvedrilo ali pa vse ob enem.
Velike važnosti za pravilno delovanje društev so predavanja, s katerimi navajamo članstvo v to ali ono smer zanimanja in udejstvovanja ter jih poučujemo tako, kakor je za njih najbolj koristno in primerno. Dobro namreč vemo, da nekatere stvari zanimajo vsakega človeka in vsakemu pridejo prav. Druge zopet interesirajo le nekatere, ostalim pa ne koristijo ničesar. Imamo pa lahko predavanja, ki so za gotove ljudi ali sloje prav primerna, drugim pa lahko več škodujejo, kot koristijo. Vse to nam daje misliti, da je prav potrebno izbirati snov predavanja in tudi osebo. Slednja mora vsekakor ugajati, po svojem nastopu ali kakoržekoli, poslušalcem, ker drugače ne doseže predavanje svojega namena.
Kadar se bomo odločevali za to ali ono predavanje, imejmo pred očmi, kakšne stvari bi tamkajšnje ljudi zanimale in še bolj, kaj jim je najbolj potrebno.
Predvsem nam je potrebno poznavanje svoje ožje in širše domovine ali v prvi vrsti Slovenije, v drugi naše države, Jugoslavije. Vedeti bi morali zemljepisne podatke, položaj splošnega gospodarstva, kmetijstva in zadružništva. Pravtako moramo vedeti, kako se giblje v naši državi trgovina, industrija in sploh kapitalistični svet, ker smo v tesnih odnosih, ali, vse to ima močan vpliv na našo eksistenco (obstanek).
Nič manj ni za nas važna politika, čeprav se jo povsod proklinja. Z njo se ureja celotno javno življenje pokrajin in cele države. Čeprav se Društva kmetskih fantov in deklet politično ne udejstvujejo kot taka, vendar moramo nuditi svojim članom tovrstno izobrazbo, ker hočemo vzgojiti potilično zrelega človeka, ki bo znal misliti in odločati popolnoma samostojno.
Propagirati je treba in dvigati kmetsko mladino k moralnemu življenju, dasi je na splošno še takšna, kakršna mora tudi ostati. Tudi to hočemo! Dvigati srčno izobrazbo, zatirati surovost in poboje, ki dajejo našemu kmetskemu narodu najgrši pečat.
Nikdar pa ne smemo pozabiti na našo kmet-
sko misel! Širimo našo idejo, probujajmo mladino k kmetski samozavesti, bičajmo hlapčevstvo in duševno suženjstvo! Kadar dosežemo to, je naša zmaga popolna!
Nekatera društva imajo veselje do predavanj o Afriki, Aziji, o Indijancih, zamorcih, ljudožreih in ne vem kaj še vse. Nič ne rečemo, da ni dobro vedeti, kako plešejo Indijanci in kako se ženijo zamorci, še več je pa vredno in mnogo bolj
važno, kako je pri nas in kako delamo mi! Najprej spoznavajmo sebe, za grajati imamo več kot dovolj! Kadar bomo pa doma vse uredili in očistili, se bomo spravili še nad zamorce v Afriki, če bodo željni naših nasvetov in pomoči!
Te migljaje naj upoštevajo naša Društva kmetskih fantov in deklet in posamezni tovariši in tovarišice pri svojem prosvetnem delu v zimskih dneh!	K—k.
Društvo kmetskih fantov in deklet »Planinka« v Konjicah s svojim okoliškim županom tovarišem Koncem in | sreskim kmet. referentom tovarišem Nemcem.
SOCIJALNO GOSPODARSKI TEČAJ
Kmetsko prosvetno društvo »Brazda«, Akademski agrarni klub »Njiva« in Dijaška sekcija Zveze kmetskih fantov in deklet, vsi v Ljubljani, priredijo v letošnji zimski sezoni trimesečni socijalno-gospodarski tečaj. Tečaj se bode vršil enkrat na teden. Predavali bodo naši priznani strokovnjaki in javni delavci.
Otvoritev bo v četrtek 16. novembra t. 1. ob pol 7. uri zvečer v prostorih Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1.
Vabljeni so vsi člani omenjenih društev.
Prireditveni odbor.
*
Beričevo. Tukajšnje društvo kmetskih fantov im deklet priredi v nedeljo 19. novembra t. 1. v svojem novem Kmetskem domu v Beričevem prvo igro »Razbojnik Guzaj«, narodna igra s petjem v petih dejanjih (v 7 slikah). Pričetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vse prijatelje kmetsko-mladinskega pokreta vljudno vabimo!
Ponikva ob juž. žel. V nedeljo 5. novembra se je vršil pri nas ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet.« Prostrana šolska soba je bila polna samih zavednih kmetskih fantov in deklet. Obiskali so nas tudi tovariši iz Dramelj in Št. Jurja.
Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik »Zveze« tov. Ivan Kronovšek, ki nam je v svojem globoko zasnovanem govoru obrazložil velik pomen kmetsko-mladinskih organizacij, ter nam v jasni luči orisal pot, po kateri mora hoditi naša kmetska mladina, ako si hoče priboriti boljšo bodočnost.
Z zanimanjem smo sledili njegovim stvarnim izvajanjem, ter sklenili delati vsi za zmago naše kmetske misli.
V odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši in tovarišice: Milko Podgoršek, predsednik; Tre-zika Vrečko, podpredsednica; Franjo Šarlah, taj-
nik; Franjo Stanič, blagajnik fn prosvetar. V odbor pa: Frainjo Masten, Julka Arzenšek, Ivan Sitar, Anton Zdolšek, Joško Smodej, Fanika Vrečko, Janez Ferlež, Ivan Pevec, Alojz Lah, Anica Korže, Viktor Branisel in Jakob Slamšek. V nadzorstvo: Ivan Zdolšek ml. in Franjo Bolč. Delegata za »Zvezo«: Milko Podgoršek in Anton Zdolšek. Pred in po občnem zboru so nam naši vrli tamburaši pod vodstvom tov. Jožeta Kincla zaigrali par lepih komadov.
Iz nedeljske udeležbe je bilo razvidno, da bo naše ponkovško »Društvo kmetskih fantov in deklet« postalo močna edinica kmetsko mladinske-ga pokreta.
/>Wrem iMn -vdt-lu^uji Borot	m
Tto&m. ^vre^fU
Vsak človek ima svoje posebnosti, ki se pa pri različnih ljudeh presojajo zelo različno: enako svojstvo se pri enem komaj opazd, pri drugem silno pretirava.
JDopbt
Novo mesto. Naše gasilno društvo je imelo v nedeljo 12. t. m, v mestni posvetovalnici svoj izredni občni zbor po novem zakonu o gasilstvu. Od 63 izvršujoči, tedaj rednih članov, je bilo navzočih 47. Po poročilu predsednika, tajnika in blagajnika, je bila volitev po novem zakonu. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Ferd. Mikolič, za tajnika Fr. Hočevar, blagajnik je isto dosedanji Fr. Bernard, načelnik — sedaj poveljnik pa je dosedanji tehnični vodja gasilcev Fran Baje, njegov namestnik jo Ivan Fer-lič. V odboru so nadalje 3 četniki in posebej nadzorni odbor iz K. Javščeka, Fr. Pelka, Fr. Falknerja, 0. Bernarda ter V. Košaka. Ves odbor je bil izvoljen z vzklikom. Občnemu zboru je prisostvoval tudi podpredsednik župe Novo mesto g. Windischer. Za delegata čete pri župi sta izvoljena poveljnik Raje in četnik Jerizio. Zanimivo je, da ima naše gasilsko društvo 63 rednih ali izvršujočih ter 133 podpornih članov. Društvo je za Din 5882'— pasivno, to v glavnem radi nabave novega gasilnega orodja.
Dvorska vas pri Velikih Laščah. V »Kmet-skem listu« ni bilo že dolgo časa nikakega glasu iz naše lepe vasice. Mislili ste gotovo, da smo zaspali, pa temu ni tako, ker delamo in se borimo na vseh koncih in krajih za napredek soseske. Ob volitvah so bili naši prijatelji zelo aktivni, s vesti si seveda gotove zmage. Aktivnost je vzdrževal, se razume, punktaški biro iz Velikih Lašč. No, pa ni nič pomagalo, pogoreli so! — Pretečeno nedeljo smo imeli tudi izredni občni zbor gasilske čete, pri kateri so že dolgo časa razna nepotrebna nesporazumljenja. šušlja-lo se je že dolgo, da namerava odstopiti 16 članov, kar se je tudi na občnem zboru res zgodilo. Odstopilo pa jih ni 16, temveč samo 15. Po zatrjevanju dobro informiranih članov, so odstopili največ zaradi tega, da jim ni bilo treba položiti zaprisege Kralju in domovini. Četa je imela doslej 40 članov, katere pa je opozicija s svojim razdiralnim delom vedno motila, zato jim samo čestitamo, da so odstopili. Danes šteje gasilska četa 25 članov, kateri so porok, da bo vršila svoje humarno delo v ponos in dobro vse soseščine. — Sedaj, ko se približava zima, ker bo časa dovolj, smo si dali nalogo, da bomo delovali tudi malo več kakor doslej za naš kmetski pokret. Ustanoviti nameravamo najprej Društvo kmetskih fantov in deklet, katero naj bo nudilo naši razkopani mladini zatočišče za razvoj v gospodarskem, prosvetnem in kulturnem pravcu za bodoče naloge v kmetskem življenju.
»Čatež ob Savi. Na dopis iz Vel. Malenec v »Kmetskem listu« z dne 25. oktobra 1933. št. 43 se resnici na ljubo pojasnuje, da je bil nosilec liste, katero dopisnik krivično naziva kot punk-taško, g. Martin Radaj, tedanji župan in tačasni predsednik krajevne organizacije JNS v Čatežu ob Savi, katera organizacija ima 226 članov. — Na tej listi so se združili možje, ki so bili odločeni delovati za dobrobit občine Čatež in to na temelju jugoslovenske nacionalne ideje, predvsem v smislu državnega edinstva. — Ze osebnost g. Radaja sama, ki ga poznamo kot moža pozitivnega dela in napredne misli, ter prvobo-ritelja za državno edinstvo, je zadostno jamstvo, da lista, katere nosilec je bil on, ni bila punkta-ška, marveč je bila ta lista JNS in kot taka tudi ©ficialno proglašena.«
Nov grob. V Škofji Loki je umrl pretečeni teden nadvse spoštovan in ljubljen družinski oče gospod Franc Koman, posestnik in član ravnateljstva Mestne hranilnce v Škofji Loki. Pokojnik je bil brat pisateljice Mance in narodnega poslanca tov. Albina Komana. Blag mu spomin! Prizadeti družini naše iskreno sožalje.
Pristopajte h Kmetijski Matici.
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v LJubljani
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
Račun poštne hranilnice št. 14.237
Telefon št. 28-47 Brzojavni naslov: »Kmetski dem«
VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5%, pri tromesečni odpovedi po 6%, vetje stalne vloge po dogovora. Stanje vlog nad Din 35,000.000'— Rezerve Din 1,100.000-—
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno pošt. položnice za nalaganje denarja.
VLOŽKE KNJIŽICE drugih zavodov sprejema brez
prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuj« kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-12H in od 3-4K. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12!4.
Podružnici v Kamniku, Glavni trg v Mariboru, Slomškov trg 3
Narodni poslanec tov. Anton Kline častni občan občine Brusnice. Občinski odbor občine Brusnice je soglasno izvolil za svojega častnega občana za tukajšnje kmetsko prebivalstvo zaslužnega narodnega poslanca za novomeški okraj, tov. Antona Klinca. Čestitamo!
Pri reševanju svojih otrok je zgorel v vasi Lipovača pri Bihaču (Bosna) kmet Mile Lalič. Gospodar jo bil na polju, doma pa so ostali 3 sinčki. Hiša pa je začela nenadoma goreti in ko je oče prišel domov, je le s težavo še rešil vse 3 otroke, sam pa je vsled hudih opeklin umrl.
Napaden krošniar. Neznani napadalci so napadli preteklo nedeljo zvečer 301etnega kros-njarja Pavla Zivkoviča blizu Novega mesta. Pobrali so mu 1700 dinarjev in ga pretepli tako, da je moral v bolnišnico.
Kovači so kovali denar. V Banjaluki je policija izsledila pravcato »kovačnico« denarja: prijela je namreč 4 poklicne kovače, ki so ponarejali in spravljali v promet 20- in 50-dinar-ske novce.
Tudi Beograd je začel čutiti krizo. Pri na3 je bilo doslej zelo razširjeno mnenje, da v Beogradu ne poznajo gospodarske krize. Ta trditev pa ne drži, kar se vidi zlasti iz dejstva, da so začeli tudi v Beogradu kar na debelo zapirati gostilne. Denarja za zabave itd. je pričelo primanjkovati torej tudi v Beogradu.
Popust za prevoz bučnega olja. Z odlokom prometnega ministra se dovoli nov popust za prevoz bučnega olja in bučnega semena s postaj Bohinjske Bistrice, Kranja, Medvod, Pragerske-ga, Rač-Frama, Slovenske Bistrice in Slovenske Bistrice mesta do vseh mejnih prehodov.
19.000 bolnikov je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico od novega leta pa do konca preteklega tedna.
Naši deci se ne bi smelo dajati druge pijače, kakor Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovim« dodatkom v mlekul
17. dražba kožuhovine v Ljubljani bo dne
22. januarja 1934. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Lovci, pridno pripravljajte blago in se za vnovčenje svojega pridelka poslužite edinole svoje prodajne organizacije, kar je »Divja koža« v Ljubljani — velesejem. Komur poslovni red »Divje kože« ni znan, naj ga takoj zahteva.
Zastopniki slovenskih denarnih zavodov v Beogradu. Zastopniki največjih slovenskih denarnih zavodov so prišli 9. t. m. v Beograd, da pospeše delo na sanaciji denarnih zavodov v Sloveniji.
Nesreča. Na posestnika Josipa Znidaršiča iz Loža pri Logatcu se je 7. novembra t. L prevrnil voz desk. Moža so prepeljali v bolnico.
Kako se kmetom dobro godi. V mestih slišimo dostikrat govorico, da se kmetom dobro godi. Kako dobro pa se godi kmetom, vidimo iz sledečega poročila »Slov. Naroda« od 9. nov. t. L: Zeljnate glave so ponujali včeraj ves dan po mestu nekateri kmetje, ker jih niso mogli prodati na Sv. Petra nasipu. Oni, ki so imeli lepše blago, so ga spravili v denar, drugi so pa iskali kupce po mestu. Tako ponujajo kmetje tudi drugo blago po mestu, največkrat drva. Čeprav so cene pridelkov tako nizke, morajo kmetje skoraj klečeplaziti pred ljudmi, če hočejo kaj prodati, a češče je vse zaman in kmet pelje obupan blago domov, ali ga pa proda še izpod že itak nizke cene.
960 davkoplačevalcev v Trebnjem bo plačalo ta zadnje četrtletje nad 630.000 dinarjev davka. Če ne bodo plačali, jim preti rubežen.
Neznanega utopljenca je potegnil iz Ljubljanice preteklo sredo zjutraj neki čevljar, ki je lovil ribe. Utopljenec je star okoli 50 let. Gre baje za nekega upokojenega, a nekoliko slaboumnega sodnika.
Zaradi težke bolezni, ki si jo je bil nakopal pri vojakih, si je končal življenje ključavničar Viljem Bibič v Mariboru. Zapustil je ženo in 9-mesečnega sinčka.
Izsleden vlomilec. Pred nekaj tedni smo poročali o velikem vlomu v zlatarno g. Petelna v Mariboru. Za tatom ni bilo nobenega sledu. Nedavno pa so avstrijski orožniki prijeli nekega Osojnika, pri katerem so našli mnogo zlatnine in srebrnine. Domnevajo, da je Osojnik vlomil tudi v zlatarno g. Petelna.
Volkovi v Bosni. V okolici Livna v Bosni se redno leto za letom pojavljajo volkovi v tro-pah, ki delajo kmetom veliko škodo. Kmetje na-pravljajo večkrat pogone nanje; pri neki taki priliki pa je nekemu kmetu razneslo puško, da je revež obležal na mestu mrtev.
Novo gasilsko društvo so ustanovili v Ločici pri Vranskem.
Roparski napad pri Črnomlju. Pretekli torek so napadli neznani ponočnjaki uradnika Stanka Polevčiča, ki se je vračal domov z nekega obiska, ter so ga z nekim topim orožjem težko ranili na glavi.
Drzni vlomi v Ljubljani. Kadar pritisne zima, začno pritiskati v mesta tudi razni nevarni tipi, ki radi žive od premoženja drugih. Zato ni čudno, če se z začetkom zime v mestih vlomi silno množe, zlasti v Ljubljani. Manjših vlomov je vsak dan nekaj; večji vlom pa se je posrečil neznanim vlomilcem 9. t. m., ki so iz stanovanja neke uradniške vdove odnesli skoro za 16.000 dinarjev vrednosti.
Nesreča. Zupana g. Lešnika iz Št. Janža na Dravskem polju je te dni, ko se je peljal s kolesom v Maribor, zadel neki avtomobil pri prehitevanju tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Mariboru.
Roko si je odsekala v duševni zmedenosti 19 letna Jožefa Kapusova iz Domžal. Odsekala si je levo roko s sekiro nad zapestjem.
Z ocetno kislino se je zastrupil pretekli teden 31etni Vinko Golej iz Zg. Hudinje. V mariborski bolnišnici so mu rešili življenje.
Papeški zastopnik v Beogradu — kardinal. Sredi meseca decembra bo imenoval papež več novih kardinalov. Med njimi bo, kakor zatrjujejo, tudi papeški nuncij v Beogradu Pelegrinetti.
Odlikovanje savinjske podružnice Slov Planinskega društva. Ob 401etnici obstoja podružnice SPD je bila podružnica odlikovana z redom Sv. Save III. stopnje.
Zaplenjene puške. Gruči lovcev, ki so lovili na lovišču občine Ptuj, so orožniki zaplenili puške, ker lovci niso imeli potrebnih listin.
Samomori v Novem Sadu. V Novem Sadu si je od preteklega ponedeljka na torek vzelo življenje 5 oseb.
Zaradi izgubljene pravde zblaznel. Kmet Jurij Bernjak iz Podgojca pri Križevcih je zblaznel, ker je izgubil pravdo s svojim sosedom.
Hlapec je ubil gospodarja. Hlapec Stjepan Osvald je ubil svojega gospodarja, ker mu ni izplačal dolžne plače v znesku 1500 Din. Hlapec in gospodar sta doma v vasi Velika Peratovica.
Samomor filmskega igralca na Bledu. Nekdaj precej sloveči filmski igralec Maks Landa, ki je prihajal že dolgo let na Bled na odmor, si je te dni na Bledu sam vzel življenje. Zapustil je 21 poslovilnih pisem.
Nesreča v tovarni na Javorniku. V tovarni na Javorniku pri Jesenicah je konec žarečega železa tako zelo udaril delavca Cirila Dolarja po nogi, da mu je prerezalo vse kite na gležnju desne noge. Delavca so prepeljali v bolnico.
Zasut rudar. V Trbovljah je zasulo rudarja Andreja Miklavčiča. Umrl je v ljubljanski bolnici.
Vlak je povozil na postaji Kisač kmeta Štefana Gekana in dva njegova vnuka. Ponesrečence so odpeljali v bolnišnico v Novi Sad.
Dnevnice beogradskih občinskih odbornikov. Po Beogradu je te dni krožil letak, podpisan od dr. Bogiča, kjer navaja, da so mestni očetje v Beogradu od januarja do avgusta letos prejeli na dnevnicah 1,261.650 Din. Samo eden od odbornikov je prejel baje nad 250.000 Din.
Nevarnega sleparja je prijela mariborska policija. Je to neki češki državljan, ki je znal oslepariti prav tepo število domačih tvrdk za precej znatne zneske.
RAZPIS.
Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za sivo-rujavo dolenjsko govedo v Ljubljani razpisuje mesto zvezinega potovalnega nadziratelja z začetno mesečno plačo Din 800'— in še z drugimi ugodnostimi. Interesenti morajo biti absolventi kmetijske šole, vešči lepe pisave in neoporečne preteklosti.
Lastnoročno pisane prošnje je vložiti do konca novembra t. 1. na naslov »Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za sivo-rujavo dolenjsko govedo« Ljubljana, Gosposka ulica 15.
Natančnejša navodila dobijo interesenti v tajništvu Zveze, Ljubljana, Gosposka ulica 15.
Vesti iz svetaL
Novo tekstilno tvornico nameravajo ustanoviti v Litiji. Ta fabrika bo prevzemala blago od že obstoječe predilnice.
Loterijo so obnovili v Franciji. Po 100 letih so v Franciji zopet dovolili tudi našim starejšim ljudem še dobro znano »loterijo«. Neki brivec je zadel nad 5 milijonov frankov.
Kinematografe na Dunaju bodo zaprli za nekaj časa zaradi previsokih davkov.
»Kraljica nočnih klubov« je umrla. V ameriškem mestu Vancouveru je umrla neka ženska po imenu Guina, ki so ji rekli zaradi njenega večnega ponočevanja »kraljica nočnih klubov«.
»Klub starcev« so ustanovili v San Franci-6cu v Zedinjenih državah. Člani kluba morajo biti stari najmanj 60 let.
Sreža angleških ribičev. Iz Londona poročajo, da so pretekli teden nalovili angleški ribiči eilne množine slanikov. Samo ena ladja jih je pripeljala v bližnje pristanišče nad 200.000. Samo v enem dnevu so nalovili skupno nad 11 milijonov slanikov.
FilmsKi igralec t norišnici. Znanega filmskega igralca Pat-a so odvedli v blaznico. »Pat« in »Patachon« sta uživala kot filmska igralca svetoven sloves. Pat je bil prej ljudskošolski učitelj, njegovo pravo ime pa je SjonstrSm.
Francoski letalci lete v Afriko. Pod vodstvom generala Vuillemira je odletelo 27 francoskih letal na polet preko severne Afrike. Letalci bodo preleteli 27.000 km dolgo pot.
Velik sovražnik samcev je Mussolini. Njegov najnovejši odlok proti samcem je ta, da je ukazal vsem samcem v državni službi, naj se ali po-roče ali pa zapuste svoja službena mesta.
Železnica preko Sahare. Francija ima v severni Afriki ogromno kolonijalno posest, ki bi jo rada tesno zvezala s staro domovino. Najboljša zveza doslej je bila zračna zveza. Sedaj pa hočejo zgraditi Francozi železnico preko ogromne puščave Sahare, ki bi odprla Francozom še nove, doslej skoro neznane dežele. Saharsko železnico pa bi zvezali z evropskim železniškim omrežjem s predorom pod morsko ožino Gibraltarjem. Vsa ta velika dela bi veljala pač precej milijard, toda vesčaki pravijo, da bi se ta dela kmalu izplačala, ker bi Afrika postala potem dežela velike bodočnosti.
Zima v Italiji. V Italiji je nastopila jako zgodaj huda zima vsled ostre burje.
Vatikan ima denar. Vatikanska uprava je dovolila za sanacijo velike plinarne v Turinu 27 milijonov lir posojila. Pravijo, da se bo ta denar sčasoma prav dobro obrestoval.
Les — naše narodno bogastvo!
Kako lepo l ;re ta naslov, toda -sak kmet ve, da mu pri prodaji lesa ni niti plačan trud, ki ga ima s sekanjem in dovozom na postajo ali v mesto. Velik del našega narodnega bogastva je brez prometne vrednosti. Prometna vrednost pa se ne ustvarja sama od sebe in s čakanjem na ugodne prilike, saj v tem času stalno prepada to premoženje. Čehi skušajo prometno vrednost lesa, posebno bukovega, dvigniti na ta način, da ga spremene v plin in s tem plinom poskušajo pc" '-'i plinske motorje, predvsem za pogon tovornih avtomobilov in traktorjev. Na ta način so preračunali, da bi ogromno d0;": ja ostalo doma, medtem ko gre sedaj v tujino za nakup 1 čina. V Nemčiji bodo nekatere ceste tfakovali z lesoan. Je še mnogo načinov kako uporabljati les v moderni tehniki, potreba je samo znanstveno delati na tem polju, -i nas imamo najvišji znanstveni zavod — univerzo, zakaj se ne bi ti zavodi vrgli na raziskavo, kako uporabiti na*"- domače pridelke v ni ^rne tehnične svrhe, da pomagajo našemu kmetu iz kri"3. Noben kmetski pridelek nima prometne vrednosti — naj se tu univerza oddolži kmetu in s tem tudi našemu narodu, da s svojimi znanstvenimi odkritji na tem polju pripomore kinet-sk; produkciji do st?-!"1 < 'jave in ren'a' i'ln"s!i.
Za izvoznike živine. Urad za nadzorstvo izvoza živine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, poziva izvoznike, zadruge in pridelovalce, ki nameravajo izvažati žive svinje (pitane in mesne), goveda, zaklane svinje in zaklana teleta meseca decembra v Avstrijo, da predlože prijave najkesneje do 15. t. m. Obenem se pozivajo, da v redu dostavijo prijave za svinje, mast in žito, ki jih nameravajo izvoziti meseca decembra v Češkoslovaško in sicer do istega roka. Tisti izvozniki zadruge in pridelovalci, ki so prosili in bodo v bodoče prosili za dovoljenja izvoza mesnih svinj v Avstrijo, pa jim je strokovni odbor to dovolil, ne smejo v nobenem primeru namestu mesnih izvoziti pitanih svinj, temveč le takšno blago, kakršno je navedeno v izkazilili. Ce se ne bi držali predpisov o izvozu mesnih svinj v Avstrijo, se jim bodo vzela dovoljenja za izvoz.
Program Radio Ljubljane
za važnejša poročila od 19.—26. novembra 1933
Nedelja, dne 19. novembra: ob 9.00: Versko predavanje (dr. Potočnik). 10.00: Zivljenska moč naroda (dr. Petrič). 16.00: Iz sadjarstva in vinarstva III (ing. Lukmam).
Ponedeljek, dne 20. novembra: 18.00: Gospodinjska zdrava prehrana (ga. Humekova). — 18.30: Znanstveno predavanje (prof. Pengov). —i 19.30: Geografski položaj Jugoslavije (dr. Reja).
Torek, dne 21. novembra: 19.30: Pomen do-brovoljskega pokreta za postanek Jugoslavije (Turk Ernest). 20-30: Kuplete poje g. Danilo Bučar.
Sreda, dne 22. novembra: 19.00: Trebinje in Črna gora (Aljančič Zdenko).
Četrtek, dne 23. novembra: 18.00: Pridobitnost kmečke gospodinje (ga. Grumova), 18.30; Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj).
Petek, dne 24. novembia: 18.30: Ustvarjalec in zajednica (Zadnek Milan).
Sobota, dne 25. novembra: 18.30: Zabavno predavanje (prof. Šest). 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 21.00: Dvoboj na harmoniki, gg. Magister : Bricelj.
Sejmi
19.	novembra: Raka, Podsreda, Slov. gradeč, Sv, Jurij o. j. ž., Ljubno;
20.	novembra: Šoštanj;
21.	novembra: Hotederšica, Podčetrtek, Sv. Barbara v Hal., Sv. Jurij ob Taboru;
22.	novembra: Jesenice—Dol;
23.	novembra: Mojstrana, Sv. Lovrenc na Temenici, Slov. Bistrica;
24.	novembra: Teharje;
25.	novembra: v Škof ji Loki, Domžalah, Stični, Krškem, Gradcu, Kaniži, Ptuju, Dobju, Vildo-nu, Lembergu, Ločah pri Poljčanah.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	35-50
Din	13-65
Din	11-10
Din	182-50
Din	2-25
Din	1-70
Din	3-02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28Vi% na ime »prima«. To se pravi, ako prodaš 1 »eseriški dolar po kurzu Din 48*80 In dodaš še 28tf%, dobiš za dolar Din 62-70. To ve-lja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din 8-85.	____
Ipžuc cene
v Dravski banovini
Voli, žive teže, I. vrste 1 kg Din 450 do 5'--Volu žive teže, II. vrste 1 k« Din 3'— do 4'— Voli, žive teže. III. vrste 1 kg Din 2'— do 3'— Krave, žive teže. I. vrste 1 kg Din 2'— do 8'50 Krave, žive teže. II. vrste 1 kg Din 1-90 do 2-50 Teleta, žive teže	1 ke Din 4*— do 5-50
Prašiči, debeli, živa teža 1 kg Din 8— do 9— Prašiči, debeli, zaklani 1 ke Din 9-— do 11*—« Prašiči. 3—4 mes. stari 1 kom. Din 200*— do 3.V»>— Kokoši	1 kom. Din 18-— do 25—i
Piščanci	1 kom. Din 15-—do 20'—
Pridelki:
Pšenica domača	100 kg Din 120"— do 125 —
Rž	100 kg Din 100-— do 125-—
Oves	100 kg Din 100-— do 110'--
Koruza	100 kg Din 110-— do 120-—
Ječmen	100 kg Din 100-— do llO-t
Aid a	100 kg D in 120— do 130-—
Fižol	100 kg Din 250-— do 290-—
Krompir	100 kg Din 50 — do 70*—
Jabolka	1 kg Din 3'— do 5'—
Hruške	1 kg Din 4'— do 6 —
Slama	100 kg Din 30— do 35'—
Mleko	1 liter Din 2'— do 2*50
Gobo. suhe	1 kg Din 35'— do 45-—
Seno sladko	100 kg Din 40— do 60"-*
Drva za gorivo, trda. 1 kub. m Din 80— do 120*— Drva za gorivo, mehka, 1 kub. m Din 60-— do 80-—
Vojaška nastanitev ih občine
Narodna skupščina je sprejela pretekli teden za-3«m o nastanitvi voijaška. Ta zakon je posobaio važen za občine in zato priobčujemo iz njega najvažnejša dokičila: :>■ /a ,	■ ■	. :
Za. ttatstaujevan-je vojske in mornarice v mirnem stanju po'zgradbah privatnih ustanov, podjetij in posameznih privatnih; oseb, daje država odškodnino v denarju, za nastanjevanje po zgradbah državnih in samoupravnih teles pa ne. Za nastanjevanje v mobilizacijskem in vojnem stanju se ne daije nikakršna odškodnina nikomur.
i Člen 4 določa višino odškodnine -za nastanjevanje v mirnem stanj«.
Da bi bilo nastanjevanje vojske in mornarice vedno zagotovljeno ter pravočasno in pravično izvršeno v duhu tega zakona, se morajo voditi statistični podatki o številčnem stanju državnih zgradb, kakor tudi zgradb samoupravnih teles, zasebnih ustanov, privatnih oseb in podjetij, kakor tudi o številu ljudstva, živine in materija!* ter drugih stvari, ki se imajo na-
mestiti v laikih prostorih." Radi tega imajo dolžnost: 1 poveljniki mesta, da vodijo stalen pregled za vse vojaške in državne zgradbe, kakor tudi za one, ki so vzete v najem; 2. občinske oblasti morajo izvršiti popis in voditi razmestitveni pregled za vse zgradbe na področju občine, ki se lahko uporabijo; za razmestitev vojske in mornarice in za njihovo uporabo. Vsako tfretje leto morajo občinske; oblasti izvršiti naknaden popis. /	!j-	•
Če občinske oblasti ne izdelajo pravočasno razmestitev in pregled, ali če pri izdelavi teh pregledov pokažejo nemarnost ali vnesejo netočne podatke, se bodo odgovorne osebe kaznovale v mirnem stanju z zaporom od 10—80 dni, ali z odgovarjajočo denarno kaznijo, računajoč za vsak dan zapora po 50 Din.
Občinske oblasti so dolžne, da izvršijo pravilno in pravično nastanjevanje Ne sinejo pa se uporabiti oni prostori, ki so neobhodno potrebni gospodarju in njegovi družini za stanovanje.
Poveljniki teh vojnih okrožij bodo od časa do časa pregledovali razmestitvene preglede občinskih oblasti.
Čl. 20. Kakor posamezni državljani, tako so tudi občinske oblasti doline izpolniti zahtevo pooblaščenih oseb za nastanitev vojske in mornarice. Za neizvrši-tev naredbe se bodo odgovorne osebe kaznovale v mirnem stanju z zaporom od 1—30 dni, oziroma z odgovarjajočo denarno kaznijo, kakor preje omenjeno.
Čete, ki so razmeščene po privatnih stanovanjih, odgovarjajo za poškodbe in škodo, ki jo povzročijo v stanovanjih privatnih oseb in ustanov, ali v zgradbah samoupravnih teles.
Za nastanjevanje vojske in mornarice v mobilnem in vojnem stanju na lastnem področju se ne daje nikakršna odškodnina. Za stonjeno škodo na zgradbah in po stanovanjih od strani vojske in mornarice se daje povračilo.
Nastanjevanje vojske in mornarice v mobilnem in vojnem stanju je obvezno za vse prebivalstvo in nihče se ne more osvoboditi od tega.
Če dobi občinska oblast nalog za nastanitev, je dolžna takoj izvršiti razmestitev čete v zgradbah in prostorih, lei so določeni za nastanitev.
ZOBOTREBCE
vseh vrst kupuje po najvišjih cenah
H. Pakič
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 27 (za vodo)
Izšla je
BLASIMKOVA
VELIKA PRATBKA
za navadno leto 1934
ki ima 365 dni,
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratikii najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; - poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medži-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb t slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
VSAK
zaveden kmet bi moral čitati naš list!
Če kupujete, nudite, ali prodajate,
oglasite v
Cpelte m
strešnike
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko
,,EKONOM" LJUBUANA, KOLODVORSKA 7
banovino
kenem
^ OSREDNJA GOSPODARSKA ZAORUGA f
v JEjubljam
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega porfland-cementa
Kolodvorska ulica štev. 7
Tiskovine
vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in poceni!
MERKUR
Ljubljana
Gregorčičeva št.23 Tel. 25-52 • Telegram: Tiskarna Merkur
Kmetska posojilnica S?£nsfce
Peg. zadruga z neomejeno zavezo ^mmmmmmmmmm—nmnm*
v Ljubljani, Tyvševa ("Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri In brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge 0 Poleg lastnega premoženja Jamči ta varnost vlog nad 8.500 narastle na	nad Din 230 miljonov tadrugarjev neomejeno t vsem svojim premoženjem, kaj
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ ]| predstavlja milljardno jamstvo In popolno varnost vseh vlog
Urednik: laska ttiCifr - Udojo m ko&soicu txaa giean. - Jaka tekoma Metku ifiiedllaiiuk tiskarn« ft Mihaleki, Ljubljana.