letnik X december ’95 VIPAVSKA NOVOLETNICA Jerhaste naj hlače spet dobe veljavo, “kanafos” in platno vrni se v Vipavo! Zopet novo leto trka nam na vrata, z njim naj Vam, Vipavci dojde doba zlata. Kmet iškim dekletom starih šeg in krasov, da bi ne hodila modno, brez predpasov Da bi ne zadela toča Vas in moča da bi mir imela vsaka Vaša koča. Vam, gospe predrage, miljene gospice, da klobuk Vam čudni ne kazi glavice. Voščim mnogo vina in sena na cente, sadja in sočivja, v kotlih pa polente. Vdovci, vdove, vdajte voljno se v usodo, nikdar ne hodite, bližnjemu kaj v škodo Radoslav Silvester Našim bralcem voščimo vesele božične praznike, novo leto pa naj bo zdravo, zadovoljno in mirno. Ob peti obletnici slovenske samostojnosti čestitamo našim občanom z iskreno željo, da bi našo samostojno državo cenili in varovali. Uredniški odbor AJDOV čiCib IZ NAŠE PRETEKLOSTI 10-LETNICA VIPAVSKEGA GLASA Vipavski glas je pričel izhajati pred desetimi leti - novembra 1985 na pobudo nekaterih krajanov in Krajevne konference SZDL Vipava, katere predsednik je bil takrat Ivan Rehar. Prve številke so bile po obsegu skromne, saj so obsegale samo osem do deset strani na ciklostilnem papirju. Vendar kljub majhnemu obsegu je le bil začetek glasila, ki je danes Vipavi lahko v ponos. Urednica je bila Janja Irgl, člani prvega uredniškega odbora pa še Mirjam Graovac, Vlasta Popovski, Nada Kostanjevic, Ivan Rehar, Branko Tomažič in Peter Vrčon. Prispevke za glasilo sta v Ajdovščini prepisovali na matrice Mirjam Graovac in Vlasta Popovski ter jih s ciklostilnim strojem razmnoževale, kar je vzelo kar veliko časa. Posamezne strani smo nato v pisarni KS Vipava zlagali in spenjali z ročnimi spenjači. Nato je bilo potrebno napisati 500 naslovov prejemnikov. Deloma so pri tem sodelovali člani uredniškega odbora, veliko dela pa je opravila Vera Poniž, takrat tajnica KS Vipava, ki je nekaj časa zaradi bolezni urednice, tudi urejala glasilo in prispevke prepisovala na zastarel pisalni stroj. Za tiskanje smo se novembra 1988 dogovorili s Papirno galanterijo Sedmak v Ajdovščini, tako se je tisk izboljšal in obseg glasila povečal. Od leta 1990 je postal Vipavski glas glasilo KS Vipava. Za krajši čas je leta 1992 urejala glasilo Mirjam Graovac - tajnica KS Vipava, jeseni leta 1992 pa je delo urednice prevzela Gizela Furlan, ki ga z vso vestnostjo in odgovornostjo opravlja še danes. Z uporabo računalnika se je izboljšal tisk in oprema, pa tudi podražitev izdajanja glasila. Naj ob tem še poudarimo, da od vsega začetka pri urejanju naslovne strani sodeluje Branko Tomažič, besedila pa vseskozi lektorira Marija Ceket. V svetu KS Vipava se vršijo razprave, kje dobiti sredstva za nadaljnje izhajanje glasila v tem obsegu. Prispevki krajanov so skromni v primerjavi s stroški tiska, tako da velik del stroškov trenutno krije KS iz svojega proračuna. Vse delo za Vipavski glas - pisanje člankov, urejanje prispevkov, dogovori za tisk in razdeljevanje je amatersko in brezplačno, brez honorarja, odvisno od prizadevnosti posameznih krajanov, da predstavijo Vipavcem nekaj zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti kraja ter delo Krajevne skupnosti. Zato so stroški glasila izredno nizki. Posamezna številka, v nakladi približno 580 izvodov, stane od 90.000,- do 100.000,- SIT. Tudi dotacije kulturnega dinarja ne prejemamo. vipavski glas V preteklem desetletnem obdobju so bili krajani obveščeni o delu Krajevne skupnosti in o aktualnih dogodkih v Vipavi in bližnji okolici. Izdane so bile tudi posebne številke, in sicer: - pred referendumom za samoprispevek za adaptacijo zdravstvene postaje Vipava, za dograditev OŠ Draga Bajca Vipava in adaptacijo stare šole - leta 1987; - volilni programi strank pred volitvami 1. 1990; - pred referendumom o ponovni prisotnosti vojske v Vipavi 1. 1992; - pred volitvami za člane občinskega sveta in župana s podatki o novi občini Vipava 1. 1994. Vipavski glas zelo radi berejo Vipavci, ki živijo v drugih krajih Slovenije in v tujini - v Franciji, Italiji, Švedski, Kanadi in ZDA. Pošilja ga KS ali pa sorodniki. Stalno dobivamo pohvale in priznanja, zato mnogi člani uredniškega odbora kljub težavam in izgubi časa vztrajamo pri tem delu. Glasilo radi uporabljajo tudi šolski otroci in študentje, kadar morajo pisati določene raziskovalne naloge o domačem kraju. Glasilo dostavljamo vsem gospodinjstvom v KS Vipava. Če ga kdo ne želi prejemati, naj sporoči v pisarni KS, druge pa prosimo, da občasno prispevajo za stroške tiskanja. Cena posamezne številke znaša 200 SIT. Prispevke lahko prinesete vsako sredo v pisarno KS Vipava med 16. in 18. uro ali oddate članu uredniškega odbora. V vseh knjigarnah v Vipavi pa je možno glasilo tudi kupiti. Vabimo mlajše Vipavce, da se pridružijo uredniškemu odboru, da bo glasilo, kakršnih je malo v Sloveniji, izhajalo tudi v naslednjem desetletju. Uredniški odbor 650-LETNICA CERKVE SV. STEFANA V VIPAVI Začetki vipavske fare segajo daleč v preteklost. Po mnenju zgodovinarja Josipa Grudna (Zgodovina slovenskega naroda, str. 156) sodi Vipava med najstarejše fare na Goriškem, nastala naj bi že v prvi polovici srednjega veka. Čerkvenoupravno je že od vsega začetka spadala pod oglejski patriarhat. Do srede 13. stoletja se na ozemlju Zgornje Vipavske razvije pražupnija Vipava. Sledeč zapisom ljubljanskih šematizmov (litopisov) naj bi bila leta 1345 zgrajena cerkev sv. Štefana v Vipavi. Razlog je bil zelo preprost. Dotedanja cerkev sv. Marka je postala premajhna. Cerkev sv. Marka je namreč stala v Podskalci. Bila je najstarejši sakralni spomenik v Vipavi in je kljubovala času do konca druge svetovne vojne. V prvih povojnih letih je v žaru socialistične revolucije doživela tragičen konec -izbrisana je bila z obličja zemlje. Cerkev sv. Štefana je bila dvakrat povečana, prvič leta 1556. V bistvu je bila prvotna cerkev sv. Štefana, ki je bila do tedaj kot podružna cerkev, tako predelana, da so prvotno cerkev porušili in na istem mestu zgradili župnijsko cerkev sv. Štefana. Cerkev je bila grajena v gotskem slogu, kar pričajo ostanki v zidovih ladje in prezbiterija. Cerkev iz tega časa je bila krajša od sedanje za štiri metre. Zvonik je bil zase, vhod v cerkev pa je bil spredaj. Leta 1750 je bila cerkev drugič predelana in podaljšana do zvonika. Gotski slog je bil zabrisan. Cerkev je bila izdelana v baročnem slogu. Cerkev sv. Štefana je postala župnijska cerkev po letu 1556. Do tedaj je bila župnijska cerkev sv. Marka. Sedanja župnijska cerkev sv. Štefana hrani več umetnin: - Freske: Na stropu ladje in prezbiterija je izdelal freske slovenski freskant Franc Jelovšek v letih 1751-52. Freske na stenah prezbiterija pa so delo slovenskega freskanta Janeza Wolfa iz leta 1876-77. - Slike na platnu: Sliki Smrt sv. Jožefa in Janeza Nepomuka je naslikal J. Metzinger, Križev pot pa je delo slikarja Koželja iz Kamnika. Veliki oltar je iz kararskega marmorja. Na desni strani ladje je Marijin oltar v baročnem slogu; na oltarju je znamenit tabernakelj, ki ga je izdelal kipar F. Robba. Na levi strani ladje je kapela sv. Barbare, kjer je nameščen nekdanji grajski oltar sv. Barbare iz črnega marmorja. Znamenita je prižnica iz marmorja, polna intarzij. V štirih nišah so štirje kipi cerkvenih očetov: sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Hieronim in sv. Gregor Veliki. Cerkev sv. Štefana je dobro ohranjena in sodi med nejlepše župnijske cerkve na vipavsko-goriškem območju. Letos slavimo 650 letnico cerkve sv. Štefana. Bog daj, da bi imela svoje poslanstvo še stoletja in stoletja. Franc Pivk, župnik VIPAVSKI PORTALI Drugo nadaljevanje Osemnajsto stoletje V tiriintrideseti, septembrski številki Vipavskega glasa smo opisali nekatere značilnosti in posebnosti vipavskih portalov iz 16. in 17. stoletja, ki jih je, kar je spričo časovne oddaljenosti razumljivo, malo ohranjenih. Ti maloštevilni, a pomembni portala kapele sv. Bonifacija, ki se glasi: DEO, ETPIAE MATRICONSECRO (2) izraža prvo letnico na portalih iz tega stoletja: 1702. Zadnjič smo že omenili letnico 1750, ki je enkrat v rimskih, enkrat v arabskih številkah vsekana na južnem in severnem (zazidanem) portalu župne cerkve sv. Stefana in priča o koncu njene velikopotezne in dolgotrajne obnove in širitve (3), in letnico 1759 na portalu nekdanje ieTium )jnd,JWarcKM PA C H "Vip ijv a 91 Valvasorjeva upodobitev "gradu in trga Vipave", objavljena leta 1669 portali pa so napovedali in v veliki meri cerkvice sv. Marka, ki je govorila o času določili stil vipavskih portalov osemnajstega njene prenove. stoletja, v katerem je Trg doživel pravi Tem pomembnim datumom iz stavbne stavbarski razcvet. O njem nam govori nepretrgan niz letnic na portalih cerkva in kapel, Lantierijevega gradu in številnih trških hiš od začetka do konca stoletja. O intenzivnosti te stavbarske dejavnosti v Vipavi priča dejstvo, da so bile v prvih šestih desetletjih 18. stoletja zgrajene ali obnovljene in razširjene kar tri bogoslužne stavbe: kapela sv. Bonifacija v desnem, na novo zgrajenem krilu Lantierijevega gradu, cerkvica sv. Marka ob gradu in župna cerkev sv. Stefana na drugem koncu Vipave. siopasti "porton" nekdanjega ograjenega grajskega vrta. Nekdaj sta Posvetilno besedilo s stala obakraj osrednje vrtne poti za njim kamnita puta z grobom kronogramom (1) na prekladi grofov Lantieri. zgodovine Vipave kmalu sledi še letnica 1762 na sklepnem kamnu glavnega portala Lantierijevega gradu, ki nam pove, da se je takrat dograjeni in prenovljeni grad, ki je v 17. stoletju še gledal prek kamnitega mosta na dvoriščno severno stran (4), z novo fasado in novima stranskima kriloma dokončno obrnil na jug, k Trgu, proti Vipavski dolini. Takrat je bil najbrž tudi urejen in ograjen grajski vrt z mogočnim rustikalnim slopastim “portonom” in naseljen s kamnitimi ljudmi - puti. To so bili najbolj reprezentativni stavbarski dosežki 18. stoletja v Vipavi, ki so tudi prostorski mejniki glavnega trškega jedra. Skladno so jih dopolnjevale številne zidave in prezidave hiš in gospodarskih poslopij premožnih tržanov: uradnikov, trgovcev, obrtnikov, strnjene ob cesti skozi Vipavo od Lantierijevega gradu do župne cerkve sv. Štefana, torej na severni strani današnjega Glavnega trga (5), ob Ulici Vojana Reharja, Trgu Pavla Rušta, Beblerjevi in Laurinovi ulici. Datiranih portalov trških hiš iz osemnajstega stoletja sem naštel 18, po stilu, obliki in drugih sorodnostih bi jih prisodil v tisti šas še najmanj toliko, velika večina pa jih je v omenjenem trškem jedru. Prav ta skupina povečini ločnih in rustikalnih portalov je dala podobi vipavskega Trga pečat resnobne lepote in starinski nadih, h kateremu je le še prispevala patina časa. Zunaj tega izrazitega zgodovinskega in stilnega jedra stoji le rustikalna “kolona” z nedatiranim košarastim lokom pri Baronovih, Vojkova 2. Bilo jih je še nekaj, a so jih podrli, npr. ločno rustikalno kolono Drufovih ali Trufovih (6), od katere je na tleh na dvorišču nekdanje domačije ostal za spomin le še markanten čokat peterooglat sklepni kamen s strešico (kakor pri portalu današnjega farovža, ki je bil tudi last Drufovke) ter vklesano letnico 1792 - zadnjo iz tega stoletja - in začetnicama “A. R.”; vsi klesanci te “kolone” so k sreči ohranjeni in uporabljeni za razne namene pri hiši v bližnji soseščini. Še en “prežitek” te vrste je mogoče videti vzidan v severno, zatrepno fasado prazne hiše Drejdlnovih, Na Hribu 29: to je manjši četverooglat sklepni kamen, ki je verjetno sodil k hišnemu portalu, z vsekanim napisom: “N: 60 / J: K: / 1776”. Lanthierijev grad Lotimo se natančnejšega ogleda portalov pri Lantierijevem gradu, ki je tudi v tem oziru najpomembnejši in pri katerem se stavbarski koledar 18. stoletja začenja - kot smo že omenili - z letnico, skrito v kronogramu na portalu bivše kapele sv. Bonifacija. To je sicer preprost portal z vodoravno preklado, ima pa - tako kot tudi oni na skrajni desni strani fasade, gledano proti njej - to posebnost, da imata podboja podvojeni bazi, se pravi še manjši bazi vrhu dolnjih masivnih baz. (Taki dvojni bazi ima samo še nedatiran ločni portal v zidu Fajdigovega vrta - poprej portal gospodarskega poslopja Fajdigovih - ki gleda na Grabrijanovo ulico. Po tej- podobnosti je mogoče sklepati, da je vsaj približno sočasen z grajskima.) Ta in še drugi taki portali v grajski fasadi imajo še eno posebnost: nadsvetlobo, ki jo je sicer opaziti v Vipavi v manjših dimenzijah samo pri kletnih portalih, kjer ima bolj vlogo oddušnika. Portal nekdanje grajske kapele sv. Bonifacija z visoko nadsvetlobo in kronogram na prekladi. Osrednja pokončna os grajske fasade je izredno poudarjena in okrašena s kamnitimi in zidanimi arhitekturnimi členi: z glavnim vhodnim polkrožnim rustikalnim portalom, dopolnjenim z gladkima pilastroma ob straneh, kamnitim balkonom tik nad njim, na katerega se odpira izjemen zastorasti portal, žal, deloma zazidan. Ob njem se - kot podaljšek spodnjih kamnitih pilastrov -pneta v višino zidana pilastra, in če jima sledimo, usmerita pogled gledalca na arhitekturno in kamnoseško oblikovano sporočilo na najvišji točki fasade: kamniti Sklepni kamen glavnega grajskega portala z napuščem, ki je pravzaprav naprej pomaknjen del nadstropnega venčnega zidca. Lepo je vidna razlika v načinu oblikovanja letnice dograditve sedanjega gradu in letnice njegove obnove. in kovinski grb grofov Lantierijev, nekdanjih gospodov gradu in Vipave. Ko opazujemo glavni grajski portal, se nam kar vsiljuje primerjava s “kolono” Tabra, o kateri je, kot že rečeno, mogoče domnevati, da sodi v konec 16. stoletja ali v 17. stoletje. Oba portala sta polkrožna, oba imata nekakšen pravokoten okvir, le da ima taborska “kolona” neprekinjen gladek, a razviden lok iz enako širokih gladkih klesancev in zunanji, izstopajoč strog pravokoten okvir iz robustnih rusticiranih (“špičenih”) in v vogalih zalomljenih klesancev, medtem ko je notranji, ločni del grajskega portala bolj igrivo sestavljen iz izmenjujočih se gladkih in rusticiranih klesancev, ki so nad kapiteloma zalomljeni, v temenu pa se z izstopajočim sklepnim kamnom povezuje z venčnim zidcem, ki loči pritličje od nadstropja in obenem uokvirja in zaključuje portal; plitva gladka pilastra in klesanci ob straneh, ki so vsi enako dolgi, in ne izmenoma daljši in krajši kakor pri “koloni” Tabra, uokvirjajo notranji del portala, poudarjajo njegovo imenitnost in obenem usmerjajo pogled v višino, ki ga ne ustavita ne venčni zidec vogali...: vsi, tudi glavni portal, so bili preklesani z zobatim kladivom, “bato”, to je z orodjem, ki ga v 18. stoletju še niso poznali. Dokaz, da so bili vidni kamniti deli gradu resnično preklesani, je videti na zunanjih straneh v spodnjem delu kamnitih slopov “portona” grajskega vrta: samo na tistih površinah, ki sta bili še po drugi svetovni vojni zakriti s parapetnim zidom vrta, se še vidi prvotna fina obdelava klesancev z “martelino”, vsi ostali deli “portona” z velikima vrhnjima kroglama vred so bili “batirani”, tako kot kamniti členi gradu. ne balkon. V nasprotju s funkcionalno lepoto v sebi skladne trpežne “kolone” za dvižni most čez obrambni jarek Tabra, katere vloga je bila predvsem obrambna, gre tu, upoštevajoč celoto omenjenih arhitekturnih členov, za reprezentanco grofove odličnosti in moči ter za ugajanje uživaškemu baročnemu okusu časa. Za ta okus preobilja sta značilna tudi na zunanji strani pilastrov ponovljena “nepotrebna” kapitela, ki sta za en klesanec nižja od pravih kapitelov in sta točno na sredi višine portala oz. pritličnega dela fasade. Ob glavnem grajskem portalu je treba opozoriti še na drugo, spodnjo letnico, vklesano na sklepnem kamnu: 1902. Očitno je bila tedaj prenovljena fasada gradu. To se hitro opazi na njenih kamnitih členih, kot so portali, okna, talni zidec (“cokl”), Rustikalni glavni portal gradu, objet s pilastroma; nad njim kamnit konzolni balkon z balustrsko ograjo in izjemen balkonski portsl z zastorastim lokom. V osemnajsto stoletje, nekateri morda že na konec sedemnajstega, sodijo na dvorišče obrnjeni portali trikrilne stanovanjske stavbe gradu med rokavom Vipave, ki priteče od Podfarovža, in izvirom Podskalo. O večjem polkrožnem portalu z masivnima zgoraj zaobljenima bazama, preprostima kvadrastima kapiteloma in sklepno zagozdo ni dvoma, saj ima na njej vklesano letnico 1767. Časovno neoznačeni pa so nizek čokat osrednji rustikalni portal, ki pelje skozi srednje krilo stavbe proti nekdanjem lesenemu mostu v Podskalo, in vitka manjša stranska polkrožna portala s preprostima kapiteloma in zagozdo, skozi katera se pride v stavbo. Če si ponovno ogledamo Valvasorjevo upodobitev Vipave in gradu, označenega kot “Noye burg”, vidimo v ospredju, ob Podskali, nizko dolgo stavbo z mlinskim "Kolona" Tabra, lani dvignjena za en sklad klesancev nad prvotni nivo tal. Na prekladi je pritrjen kamnit grb plemiške rodbine Neuhaus. kolesom sredi dolžine fasade, približno tam, kjer je zdaj prehod z rustikalnim portalom, o prehodu in mostu čez Podskalo pa ni ne duha ne sluha. Torej lahko utemeljeno sklepamo in trdimo, da je bilo srednje krilo prezidano ali dozidano šele po (približno) letu 1679, ko je izšla omenjena Valvasorjeva Topografija, in tedaj približno so bili postavljeni tudi omenjeni portali. Naj izrabim priložnost in na tem mestu opozorim tiste, ki morda razmišljajo, da bi dali lepi stari, a od zoba časa oglodan ali umazan portal svoje hiše prenoviti kamnoseku, da lahko s tem portalu naredijo nepopravljivo škodo. Pnevmatično ali v najboljšem primeru ročno zobato kladivo namesto “marteline” in “Jleks” ali “šajba” namesto “škrpela” ga bosta sicer prenovila, a tudi popolnoma predrugačila, mu odvzela izvirnost in zgodovinsko vrednost. Bolje je očistiti plemeniti kamen z lopatico, “špahtlom”, “drateno” ali sirkovo krtačo, ga umiti z vodo, če je umazanija preveč trdovratna, pa poskusiti s sokom iz paradižnikov, kakor mi je iz svojih izkušenj svetoval neki kamnosek v Istri. (Nadaljevanje prihodnjič) Božidar Premrl Opombe: (1) Kronogram je napis, v katerem je letnica izražena s poudarjenimi črkami, ki sc berejo kot rimske številke. Letnico da seštevek teh številk. (2) Posvetilni napis pomeni: “Bogu in blaženi Materi posvečam”. Prevedel klasični filolog Otmar Črnilogar, župnik v Podragi. (3) Nekaj izbranih podatkov o tem je bilo objavljenih v prispevkih F. Mesesnela: Sv. Štefan v Vipavi, Zbornik za umetnostno zgodovino 1926, zvezek 1, str. 60-64. Pisec je črpal podatke iz računske knjige cerkvenih ključarjev Liber pcrccptorum ct cxpositorum par. Ecclcsiac S. Stephani Protomartyris. Vippaci ab Anno 1714 usquc ad 1780, ki se hrani v vipavskem župnijskem arhivu. (4) Glej podobo Vipave (“Die burg und Marckht Wipach - Vipava”) v delu J. V. Valvasorja: Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679. (5) Tedaj je bila tam samo ozka cesta, ki so jo na južni strani obdajale grofove “štale”. Podrli so jih Italijani okrog 1935. leta in tako naredili prostor za “plac”. (6) Danes Vojkova 36. Nekdanji lastniki, menda priseljenci s Češkega, so se pisali Drufovka. Fotografije: Božidar Premrl VIPAVSKI ŽUPANI POD ITALIJANSKO IN NEMŠKO OBLASTJO (IV) Po premoru nadaljujemo z opisi poti naših županov. V 33. št. VG smo se poslovili od župana Josipa Petrovčiča, ki je bil zadnji voljeni slovenski župan pred nastopom fašizma. Italijanske oblasti so kmalu začele postavljati celo vrsto italijanskih fašističnih županov, imenovanih “podesta”. To so bili ljudje, ki niso znali slovensko in niso poznali naše kulture in običajev. Priseljeni so bili iz raznih krajev Italije. Italijanske oblasti so jih pogosto menjavale, zato se našim ljudem niso posebno vtisnili v spomin. Politično ostri in trdi so ostali na svojih položajih dalj časa. Pisnih virov o njihovem službovanju v naših krajih skoraj ni, saj so bili italijanski arhivi uničeni ali pa odpeljani. Iz posameznih listin, ki so se ohranile po raznih krajevnih arhivih drugih primorskih opravljal Giovanni Weifro. To naj bi bilo okrog leta 1932-33. Delo župana je opravljal profesionalno. Za kratek čas ga je zamenjal živinozdravnik Spilinbergo, ki se je poročil z domačinko Štefko Poniž. Funkcijo je opravljal neprofesionalno. Iz obrtnega dovoljenja pok. Ivana Seljaka, ki ga je prejel 28.8.1934, lahko ugotovimo, da je bil v tem času kot “podesta” podpisan na dekretu Igino Di Piazza, geometer po poklicu. Najbolj se je v spomin domačinov vtisnil župan Carlo Paroni, ki je bil kar nekaj let prej že vojaški ekonom. To funkcijo naj bi prevzel okoli leta 1937 in jo zaključil ob razpadu Italije leta 1943. Župan Paroni je bil doma iz Krmina. Njegovo ženo so ljudje v spominu ohranili po nelepih besedah, ki jih je večkrat delila Slovencem: “Brutti schiavi!” (grdi sužnji). Njegov tajnik je bil Cavallina, zagrizen fašist, ki so se ga ljudje bali. Bil je majhne postave in zelo surovega nastopa. Stanoval je pri Krhnetovih. Njegov politični govor, ki ga je imel na “teraci” Tomažičeve hiše na mostu čez Belo, je Vipavcem dal vedeti, kaj je fašizem. Na “teraci” je kričal: “Kdor ni z nami, je proti nam. Ta, ki je proti nam, naj si pripravi kovček in naj se pobere v Rusijo”. Imel je celo več političnih funkcij, praktično je ta tajnik odločal o vsem, kar se je zgodilo v Va novi cesti okoli leta 1936 občin, so brez zaporedja navedena posamezna imena prefekturnih komisarjev, ki so službovali v Vipavi. Bili so v glavnem politični nameščenci in so opravljali nalogo občinskih tajnikov. Imenovani v arhivu so bili leta 1929 pref. komisar Luciano Gasparini, leta 1931 U. Castagnoli, kot podesta pa v letih 1938/39 Vincenco Ghermasoli, spet 1939 prefekturni komisar Caso Cesare. Kljub temu se nekateri starejši Vipavci še spominjajo italijanskih nameščencev v funkciji županov. Tako naj bi bil prvi postavljeni župan za Petrovčičem Italijan Pacelli, ki je dal odstraniti grofove štale. Stale so na sedanjem prostoru parka pred ZD v Vipavi. Bil je zagrizen fašist. Za njim je to službo Parada fašistov skozi Vipavo Vipavi v tistem času. Gospod Toni Cizara se ga dobro spominja. Ko je prišel iz redne vojaške obveznosti domov, ga je Cavallina poklical in mu predlagal, naj se vpiše v fašistično organizacijo FASCIO. Imenovani je to gladko odklonil in odšel domov. Čez nekaj dni je prejel zopet poziv Sedež FASCIA v Lanthierjevem gradu v Vipavi. za vojsko, kar je bila kazen za odklonilno stališče do vpisa v to organizacijo. Družine postavljenih županov so uživale vse privilegije. Vse so si privoščile služkinje, ki so bile Slovenke, domačinke. Ljudje postavljenih županov niso imeli za svoje, zato so bili do njih nezaupljivi. Po razpadu Italije je nastopil službo župana domačin dr. Emil Petrič, advokat, ki je imel odvetniško pisarno v Ajdovščini skupaj z odvetnikom Brasom. Vendar dela ni opravljal dolgo. Konec leta 1943 je bil zahrbtno ubit v Vipavi. Ob prihodu Nemcev, leta 1943/44 je bil nekako predlagan ter izbran za župana Vipave Anton Bajc, takratni gostilničar (Podfarovžem). Zaradi znanja italijanskega in nemškega jezika je imel velike prednosti pred drugimi. Njegov tajnik je bil Janko Ferjančič - Pismonošev. Bajc je bil župan, dokler je bila Vipava pod nemško upravo. Pod nemško upravo je bil župan imenovan Biirgermeister. Po končani vojni se je ustanovil v Vipavi Krajevni ljudski odbor (KLO). Njegov prvi predsednik je bil Josip Kostanjevic, ki se je vrnil domov iz angleške vojske. KLO Vipava se je ohranil do leta 1952, ko je bila ustanovljena občina Vipava. Zanimiv je tudi prikaz, kako je fašistični sistem sistematično vključeval in organiziral mladino in odrasle v politično organizacijo. Po razlagi Antona Cizara so fašisti moško mladino vključevali v naslednje skupine: 1. predšolske otroke so vključevali v skupino Figli della Lupa (sinovi volkulje); 2. šolsko mladino so vključevali v organizacijo Ballila: 3. mladince od 15. do 17. leta so združevali v Avan guardiste: 4. mladi v starosti od 17. leta dalje do služenja vojaškega roka, so bili vključeni v organizacijo Giovanni fascisti (mladi fašisti) in Premilitari (predvojaška); 5. fašistična organizacija za odrasle osebe pa je bila FASCIO: Sedež organizacije Fascio naj bi bil v Lanthierijevem gradu, v desnem krilu spredaj. Ženska mladina je imela svoje skupine, in sicer: AVAN GUARDISTI do 17 let. 1. Piccole Italiane (mlade Italijanke) - deklice do 5.r. osnovne šole; 2. Giovane fasciste (mlade fašistke) - deklice do konca osnovne šole; 3. Donne rurali (kmečke žene). Pa še recite, da nas politika ne spremlja od zibeli do groba! Magda Rodman FANTOVSKA SAGRA POD AVSTRIJO v Stefanovi fantje Pomnenje na avstrijske čase je že zelo odmaknjeno. Žal nam je umrl pred časom eden dobrih ljudskih pripovednikov v našem kraju, Alojz Rehar, ki nam je znal o tem času veliko pripovedovati. Spadal je v skupino filozofsko razmišljajočih ljudi iz ulice Milana Bajca, ki so se izredno živo zanimali že iz fantovskih let za dogajanja na domačem in svetovnem političnem prizorišču. Skupinica mož in fantov Josip Kostanjevic, Izidor Rehar, Alojz Rehar in njegov brat Franc je požirala dosegljive vesti iz takratnih časopisov in spremljala svetovne dogodke. V času II. svetovne vojne in že prej je na skrivaj poslušala radijska poročila pri krojaču Francu Božiču, ki je tudi stanoval v sedanji ulici Milana Bajca. Žal so vsi ti že umrli, zadnji iz te skupine je bil Alojz Rehar. Za pok. Alojzem Reharjem je ostal zapisan star običaj “fantovske šagre”, ki ga je imenovani pripovedoval dne 2.2.1993: “Fantje pod Avstrijo niso smeli zvečer hoditi okoli ali pa vasovati pri dekletih, dokler niso dopolnili polnoletnosti (24 let) in dokler niso bili sprejeti v družbo “Štefanovih fantov”. To se je zgodilo vsako leto konec leta za tiste letnike, ki so dopolnili polnoletnost. Za vstop v to druščino so morali plačati določeno pristojbino, da so bili potrjeni in sprejeti med Štefanove fante. Plačilu se je reklo “fantovšna”. Samo praznovanje je zgledalo takole: župan je zbral ves letnik skupaj in je vso skupino peljal slavnostno po Vipavi z muziko. Fantje so nosili zastavo in imeli nageljčke v gumbnici. Župan je stopal na čelu kolone. Ustavili so se na dogovorjenem kraju, običajno v kaki gostilni in se tam malo poveselili. Seveda je tam prihajalo tudi do tcpeške. Če so se ga fantje malo preveč napili, so poklicali orožnike. Sicer so praznovali vstop v fantovšno za vsakega posebej ob rojstnih dnevih polnoletnosti, seveda manj slovesno. Pri zadnjem v letu pa so bili povabljeni vsi fantje iz istega letnika in to je bil velik praznik za cel letnik. Temu prazniku so rekli FANTOVSKA ŠAGRA. Ta običaj se je ohranil, dokler niso prišli Italijani v naše kraje in je zavladal fašizem. Magda Rodman PREDSTAVLJAMO VAM STANKO PREMRL - OB 30-LETNICI SMRTI PESEM TVOJE BO ŽIVLJENJE... V Podnanosu so se letos spominjali rojaka, duhovnika in glasbenika, skladatelja slovenske državne himne Stanka Premrla. V letu 1995 je minilo 30 let od smrti msgr. Stanka Premrla, velikega slovenskega glasbenika po rodu iz Šembida. Kljub temu, da je v glasbenih krogih poznan kot eden najplodovitejših slovenskih skladateljev, ga širša javnost premalo pozna. Mnogi Slovenci, žal, tudi ne vedo, da je skladatelj Zdravljice, slovenske državne himne. Stanko Premrl je z razvejano glasbeno Stanko Premrl v svojih poznih letih (Koledar dejavnostjo izjemno posegel v slovensko Goriške Mohorjeve družbe za l. 1980) glasbo, v cerkveno glasbo kar odločilno. rffr? . W * ^1 /l , jtA/ 1 i ) ,1 -i , -jt. rj-n * , - ih in mislih, pa vendar tako izobraženo v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče in prave slave narodov. Bilo je to ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez slabih ljudi; mogel si - kot pravi benečanski pregovor - teh šestero ilirskih pokrajin prepotovati z denarjem na dlani. Bil je to narod, ki smo ga skoraj morali šele učiti rabiti ključavnico in zapah, ki pa je z neomahljivo neustrašenostjo odklonil giljotino; sploh najboljša združba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na zemljo; sredi med njimi bi si želel umreti. ” BOLGARSKI PREGOVORI Zanesi se na pregovore kot na prijatelja. Zemlja je edina človekova prijateljica. Pogostokrat odpuščamo drugim, da bi se sami sebi zdeli veliki. Odpuščati se nauči tisti, ki je sposoben ljubiti. Tvoja lastna slabost ti bo koristila bolj kot zmaga drugih. Na trgu prodajajo več jagnječjih kakor pa volčjih kož. Jezik nima kosti, vendar pa lahko zlomi kosti. SEDEM GREHOV ČLOVEŠTVA - Politika brez principa - Blaginja brez dela - Trgovina brez poštenja - Zabava brez vesti - Izobraževanje brez vzgoje - Znanost brez človečnosti - Življenje brez vere Ghandi OBVESTILO Vipavska dolina je od 26. novembra 1995 bogatejša za nov radijski program. Radio Ognjišče, ki s šestimi oddalniki pokrije večji del Slovenije, oddaja 17 ur vodenega programa (od 5.30 do 22.30, od 16.00 do 19.00 pa oddaja regionalni studio iz Kopra), v nočnem času pa predvaja glasbo. Radio Ognjišče je ustanovilo Tiskovno društvo Ognjišče in je prvi cerkveni radio v Sloveniji. Umirjena glasba, prijeten in razvedrilen, hkrati pa vzgojen program, so v letu dni, odkar oddaja glavni studio v Ljubljani, popeljali Radio Ognjišče v sam vrh poslušanosti v slovenskem radijskem prostoru. V Vipavski dolini je slišen na frekvenci UKV 91,2 Mhz (Planina). Ker dela na oddajniku še niso končana, lahko kmalu pričakujemo še boljši sprejem. Izidor Sček Pleve in drobtine No, pa smo srečno prestali diskusijo o Lanthierijevem dvorcu, saj je pravzaprav diskutiral v glavnem le g. Kovač sam. Vendar, jaz sem si mislila svoje, verjetno tudi marsikdo drug. Ali potrebujemo hotel zelo visoke kategorije? Potrebujemo komfortna in urejena prenočišča za morda 40 ljudi, da se v Vipavo lahko zateče ekipa športnikov, filmarjev ali - zakaj pa ne - zidarjev ali kakšna šolska ekskurzija. Prenočišča so tudi potrebna za starše, ki pripeljejo otroke v Zavod Janka Premrla Vojka ali v škofijsko gimnazijo. Restavracije tak hotel sploh ne bi potreboval, kvečjemu zajtrkovalnico, saj je krog in krog dosti restavracij - od elitnih, do skromnejših. Bazena tudi ne potrebujemo, če je oni v Ajdovščini šel “falirat”. Botanični vrt nam je sam ljubi Bog posadil v Borovni in ga kar lepo vzdržuje, še naš park je kar lep. Tudi luksuzne kavarne ne potrebujemo. V prednjem delu Lahthierijevega dvorca bi lahko bil mladinski klub - zakaj da ne - tudi za naše vojake, za katere sploh ne vemo, da so v Vipavi. Tu bi se lahko kegljalo, šahiralo, igralo namizni tenis, spila bi se kakšna kavica ali kokta. Stvar ne bi nesla milijonov, ampak “gvišne tavžente”. Kaj pa tisti kup prošenj, ki nam jih je župan pokazal? Igralnica oziroma tisti, ki jo bo “gor postavil”, se bo na naše prošnje požvižgal, brigal ga bo le njegov žep! In medtem imamo v Vipavi kup praznih trgovskih lokalov, izmenični pouk v osnovni šoli, zmrzovalnico v glasbeni šoli, avtobusno postajo brez klopi in kinodvorano brez kinopredstav! No, morda nam bo pomagal skrivnostni Sixes, ki nas je b.ombardiral z zgibankami: za pogovor 117 Sit na minuto se mu po telefonu lahko izpove mule, če mu ne kupijo, kar imajo drugi, če mu težijo z učenjem, pridigami..., če jo je zapustil fant ali ga je pustilo dekle... in za 117 Sit na minuto se nanj lahko obrne ljubezni željni državljan, mož, oče, gospod, fant in državljanka, ki ne pride na konec s svojimi najljubšimi, dobiš nasvete celo o zasvojenosti svojih najdražjih. No, vse to skupaj bo precej neužitna mešanica - in še draga. Skrivnostnega Sixesa sem potegnila za jezik s pomočjo javnega tiska, pa mi je poslal cel kup svojih zgibank ter povedal, da Slovenci prostovoljnega dela ne cenimo in da potrebujemo tak Sixes. Da ga ne cenimo? Zakaj potem vsi skupaj raje iščemo pravne in druge nasvete pri prijateljih - ko ni soldov za plačane svetovalce. Prijatelji, obrnite se na Sixes - morda bo rešil Lanthierijev dvorec in tisti kup prošenj za pomoč! Nada Kostanjevic VREMENSKO POROČILO VIPAVA NANOS OKTOBER 24,6 l/m2 dežja (3dnevi), 15-krat rosa, 3-krat slana, 1 nevihta, mrzla jutra, vroči dnevi 45,2, l/m2 dežja, max. temp. 14"C, min. 1"C večkrat slana NOVEMBER 122,9 l/m2 dežja 4-krat rosa, 8-krat slana, 2 nevihta 158,8 l/m2 dežja max. temp. 14,5"C, min. 1"C večkrat slana 1. -15. DECEMBER 15,5 l/m2 dežja oz. snega, 4-krat sneg, 4-krat slana, 1 poledica, pičla snežna odeja, 14. in 15. 12. orkanska burja, zaprta cesta 16,6 l/m2 vode iz snega, 30 cm snega max. temp. 6"C, min -7°C zelo močna burja Vsem svojem želijo Vesel vožič eej^ USEEŠOtO, SREČKO 1%_ Z‘D%5KVO 9{OVO LEEO 1996: AVTOPREVOZNIŠTVO GOMIZEU TOMISLAV GOMIZEIJ Gregorčičeva 21, VIPAVA tel.: 065/65-869 mobitel: 0609-61-68-69 GO-LES TESARSTVO IN GOZDARSTVO Na Produ 10, VIPAVA Avtoservis FERJANČIČ JOŽE FERJANČIČ s.p. Zemono 23, VIPAVA mobitel: 0609-619-185 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ŠKAPIN Vojana Reharja 1 ELEKTROMATERIAL Beblerjeva 8 G.O.P ZIDAR VIPAVA Goriška 43, VIPAVA tel.: 065/65-014 KNJIGOVODSKI SERVIS MILENA LIČEN VIPAVA KNJIGARNA IN PAPIRNICA “ČRTICA” PAUK ALOJZIJA s.p. Glavni trg 15, VIPAVA KNJIGOVODSKI SERVIS LIDIJA GOLOB s.p. Goriška 6, VIPAVA tel • 065/65-820 NOVA OPREMA SALON POHIŠTVA DANILO KOREN s.p. Bevkova 12, VIPAVA tel.: 065/65-187 RE mesnica - DELIKATESA RIS - VIPAVA Beblerjeva 9, VIPAVA ELEKTROINSTALACIJE, tel" 386-65"63-780 VZDRŽEVANJE, IZPOSOJA HIDRAVLIČNEGA DVIGALA PAVEL ŠKAPIN Beblerjeva 13, VIPAVA tel.: 065/65-115 S.A.T. Trošt d.o.o. Vojkova 42, VIPAVA tel.: 065/65-058 tel. & fax. 65-794 Našim zvestim strankam in vsem krajanom Vipave želimo vesel božič in srečno ’96 d.o.o. Blanusa TPP - EXPORT - IMPORT ROŽNIK 105, 65272 PODNANOS SLOVENIA TEL - FAX: (065) 69 -121 TRGOVINA VIPAVA, LAURINOVA 1 * * * Vsem krajanom Vipave, poslovnim partnerjem in zvestim strankam čestitam ob dnevu slovenske samostojnosti. Ob božičnih praznikih vam želim miru, v letu 1996 zdravja, uspehov in VARNO VOŽNJO. VULKANIZER PETER GOLOB s. p. VIPAVA, Goriška 6, Telefon: (C05) 65 820 URNIK: 8.00 - 12.00 14.00 - 18.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 * * * Cenjenim strankam in vsem krajanom Vipave iskreno čestitam ob dnevu samostojnosti. Voščim vam vesel božič, v novem letu pa osebne sreče in uspehov. TRGOVINA URNIK V DECEMBRU: NON STOP 8.30 - 18.00 V SOBOTO: 8.00 - 12.30 SnuK* 'KoAtetic TRGOVINA Z OBLAČILI VIPAVA * * * Vesel božič, v novem letu pa obilo sreče in zdravja želi 'k w MARKET KLAS s p. STANA VRČON \V Vojkova 31, 65271 VIPAVA X te! 065/65-029 * * * V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI Kt_X llVULNIl POTK8UIE VAkHOST D) ■ ■■■■■ 10 ^/nic» O.E. NOVA GORICA I PAMI d.o.o. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE VIPAVSKA CESTA 50, ROŽNA DOLINA, 65000 NOVA GORICA VSEM OBČANOM VIPAVE VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO PRISPEVKI ZA VIPAVSKI GLAS OD 30.9.1995 DO 15.12.1995: Milena Bavčar ul. Vojana Reharja 1 1.000 SIT Marija Bratina Ljubljana 1.000 SIT Lucijan in Dora Bratuš Vojkova .34 1.000 SIT Delavke KBM podr. Vipava 4.000 SIT Angela Dokler Trg P. Rušta 1 1.000 SIT Julka Durn Francija 100 FF = Franc Ipavec Gradnikove brigade 13 1.000 SIT Slavica Marc Glavni trg 21 1.000 SIT Ivanka Meze C. IS. aprila 7 1.000 SIT Stana Jamšek Gradnikove brigade 13 1.000 SIT Neimenovana 1.500 SIT Marija Pavlin ul. Vojana Reharja 6 1.500 SIT Franc Pavzin Pod Gradom 1 2.000 SIT Frančiška Pižent Kreljeva 3 1.000 SIT Marija Praček Gradnikove brigade 13 1.000 SIT Tončka Rondič Na Hribu 5 1.000 SIT Edo Štcfin ul. Vojana Reharja 18 2.000 SIT Andrej Štekar Opčine 2.000 SIT Milka Trlikar ul. Vojana Reharja 1 2.000 SIT Katja Vidrih Gradiška 4 2.000 SIT Božo Vukov Gradnikove brigade 9 1.000 SIT skupaj: 31.615 SIT Vsem se najlepše zahvaljujemo! VIPAVSKI GLAS - glasilo KRAIEVNE SKUPNOSTI VIPAVA DECEMBER 1995 650 izvodov Uredniški odbor: Gizela Furlan - urednica, Magda Rodman, Vera Poniž, Nada Kostanjevic, Cijan Stoka, Peter Vrčon, Franc Cerovšek, Ivan Rehar, Mirjam Graovac, Martina Naglost, Petra Bajec, Leon Kodre in Marija Ceket - lektorica. Sodelovali so še: Božidar Premrl, Jurij Rosa, Ljudmila Kovač, Franc Pivk, Goran Kodelja, Branko Tomažič, Alenka Čehovin, Zdenka Fučka, Saša Rolih, Darko Hrovatin, Danilo Pudgar, Cvetka Škapin, Jožica Ličen Naslovna stran: Branko Tomažič Fotografija na naslovnici: Oton Naglost Ilustracije (gamsi): Marko Andlovič Tisk: Papirna galanterija SEDMAK, Ajdovščina Po mnenju Urada za informiranje št, proizvode informativnega značaja iz proizvodov po stopnji 5%. (Ur.l. RS 'XI? _ ^ " 44 4^669/94-23/154 z dne 23.A19()4 spada publikacija VG n. točke tar. 4/m \-C V’ med 3, po kateri sc plačuje davek od prometa vsebina: Iz naše preteklosti 10-letnica Vipavskega glasu stran 2 650-letnica cerkve sv. Štefana v Vipav.........................................stran 3 Vipavski portali...............................................................stran 4 Vipavski župani pod italijansko in nemško oblastjo.............................stran 8 Štefanovi fantje...............................................................stran 10 Predstavljamo vam Stanko Premrl .................................................................stran 10 Iz naše KS.....................................................................stran 13 Iz naše občine Ob prvi obletnici delovanja nove občine Vipava.................................stran 14 Poročilo o delu nove občine Vipava stran 15 O peticiji proti gradnji igralnice.............................................stran 19 Iz CUIO Planinski raj - Trenta stran 20 Teden otroka v CUIO............................................................stran 21 Minilo je 30 let stran 21 Z Nanosa Gamsi na Nanosu...............................................................stran 24 Po poteh polharjenja..........................................................stran 26 Kulturna in športna dejavnost Slikarsko srečanje slovenskih umetnikov na Dunaju..............................stran 26 Obisk gorenjske folklorne skupine.............................................stran 27 Skavtska skupnost v Vipavi....................................................stran 28 Poročilo gasilskega društva Vipava............................................stran 30 Šolska košarkarska liga....................................................... stran 31 Tudi v Vipavi športna zveza...................................................stran 33 Za dom in družino Zgodba svete noči.............................................................stran 34 Prvo srečanje skupine Sv. Marka...............................................stran 36 Društvo "Sožitje".............................................................stran 37 Umetniki za Karitas...........................................................stran 38 Pleve in drobtine.............................................................stran 40 Vremensko poročilo............................................................stran 40 Voščilo.......................................................................stran 41 Naslovnica Freska v cerkvi sv Štefana v Vipavi. Sv. Štefan deli miloščino. ■ . ’