Leio VIIL. šfev. 28. Celte, četrlek 11. marca 1926. PoStnina plačana v gotoulni. NsrroSntaa* Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcrastvo: letno 240 Din. Potamezn« Stewilka I Uin. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, pritl Tel.65.— Rač.p.-č.zavoda 10,666. Oglasl po stain em ceniku. Skupno gospodarsko delo. Slovenec ni razvajen. Od nekda] ,je težko delal in se z trudom prezivljal. V potu svojega obraza, z veliko ljubez- nijo do malcga kosa svoje zemlje mora naä kmetski človek dclati od rojstva do jame. Naš rokodelec je vajen trdega Ysakdanjega dcla. Našemu kupcu ni sipata sreča lahkega blagostanja. Obrt- nik iin trgovec sta v Slovencih hodila od vajenških. let do večera svojega živ- ljenja napeto pot. S pridnost jo, delav- nostj.o in skromnostjo samo sta se v Lezki'h starih prilikah mogla uveljav- tjati in držati. Slovenski uradnik ni bit nikdar ugodnik v uradniški hierarhi- ji. Vlekel je, pisal, pa se redko dopisal in dosodil do visokih most. Naš dela- yec, izrazito induslrijalec, kakor oni, ki je obtical z cno nogo v kajžarstvu, je pridon, cenijo in iščejo ga zbog nje- goYe pridnosti in vešeosti cel'o v nepri- jazni tuj.ini. Ljuidem dela je prirojena ali privzgojena kot osnovna lastnost skromnost, pridnost in varenost, kakor ni laliko drugače mogoče pri ljndoh, ki jilm po vočini ostaja od dobre sloven- &ke matere zavestno ali podzavestno za irivl'jenije bodrilo: Delaj in hrani! Med trdo vojsko in še za hujšega povojnega časa se je v nenormalnih razmerah, kakor drugod zajedla tudi psri nas v gospodar.stvo dokajšnja me- ra slab ill lastnosti. Popustila je ljube- aen do dela, ponehala je pridnost, pre- ykdala je pohlepnost in želja po lah- kem zaslužku, ter ž njo ob času denar- ae negotovosti lahkomiselna potrat- \ most. In vsi, ki ljubijo našo malo do-, mačijo, so bili v resnih skrbeh za svojo ožjo domovimo, za katero je predpogoj fospodarskega obstanka pridnost in yarcnost prebivalstva iiz vseh slojev, ako bi za trajno duhovno zagospodo- yai'i našemu delavnemu človeku slabi Todniki in pogubna gesla. Pa je prišei od zahoda, od zemlje •io zemlje preobrat. Stari pravci so- lidnasti, prevdarno*sti, poštenosti, skrornnosti in varenost i, ki so se ob- nesli in sLove po svojem poročilu, brzo prihajajo do veljave. Kredit dobiva iia- oelo, da naj ne je, kdor ne dela. S preobratom so prišla suha leta T gospodarstvo in vsepovsod se govori 0 gospodarski krizt. Vsak prebod in vsaka preorijentacija jo težka in za- hteva svojih žrtev. Tudi pri nas živo obcutiimo pezo gospodarske krize. In- dustriija preživlja težke case in mnogo- katero podjetje se dobesedno bori za obstanek. Trgovcu buda prede, v kup- čjijii je mrtvilo, velike so izgube in pla- ci'la prihajajo z veliko zamudo. Obrt- niiki po praviei tožijo o redkeni za- sl'uzku in slabih delavniJi prilikah. De- lojemalci s težavo dobivajo službe in je vesel, kdor je danes pod varno stre- ho starega gospodarja. Brezdvorano živiino v težkih ča^sih in smo sredi kri- ze, o kateri pa pravijo ludi gospodar- ski veljaki, da je pri nas kriza, ki nas vetle do gospodarskega ozdravljenja. Smemo inieti trdno preprieanje, da zmaga na»š organizeni tudi to kritLčno dobo, ker je v jedru zdrav in ker je os- novna lastnost nawega naroda prid- nost, varenost in požrtvovalnost. Te lastnosti se dele v zakTad v živem na- rodu, ki je zdrav in svež ter ima za- dosti vztrajnosti in trdne volje. Sredi teh slab ill časov je vesel in bodreč pojav, da je osobito v našem obrtiiiiškem stanu na najrazličnejsih krajiih naše doinačije bila zadnja leta ccla vrsta razstav in prireditev, ki ka- žejo, da prevladuje zivl'jenski optimi- zem in volja do ustvarjajočega dela. Te prireditvo kažejo živahno stremlje- nje nasega delavnega ljudstva navzgor. IS'jih krona pa je Ljubljanski velese- jem, ki bo letas že v šestič otvorjen v naši beli LjubFjani. Lanski velesejem. nam je dokazal, da je njegova marlji- va uprava znala navzlic težavam prL- praviiti lepo, bogato in pestro razstavo, katere je bil vsakdo od nas vesel ter je kot Slovenec in Jugosloven ponosen, da smo sredi gospodarskega rnrtvifa ian sredi kriticnih prilik v gospodar- stvu zmogli to lepo delo, ki je krona našib vsakoletnith gospodarskib prire- ditev. Pojavlja so v&isih dvom ali je ta- ka prireditev v Ljubljani še potrebna v obstoječih neprilikah. Ta dvom pa pri nas ni opravičen in je le prav, ako Sfovenei vsako leto napravimo v svo- jem središču tako gospodarsko revijo, ki naj bo iz leta v ieto se bolj izpopol- njena. Vsi moramo pod.pi.rati to po- membno prireditev, ki ima gotovo svo- j;O posebno slovensko marko in smo nanjo ponosni, ker je naša, ker je plod našega truda in dela in naše skrbi ter smo si v Jiasi lepi domovini pridobili z njo na tern polju prvenstvo. Zato je dofžnost vsakega našega industriijalca, obrtnika in trgovca, ki jo stano\-sko zaveden in mu je na sreu povzdijga luišcga narodnega gospodar- stva in s tern tudi razraah njegovega lastnega podjetja, da se letošnjega ve- lesejma udeleži. Letošnji velesejem naj bo ne le vreden vrstnik nasih prvih velikih sej- mov, marveč naj jili celo nadkrili, ta- ko, da bomo po zaključku res smeli reci: prislii smo naprej! — T. 1. PoEiiika. p KKALJEVSKI PAK PÜSETI PBESTÜLIGE ANTANTE. Kakor se izve iz dvorninh krogov, namerava krai'ievska dvojica odpotovati okrog 10. aprila v inozemstvo in pri tej priliki ot'k'ijelno posetiti London, Pariz in Kirn. Kasneje bi poglavarji Francije, Anglije in Italije vmili ta poset v Beo- gradu. p PREDLOGI SAMOSTOJNIH DEMOKUATOV. Kluß poslancev Sa- niostojno demokratske stranke je pred- lagai", naj se ukimejo vsa mesta držav- iiiji podtajnikov in prosvetnih nadzor- nikov. Ta predlog so zagovarjali samo- stojni demokrat dr. Popovic in tudi \lrugi go.vorniki opozicije. Proti pred- logu samostojnih demokratov so se za- vzelii vsi zainteresirani ministri, Pavle Radio, Simonovic in dr. Nikic. Dejali so, da bo to vprasanje itak rešeno z zakonom o osrednji upravi in so zato odklonifi predlog. Samast. demokrat>- je so zahtevaii nadalje, naj se vsi kron- ski upokojenci prevedejo s 1. aprilom t. 1. v dijiarske in naj se potrebni zne- ski vstavijo v proračun. Tudi ta pred- log je bil odklonjen. Samostojni demo- kratje so se zavzeli tudi za to, naj se iz- plača obmejnemu prebivalstvu tudi iz- ven Srbije in Crne gore vojna odskod- nina. Kakor je bilo pricakovati, je vlad- na večina odrekl'a tudi temu umestne- mu predlogu svoj pristanek. p DELO V SKüPSGINI. Predsed- nik Narodne skupščine Trifkovic je zurnalistom izjavil, da upa, da bo pro- račun pod streho okrog 25. t. m. in da utegne polem priti na dnevni red zbor- nico vočje število prosenj in pritožb, nakar nastane kratek odmor, nemara do 7. aprila. Iz vladnih krogov se do- znava, da bo vladna večina sedaj raz- pravljala o definitivnem znesku pro- racuna in naknadnili kreditih. V vr- stah vladne koaticiije se kaže zelo veli- ko nezadovoljstvo, ker predlaga vlada toliko amandmanov, vsied česar znaša budžet tudi po izdatni rodukciji držav- nih namevščenecv še vedno nad 13 mili- jard dmarjev. Poslanci so pripravlje- nii odreči se svojim naknadnim kredi- tom, ako umakno vlada svoje. Širi se tudi vorzija, naj' bi skupščina razen proracuna donesta poseben zakon o iz- rednih kreditiih. Vladni krogi žele, naj bi se po izglasanem proračunu seje zborniee odgodile za kakih 14 dni. Med teni rasom naj bi razpravljala zakono- dajni in finančni odbor, prvi o zakon- skem. načrtu o občinah, ki pride pred skupščino že te dni, drugi pa o carin- ski tari si. p ZBOROVANJE HRVATSKIH REPÜBLIKANGEV. V dvorani. »Mu- sic Halla« v Zagrebu se je vršilo zbo- rovanje mal ill hrvatskih separatistič- nih strank, ki tvorijo takozvanii >Hr- vatski bfok«, v katerega spadajo po ve- čini frankovci z dr. Prologom in dr. Ho.rvatom na čelu, Radicevi disidenti*- republikanci in nekatere druge frakci- je. Zborovanja se je udeležilo okrog 400 osob. Zbor j.e razpravljal o republi- kanskem programu ter je sprejel konč- no resolucijo, ki je za finančno samo- stojnOvSt Hrvatske, odnosno zahteva sa- mostoj.no hrvatsko državo. Med zboro- vanjern ste bi.fi dvu osebi aretirani, ker sto paskušali z medklici motiti potek zborovanja. p PROSLAVA PAŠIČEVE 80- LETNICE. V torek je bila seja glavne- ga odbora radikalne stranke in pred- sedništva radikalskega kluba, ki ji je pred set! oval poslanec Ljuba Jovanovič. Izvoljen je biJf poseben pripravljalni od- bor za proslavo osemdosetletnice pred- sednika radikalnc stranke, ministrske- ga predsednika Nikole Pasica, ki jo bo- flo slavili po vsej državi dne 22. maja t. 1. Za predsednika toga odbora je bil izvoljen bivši. minister dr. Vel"iziir Jan- kovic. p POLJSKA SE BUNI. Veliko pc- zornost je v Ženevi zbudilo nepopust- ljivo stališče Poljske, ki. zahteva stalen sedež v Svetu Zveze narodov. Tudi nje- ne pretnje so vedno bolj pogoste. Tako je imel sejmski maršal razgovor z an- gleskim zunanjim rninistrom Chambor- Beli orli. Ik > Jadranske Straže«. Poslovenil S. R. (Dalje.) V Gemzicu smo prenočili pod stre- ho, vsprejioli so nas dobri ljudje. Pripo- yedovali so nam, kako se je silna srb- ska yojska zbrala okoli Skadra daleč naokrog. Zavezniške ladje da stoje za- öidrane v priislanišču San Giovani di Medua. Postušajoč vso to, smo se za- čeli križati šepetaje: Bog nam poma- gaj in poglej na nas! Vse to nam je da- lo novih moci; ob zori smo nadaljevali pot skozi lepo-vas Mjct, da dosežcmo čim prej skadrsko ravnino. V Mjetu •mo našli smokve in črno kavo. Nikdo izmed nas ni mogel, da bi ne vzkliknil: >Hvala Bogu, Evropa je tu!« Pri Mje- tu smo prebrcdli sir ok o stransko stru- go Velikega Drina ter smo prišli na peščeno Skadrsko polje. V daljavi so se opažali minareti skadarskih džami.j in temni vrhunci glasovitega Taraboša. Po dolgi hoji po pesku smo šli čez Drin po velikem mostu pri Bakčemiku in ekozi mill večerni somrak smo zagle- dali prve hiše Skadra na Bojani. Vz- nesen vsled tega prizora vzklikne nek- do: >Zemlja!« Moj dobri adjutant za- cne rccitirati stihe iz narodne pesmi: Zidanje Skadra na Bojani. III. Misliii smo, da je z nasim priho- dom v Skader konec našiih muk. Pa smo se zmotili. Skader je bil takrat po- d.oben morju liajraznovrAtnejših ljudi. Poleg našiili, črnogorskiJi, francoskib in nekoliko angleškib vojakov, pome- sanili v goste mase, so se videle skupi- ne beguncev, nasih in črnogorskih; nc- Steto misij, ženskih in moških, angle- ških, francoskith in amerižkui; tiščale so se gruče Arnavtov z belimi kapica- mi; Turki z fesi in turbani; moSčani in inosüanke v evropski noši; Grnogorci in Grnogorke v narodni noši in opre- mi.. Vse hiše, kavarne, javna in privat- na poslopja so bila prenapolnjena. Tr- govine, posebno one z živili, so bile prazne. KupovaJ je vsakdo kar rabi in cesar ne rabi, Preskrba vojaštva je bila čiisto nesigurna. Mase vojakov brez ko- mand so bile bedne, sestradane, raztr- gane; vlekle so se kot okastnjaki po ulicaii.- V Skader se je zatekla vsa po- begla Srbija: dvor, vlada, narodno predstavništvo, diplornati, razne obla- sti in ustanove, tuje misije in bolnišni- ce, vse armeje, vojske, oddelki in pre- ostala zivi.ua. Pod takimi pogoji so se morals pojaviti glad in bolezni. Nazi vojaki, ti Beli orli, izčrpani vsled muk nadčloveškega uinikanja, so umirali kot niušice. Komaj smo dobil'i streho pri ne- kem turžkem hodži v neki njegovi za- puščeni hiši za ceno enega vola. Prva nasa briga je bila, da se umijemo in preoblečemo. Na vse strani smo poslali lj'udi po ži,vež, krmo in drva. Toda vse ni nixi pomagalo. Viiiar protesla in ne- zadovoljstva se je slišat na vsakem ko- raku. Wevolja je dasegla kulminacijo, ko so zčičeli avstrijski aeroplani vsak dan obstreljevati Skadar. Žrtve teh aoroplanov so bile vcfike i med voja- štvom i med prebiivalstvom. Mi smo stali brez moci, v zmedi nismo vedeli, ka,i sedaj, Koncem novembra me prebudi že v pozni noči hrup pred mojimi vrati. V presekanih stavkih in izjavah sem spoznal, da me nekdo išče. Moj sluga je predlagal, da me sedaj ne budi, am- pak da je treba poeakati do drugega jntra. Šel sem ven ter sem vprašaf, kaj je. Ob razsvetljavi sveče sem videl ve- liki in krepki lik našega orožnika. — Nujna potreba je, da greste ta- koj z menoj v predsednistvo ministr- stva, klice vas minister vojske, reče, pozdravljajoč po vojaško. — Mono? vprasam iznenaden in začuden, misleč, da se je orožnik zmotil. — Da, Vas, in sicer nujno. Hiiro sem se opravil. Vzef sem se- boj tudi adjutanta ter sem odžel z orož- nikoin. Med potom sem, gredoc po kri- vih skadarskih ulicah, blatni.li vsled si- nočnjoga dežja, premišljeval, kaj naj to pomeni, Nikaksna ideja mi ni mogla priti na misel, ki bi opravičevala ta moj pozni pozw. Slednjič smo se po dolgi hoji ustaviJi pred nekim starim poslopjem turškega tipa na eno nad- stropjo. Poslopje je bilo razsvetljeno. Straža na vhodu nas ustavi ter nas po kratki razjasnitvi pusti notri. Vzpel sem so po dolgili in strmih stopnicah ter počakal v predsobi, da me prijavi- jo. Notri se je slišaf razgovor, glasno pojasnjevanje in kot nckakšen prepir. — Izvolite notri, reče orožnik, vr- ni.vsi se. V prostrani sobi, ki je bila ureje- na kot salon, se je vlekel gost dim od kajenja. Na fotelih so sedeli ministri Marinkovk- Jankovič, Draskovic in še nekateri, ki jih nisem poznal. Minister Draskovic se dvigne in mi ponudi roko: — Poklical" sem vas, da vam v svojstvu minkstra vojske javim sklep niinifitrskega sveta, da ste določeni za komandanta pristanišča San Giovani di Mcdua. Jutri odpotujete in prevza- mete od črnogorskih vojaških oblasti prkstanLšče. Vaša naloga je, da izkla- date hrano in ostale polrebšeine, ki jih bodo dovažali na ladjah znvozniki, in jUi poSiljate sem v Skadar, da voj'ska Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 28. lamom, v katnem mu je rekel, tla bi odklonitev poljskih zahtev imola hude posledice. Ni dvoma, da bo morala Pol'jska vsled toga iizstopiti, ako na se- clanjeni zasedanju Zveze narodov no dobi staliiiega sedeža v Svetu. Poljska razen tega iswtopi iz Zveze narodov, razveljavi locarnsko pogodbo in sklene posebno pogodbo s sovjetsko Rusijo. Celjska kronika. c REDNI SESTANKI ČLANOV SDS V CELJÜ se vrše vsako sredo v klubovi sobi Geljskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ob o&inih zvecer. c SESTANEK CLANOV SDS V CELJU-OKOLICI bo y četrtek, dne 11 i m. pri g. Permozerju v Gaberju. c MESTNO GLEDAL1ŠČE. V to- rek 16. t. in. so vprizori v mestnem gle- dališču »Elga«, sanjska drama v SestUi sliikali. Režira mag. pharm. g. Fedor Gradisnik. Igro je spisal Gerhard 'Hauptmann, zastopnik realizma mo- derne nemške dramske literature. c RAZSTAVA AIODIC - MIKLA- VEG. Razstava slikarjev M. Modica in .7. Miklavca, ki je bila v nedoljo otvor- jena v oi'iieirskeni domu, ostane odprta se do vključno cetrtka 11. t. m. c OBČINSKA SEJA. Nadaijeva- nje obciiiske seje z dne 5. t. m. bo v če- trtek. dric 11. t. m. Začetek ob petih po- poldne. c POGREBNI STROŠKI OB SMR- TI INVAL1D0V. Coljska podružnica »Udruženja vojnih invalidov« je na svoji zadnji odborovi seji razpravljala tudi o takojišnjem izplacifu pogrebnili stroskov invalidskim rodbinam v slu- čajiu smrti vojnega invalid a. Podružni- ca opozarja popolne vojne invalide in njihovo rodbine svojega. poslovnega okoliša, da smrt vojnega iinvalida v najkrajšem času prijavijo omenjeni podružnici, kii bo na to ukrenila po- trebno, da se rodbini v smisfti § 61 no- vega invaUdskega. zakoa takoj izplača enomesečna invalidnina za pogrebno stroške in dvomesečni prejernki kot po- mo€ onim invalklom, ki nimajo razen place in pokojnine drugiih dohodkov. Invalidske rodbine v Celju in- v najbJiž- ji okolici naj nadalje prijavijo smrtni sfucaj vsakega vojnega invalida takoj, ker mu pritiče v smishi istega člena inv. zakona pogreb z vojaskimi častmi, katerega bo preskrbela vsakokrat po- družnica. '. ^1 c ZA CLANE UJEÜINJENJA VOJNIH INVALTDOV. Podružniica U. V. I. v Gelju obvešea svoje člane iin čla- niee, da ji bo mogoče tudi1 za velikonoč- ne praznike obdariiti, nekaj revnih čia- nov ali clani'c v obfiki denarnih podpor in to z zneskom, darovanim po neime- novani osebi. Razpisane podpore so na- menjene predvsem vojnim sirotam. vdovam z otroki in invalidom z druži- noy kL «o brez sredstev in niiso nikjer oskrbovani. Pripominja se, da se cla- nov in članic, ki\ so bili deležni pri' raz- delitvi zadnjih podpor, pri tern razde- in Ijudstvo ne umre od lakote. Ko se odredi, da se odpeljejo z ladjami voj- ska in begunci, boste skrbeli, da se to izvrši v redu in pravočasno. V prista- niišču je že tudi vladni komisar, gimna- zijski ravnatelj Svetozar Tomic, ki bo praskrbel in plačal vozove za prevoz ter ljudi ki delo. Mi vsi vain zaupaino, da boste to nafogo vršili najboljše, zato smo tudi vas določili. Kaj naj bi bil storil! Kot dober in discipliniran vojscak sem se priklonil ter kratko odgovoril: — Razumem. Toda prosini vas, gospod miniister, za piismeno poobla- stilo, ki bo v njem pofeg moje naloge navedeno, da me morajo poslušati vsi naši, brez ozira na čin, položaj in sta- rost: vojska, oblasti in begunci, poslu- šati brezpogojno in izvrsevati brez od- pora moja povelja; drugače ne morem ugoditi željam kraljeve vlade. Vsede se in napiše doslovno gor- nje moje zahteve. (Darje pride.) iz vsBh rudnihoy dobavJja In dostav- Ijfl na dom PR. JOÜT, CELJE, Aleksandrova nl. 4 Praj Razširjajte „Novo Dobo"! ljevanju ne bo moglo upostevati, razen. v izredniih sfučajiih kakor n. pr. bole- zen itd. Tozadevne prošnje je vlagati osebno alii po pošti na podruznico v Ce- lju do 25. t. in. — Na poznej.se prosiije se ne bo oziralo. — Odbor. c PLANINSKI SEJEM je v sobo- to v Geljskem domu iizredno lepo uspel. Savitnjska podruznica SPD je z uspe- hom svoje prireditve gotovo i)opöLno- ma zadovoljna. ObLsk je bil nenavadno veliik; prisli so udelezejici od blizu in daleč. Z zadošcenjom ugotavljamo, da je bila zabava tudi sedaj lepa in nepri- siljena, dasi nismo videli1 žalostnih pi- janiih pojavov. c OBČESLOVENSKO O.BRTNC) DRUŠTVO V CELJU praznuje na Jo- žefovo 19. marca obrtniiki praznik. — Spored je zamišljen naslednje: Ob 8. uri dop. slovesna sv. inaša, po maši sfavnastno zborovanjo v Narodnem do- iuu3 kjer govori o pomenu obrtniškega ]>raznika g. dr. Fran Wmdischer, rav- natelj Trgovske in obrtne zbornic-o v Ljubljanr. Od 11. do 12. lire je prome- liadni koncerl pred kokxlvorom. Po- poldne ob pol 2. uri, odhod z vlakom v Lažko, kjer se sestane celjsko in laško obrtništvo k skupni. zabavk Več o tern priobrimo priiluxlnj\e. c ZA REZERVNE 0FIG1UJE! VIII. predavanje .se bo vršilo a- cetrtek, dme 11. t. m. ob 20. uri v OficLrskem domu. Pridite polnoštevifno. Ojii go- spodje tovariši, ki jim je dodeljena obteka, pa je še niso prisli iskat, naj si- gumo pridejo k predavanjiu, kjer bodo jzvedeli, kje jo imajo dvigniti. - Od- bor Geljskc sekcije. Udruž. rez. oi'icixa i ratnika. c, SMRTNA KOS A. V soboto je unirl vojni invalid g. Štefan Čoh, me- sar iii goslilničar v Gelju. Bolohal je že dolgo časa. Pokopali so ga v pondeljek. — V sredo ob pol sedmih v jutro jo unirl po dalj«i bolezni g. Valentin Ko- drun, drzavni podkovni mojster v Ge- lju. star 87 let. Pogreb bo v petek ob treh popoldne iz mrtvasnice na okoli- ško pokopalisče. — Nenadoma je umr- la v Celju zasebnica. ga. Jvana Petro- vič v starasti 64 let. Pogreb bo v čelrtek ob štirih jjopoldiic iz tnrtvasniice na mestno pokopaliišče. — Naj v mini po- civajo! c DIJAŠKI KUHINJ1 V CELJU je poklonila pisarna g. dr. Zanggerja iz neke kazenske poravnave 300 Din. Denar se naj dvigne v upravi, lista. Kupite in poskusite Baffl ieulje v samoprodsji A. Drofenik, Glavni trg. c PROSTA STANOVANJA. (Raz- glas.) Nastopna slanovanja se bodo t smislu zakona o stanovanjili dodelila: A) Drugič objavljena stanovanja: Lo- karje 15, Cinok Ivan, 1 soba, soupora- ba kuhinjo, pritl. B) Prvic objavljena stanovanja: Aškerčeva ulica 4, Baš Meta, 2 sobi, 1 kuhinja. Trubarjeva uli- ca 3, Brejška Katarina, 4 sobe, 1 ku- hkija, 1 posel'ska soba, 1 kopalna soba. Presernova ulica 4, Brück Friderika, 2 sobi in predsoba. Gosposka ulica U\ Dobovičniik I^ran, 2 sobi, 1 kuhinja, I. nadstropje. Spod. Hudinja 23, Kren Stefan, 1 soba s štedilnikom. Megojni- ce 61 b. Cizej Anton, 1 soba, 1 kuhinja. Sv. Lovrenc na Proz. 95, Pevec Jakob, 2 sobi, kuhinja. Trnovlje 119, Banovšek Mariija, 2 sobi, kuhinja. Polule 4, Av- guštin Viinko, 1 soba, 1 kuhinja. Kres- nike (Store) 33, Poor Marija, 1 soba. Žalec trg 29, MeJi Josip, 1 soba, 1 ku- hinja. Žalec trg 102, Veternik Franja, 1 soba brez štedilnika. Gaberje 4, See- bacber Edv., 1 soba, 1 kuhinja; Arclin, obč. Škofjavas 4, Oerenjak Fran, 2 so- bi, 1 kuhinja. Gaberje 45, Senc-ar Ma- tevž, 1 soba, 1 kuhimja. Gaberje 45, Senčar Mat., 1 soba brez štodiln., pritl. Gaberje 45, SoDČar Mat., 1 soba s štedil- niikom, pritl. — Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonumedzaščitene osebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je 16. marca 1926 ob 12. uri opoldnena- znanijo v pisarni stanovanjskega so- dišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. Kdor se ne zglasi se smatra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svojih proSnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stario- vanje, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gorioznačenih stanovanj ne prišli v poštev kot re- flektanti. Zaščitene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- šenj niso obnovile ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dna, ker bi se jih sicer pri do- delitv, teh stanovanj ne moglo vpo- števati. Stanovanjsko sodišče 1. stopnje v Celju, dne 4. februarja 1926. Mestno gledališče. »ELGA«. Kakoi' smo že javHi, se vrši v to- rek, dne 1(3. t, m. v mestnem gledaliscu premiera Gerhard Hauptmannove sa- nj,ske drame v šestih sfikah ^Elga«. Opozarjamo, da je ta drama svojčas vzbudila veliko pozornost in je bila z navdušenjem sprejeta na vseli svetov- nih odrih. Prepričani smo, da bo tudi celjsko občlnstvo pokazalo svoje zani- nianje ter napolnilo gledalisče. Delo re- ziiTa g. mag. pharm. Fedor Gradišnik, ki igra. obenem vefiko vlogo grofa Star- ženskega. Naslovno vlogo kreira ga. Gradivšnikova, ostale vloge pa so v ro- kali gdč. Marnove, ge. Novakove, gg. J'fiMferja, St. Gradiišnika, Rosa, Ve- luscka, Beleta, Korena in dr. Cene obi- cajne. Prdprodaje vstopnic v knji'garni Goričar in Leskovšek. Kino. MESTNI KINO. NajvecjA kolosal- ni šafjivi šlager »Pomoč, iaz sent mili- jonar!« z Nikolai Kolinom v glavni vlogi1 se predvaja danes v sredo 10. ob pol 7. in 8. uri zveoer ter v četrtek 11. in petek V2. ob 8. uri zvečer. Gene so obiicajne. Za mladino dovoljeno. KINO GABERJE. Sredo 10.3 če- Irlek Jl. in petek 12. »sideca lilija«. grandijozen film s senzacijskitni do- godki in krasnimi sfikami. Sport I'ONOVNA PRVENSTVENA N0- G0METNA TEKMA MED S. K. CE- LJE : S. K. ATLKT1K so bo vrsila v nedeljo, due 14. t. m. na jgrišču »Pri skalni kleti«. Začetek ob 15. uri. Slu- žbujoči odborniik Medklubskega odbo- ra je g. Stoklas. linenovana kLuba do- loci ta vsak po tri redi-telje, ki: sc mora- jo javiti g. Stokfasu pred zacetkom tek- me. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu. — Medklubski odbor Celje. P0ZIVAM SPODAJ IMENOVA- NE IGRALCE, ki so določeni za prven- stveno tekmo proti Atletiki, da se znaj- dejo v nedeJjo, due 14. točno ob 14. uri pri uti na. GLaziji: Gril, Toplak, Goršek, Marusik, Krusnik, Ogrizek, Gobec, Ku- nej, Vrečko, Wagner, Stepancic, Po- povic, Omerzu. — Načelnik nogometne sekcije. Koncert mariborske Crlasbene Matice. Haydnovi »Letni časi«, ki jih je v nedeljo, dne 7. marca v veliki celjski imioniski dvorani izvajal zbor in or- kester marihorske Glasbene Matice, je bil najinogočnejiši in najbolj uspel gla- sben dogodek po prevratu in nadkrir ljuje fansko izvajanje Dvofakovega »Mrtvaškega ženina«. Že kantata sa- ma, ki je epicno-liricnega značaja, nas s svojo bogato invencijo, jasno temati- ko in mostoma grandiozriLm stopnje- vanjem, zlosti v mogocnih fugah, po- tegne za seboj. Po dolgem casu smo se \rsled res dobro nastudiranega dela udÄijali lepoti glasbenega klasicizma, ki ga je zapocef Haydn, predhodnik Mozarta in Beethovna. Vsa skladba ociituje vesel temperament Haydnov, pa tudi njegovo pravo in globoko ver- nost, kateri je dal izraza v sklepni fugi, ki veličastno zaključi kantato. Ves ogromni aparat je vodM novi diligent g. Hladek-Bohinjski, ki je mi- mogrede omenjeno, Sl'ovenec, mirno in si'gurno. Uverjen sem, da so da pod nje- govim vodstvom laliko muziciratr. Da je delo mirno vseh nevarnih čeri dove- del do popolne zmage, je njegova za- sliuga. Solopartije ge. Lovšetove, op. ix?vke iz Ljubljana in g. J. Križaja, op. basista iz Zagreba in tenor g. AšLča iz Maiiibora so se znatno dvignile umet- niiski nivo koncerta. Gospo Lovšetovo hvaliti l)i bilo odveč — ona nas vedno zadiivi in osvoji z mirino in toplino svo- jega gl&su. Pri njej ni niič izuinetničo- nega, vse je tako ])ri.stno naravmo, m ravno to priča o veliki umetnici. Ali se Ljubljana zaveda docela, kaj ima? Bas g. Krizaja je mogočen, barvit, zla- sti v nižj.ih legab. Kako lepo je zapel zlasti zimsko ariijo, st. 38! In g. AW:. Vkfjub prehlajenosti nas je docela za- dovoljil, seveda je ianel poleg obeh oper- nih soli stov malo težje staliišče. Zboru morarno pa brez predsodka priznati, da je trenutno najboljši v Sloveniji. Premenit v barvi, ot'ituje v izvajanju precejšno muziikalno inteligenco. V vstopih so bi/le dame sigurnejše od mo- ¦škiih. Glasovi so polni in prevladujejo v f mestih orkester, ki se bo moral za dosego ravnovesja se za nekaj violim pomnožitk Sicer je ])a orkester to pot prav lepo zvenet, izvzemši tistiih rogov v lovskem zboru. V celem prav posrecen koncert, ki je tekorn iizvajanja vedno vnovič iavab- ljal navdusenje občinstva, ki je sklad- bo razumelo in občutilo in katerega pazljivost navzlic dofgasti koncerta (polne 3 ure) ni do konca popustila. Maribominom in njihovim vrlim kul- turniiin delavcem, ki vršijo na naši se- verni meji tako važno nalogo, vse pri- znainje in iskrena: srcna hvala! C. Pregelj. Za hmeljarje. (ihnt'ljaijent in lisfini, ki liočejo htne- Ijarji poslati. Ugotovljeno je, da nas golding ni vec isti, kot je bil pred dvajsetiini leti, ugotovljeno je, da hira, da se ga je po- prijela neka utrujenost — naš golding degenerira. Žalostna resinca je tudi, da se je našega poznega hmelja Totila peronospora in nam ga žuga uničiti. Razgled v bodočaost našoffa hmeljai- stva tore] ni prav sijajen. Vsled nekoliko ugodnejžih hmelj- skiili cen v minulili letih se je povTŠina s hmeljem zasajenoga zemljišča, prav izdatno povekšala — to pa ne le pri nas, iiego tudi drugod. Vse drvi za hmeljem in vse nas zavida zanj. Ne upoštevajo pa dejstva, da pridejo po dobrih letih vedno tudi slaba in prar slaba let a. Degeneracijo goldinga so pa hme- Ijarji deloma sami zakrivili, ker nLso upostevali'in še ne upoštevajo vedno in povsod navodila umnega hmeljarstva. Koliko je Hmeljarsko drustvo že pisalo in tudi ustmeno razpravljalo o selekci- joniranju hmeljske ra.stliine — pa sko- ro vse zamanj! Obilokrat smo že povdarjali, da si bodemo hiiieJjarstvo kot vir blagosta- nja ohranili le tedaj, če si bodemo vsi prizadevali pridelovati le hmelj prvo- vrstne kakovosti. To se bo pa zgodilü, ako bodemo strogo pazili na pravilno selekcijonJTanje hniGljske rastline, kaj- ti le tern potom pridobivamo sadeže, kateri so sposobni za uzorne in dobič- kanosne nasade, za pridelovanje res prvovrstnega blaga. Rez hmeljske korenike se je letos že pricela. Povpraševanje po sadežih je ogromno. VsJed tega so razni ljudje — dninarji in posli — dan in noc na nogah in nabk'ajo sadeže na okoližkih njivah za nove hmeljarje, ne da bi strogo patfili na razne vrste hmelja in. na kakovost sadezev. Mislijo si nam- reč: sadež je sadež in vse gre v en koš. Nasadi, napravljeni iz nesortira- nih in morda okuženih sadežev niso le v veliko škodo doticnim odjemalcem, nego so tudi v «kodo hmeljarstvu vob- ce, kei' iz ssabih sadežev dorase le sla- botna rastlma, ki daje le manj vreden plod. Hmelj slabe kakovosti pa ovira kupčiijo, tlači ceno ter povzrocuje, da Imieljarstvo polagoma Uvsiha kot vir blagastanja. Jvdor hoče torej postati hmeijar in kupuje sadeže, mora skrajno previ- den biti. 13orjše je namreč za sortiran in zdrav sadež plačati po 1 Din, kakor po 10—20 p za nesortiran, morda oku- žen sadež. Razmere hmeljarstva v Sloveniji so deloma podobne razmeram na Ce- Siev. 26. >NOVA DOB A« Stran 3. iskeni. Savez hmeljarskih društev v Žatcu Č. »S. B. je objsvojc organ izacije ill naj postopajo složno. ITmclgarji'-Savinjčani, upoštovajte tudi vi navodila Saveza in svoje do- mato organizacije in postopajte složno v objaiHlov in povzdigovanjo hme- Ijarstva. i.. . . Od ust do ust 4~4 gre govorica, kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po ceni dobim edino le prl Valentin HIadin CELJE, zraven nemSke cerkve. Širom domovine. 8 IMENOVANJE JUGOSLOVEN- S.KEGA KAKD1NALA. Kakor se v va- tiikanxkiJi krogili zatrjujo, bo še prod Voliko nočjo skli-can tajni konsistorjj, na katerem bo papež podelil kardinal- ske klobuke nekaterim nadškofom. Vfcfled sinrti kardinala Merciora, Tal- bota. Benloeha, Site in Viraa jo izpraz- njeniii pot kardi'iialskih most, ki bodo na tem konsiistoriju. popolnjena. Pri tej priliki prihajata v poštev tudi po en jug oslo veniski i,n irski cork von i dosto- janstw.nik. s NEDELJA PRAVOSLAVJA. Glavni odbor svečeniskega udruzenja jo pozval vse pravoskvnp svecenike, naj po svojih moc'oh prispovajo, da se nodelja pravoslavja, ki bo 21. marca, cim iiep«o proslavi. Vsak svečenik naj prijpravi za ta dan priJožnostno pridi- go. potom pa pobira prostovoljne pri- spovko za isiix'onj<» pravoslavja. š REDÜKGIJA POLITIGNIH URAJ)NIKOV. Notraji'je ministrstvo JÄdelujo večji otlLok o redukciji uprav- nib viradnikov v mimkstrstvu samem ki v raznib pokraji/nali. Dne 1. aprila ko stopi novi budžet v veljavo, bo reduci^- rajiih okoli 580 poUcijskiih uradnikov « DR. AMBROŽIC POKLI- GAN NA BEOGRA.TSKO UNIVEZO. Uprava boograjske medicinske fakul- tete jo soglasno sklonila predlagati vla- di imenovanjo dr. Koste Todorovica za profosorja stolico za infokcijvske bolez- iit na beograjski medicmski fakulteti. Za stolico otroških bolezni je uprava predlagala dr. Matija Ambrožiča, šefa .UecjegJi doma in ekspanzerja v Ljub- jjani. CAIftlÄROCKÄ črna čajza gasp ode močan.plemenit, ang/eškemu ohisu odgovarjajoa, posebno primeren za uživanje z mlekom. a/i imetano kot zajutrek. IMEes-ftral kino Celje :mm mm- kü* si#i^^f \ ^mmm^m Ponnoc I Jaz sem »¦^¦»¦1^^»^«^» i Mečcin dolai*je! š Z/NIŽANJE POŠTNIH PR1- 8T0JBIN. V povštnoni miiniistrstvu na- povodujojo za 1. april znatno znižanje vsoli ]iostni»h. telefonskiJi im telograf- skib taks. Mimistrstvo je ze izdolalo praviJ'nik, ki bo podrobno vsestavljon in pridožen mhiiistrskomu svetu. Š UClTELJl IMAJO PO 32-LET- NI 8LUŽBT PRAVIGO NA 15% PO- VECANJE PLACE. Na predlog glavno ii])ravo UJU je i'zdelalo minLstrstvo prosvete dopolnitev predloženega čl. 209 v novem finančnem zakonu, po ka- terem bodo iineli učiteljii po dovrsenih 32 tetih službe pravico na 15 odstotno povisan/je place. Š PREDRZNOST ITALIJANSKIH RTBKN.EV. Iz Öibonika porocajo, da po- st m ja prodrznost italiijanskiih ribieve vodno večja ter nasprotuje določbam brion.ski:h konceneij. Vedno globlje pro- dirajo v našo ribarsko cono, v kateri so nalovi.li v zadnjiih dneh nad 20 tisoč kiilogramov rib. Nasi ribiči so nabaja- jo v težkom položaju. « ZA SüLSKO MLAD1N0 NA DOBRNI. Krajevni odbor R. K. na Uo- brni. kateromu ])rodvseduje. g. A. Jan- kovic, upravitclj državnib toplic, je po- daril 22 revniin solarjiem nove obleke. Za ta veliikoduison dar so prisreno z«i- livaljiiijc Upraviteljstvo sole na Uobmi. š M0Ž ÜVADIL SVÜJO ŽENO ZAJ\ADJ RAZŽAL.JENJA VELlCAN- 8TVA. Pri skopsjanskin, sodišču prvo stopnje se je te dnii vr.sila zaniiniva ob- i'avnava proti. Kosari. žoni posestnika Bože Stamenkovica v Skoplju. Zatožil jo jo iijen zakonski mož zaradi razža- ljenja kralja. Nokega dne se jc Kosara sprla s svojim možom zjiradii neko ma- lnkosti. Božo je botel. pokazati, da ima prav; ra^koracil se je pred svojo ženo \>^oojr a> > > o o ^oa>Mt-E-ooO^^,2 H w o ^ ^ Dečman Ferdinand-------2-------2 1----------------110— - — -Esih Matija ....-------2-------1 1--------1 - 61 55 - - -Friedrich Ivan ...---------------1 l 1 — — -— 47 — ___ Gorenjak Josip ..-----------1—21—-------— — — ____ Hohnjec Viktor . .------------------------5_-_J 40 _ _ _ _ Janžek Marija ...-------------------11----------— ____ Junger Ludvik . .-----------1-----------------------------— — — _ — Kroflič Alojz ....-------1 1 1 1-----------230 59----------^ Lapornik Ivan ...-------1—1 31-------— — — 75 — — — Leskošek Ivan . . .--------------1------— — — — — — — — — Čoh Stefan . . . .--------------------------------— — — — — — — Rebeuschegg Franc------5 3-22 8-------288 459 — — - — 16 telet izvoz Reicher Anton ..--------21 11— — —— — — — — — Senica Karl ....----------1-1------— _—-------------_ — Urbančič Adolf . .------1----------1 — — — — 159 55 - _ -Volsk Rozalija ...------1—1-----------_—-- — __ Zany Viktor ....----------2---------------_-- —--------_ Zavodnik Alojzija .------1 _ — 4 1 — —-------— - — — — Pilih Ivan.....---------------------1-----------. — - - -Bernardi Drago . .---------—--------------—-------50 — _ — _ Reberšak Ant. . . .----------—------1— —-------— — _ _ _ Plešivčnik Ana . .----------------------------------------157 37 - - -Robek Anton ...-------------— 11--------------— — _ — — Skoberne Fric .-.—------------------------------------— 193 — — — Žumer Josip . . ,-------------— — l----------— _ _ _ — _ Trškan Alojzija . .----------------------------------------— 30 - — - Slanine Lebič Fani . . . .----------------------------------------— 50 — — — Ams ......--------------------2--------------_____ Kirbisch Jos. . . .----------------------------------------— — — — — Skupno. . . J-|-|1411 6 40 28-|-|-||288|i313 554|-|-------- Stran 4. »NOVA DOBA* Štev. 28. Pupilarnovaren in jawnokopisften denarni zavod celjskega mesfa Mestna hranilnica celjska UtümowIfeoM itt* 1864* — /M tit^aba drššBuha muJMtutivtm. If lastni palaol ppi kolodvoru. T«Hxranlliiltiilpo«llselsvrftu|e)o miflmlanfiiele, hlfro Intofi» aa. Ufodno ©toresiovanje. Pofasnila 1a nanreti brexplacne. VM+dnost rtmervnih x&kiMdor —d Hron 8S.OOO.OOO*-. I Zt bradln «togs JeidB «ste Celje $ celim svojim premoženjera ta i wo wojo davčno moSjo, ===== Pomladaiiski === HpH velesejm v Pii 21. do 28. marca 1926 SrediSČe srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup priznanih češkoslovaških industrijskih izdelkov. 50% znižana vožnja na češkoslovaških in jugoslovanskih žcleznicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka. Brezplačni vizum xa potovante na Čeikoslovaško. Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA COMPANY, Ljubljana, Cankar- jevo nabr. 2; CEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT, Ljubljana, Breg; Tvrdka GORIČAR & LESKOVŠEK, Celje. fiiiiuiiiRnpilris Razlagova 7 V Ce!ju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnolornl. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike Za- htevajte načrte in proračune. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanceni, da jc naša draga mama, stara mama, sestra, teta. gospa Ivana Petrovič zasebnica v starosti 64 let nenadoma umrla. Pogreb predrage rajnke se vrši dne 11. t m. ob A. uri pop. iz mrtvašnice na Mestno pokopališče. Celje, dne 10. marca 1926. Štefka Messcrle roj. Petrovič, Zofka in UrSka Petrovič hčcrke. Antonija Fröhlich, Helena Tepey Jakob Messerle, trgovec sestri. zet. Vsl vnuki in vnukinje. Zahvala. Vsem, ki so sočuvstvbvali z menoj ob bridki izgubi moje nepozabne soproge, gospe Tončke Wagner izrekam tern potom prisrčno zahvalo. CELJE, dne 10. marca 1926. Zalujcv-i «oprop. U komandi 39. pešadiskog puka u Celju, održat če se dne 15. marta 1926 g.. u 11 sati prije podne prva usmena licitacija za nabavku dole označenih artikala ljudske hrane i to: 10.000 kg krumpira, 3.000 kg kukuruznog griza, 2.000 kg makarona, 2.000 kg pirinča (riža), 2.000 kg masti, 2.000 kg pasulja, 1.000 kg luka, 150 litara sirčeta. Uslovi se mogu videti kod komisije za ishranu vojnika 39. pešad. puka svakog radnog dana. Kaucija 5 % vrednosti ponude treba položiti najdalje na dan licitacije do 10 sati. Iz kancelarije štaba 39. pešadijskog puka br. 2398 od 5. marta 1926. Delaj, nabiraj in hrani! I_ iil — 11 s c D S o "*"* Q- s =¦ :=i o Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbl zneska po 2fl nin sp dnhf nabiralnik na dom. ' Jamstvo za vloge nad 1 milijon ^du.uuu uin. Pisarna v Cel|u, Presernova uliea St. 15. 3 M < ft o Čas je denar! Insertrajte v „NOVI DOBI"! Zahvala. Za odkritosrčno in ijubeznJvo sočuvstvovanje, ki nam je bilo izkazano med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega, srčno dobrega soproga in očeta, gospoda ŠTEFANA ČOHA klavca konj in gostllničarja ter za obilne darove cvetic in vencev, za številno častno spremstvo k zadnjemu počitku se tern potom najpresrčneje zahvaljujemo. Po- sebno izrekamo našo glcboko občuteno zalivalo uglednemu vojaškemu mestnemu poveljstvu, zvezi vojnih invalidov, cenjenim zastopnikom mesarske zadiuge, gostilničarski zadrugi in vsem ljubeznivim so- čutnim prijateljem in znancem. CELJE, , marcu 1926. žalujoča soproga in otroci. Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moi ljubi mož, gospod Valentin Kodrun državni podkovski mojster danes, dne 10. marca 1926 ob po! 7. uri zjutmj po dolgi, težki bolp/ni, ureviden s sv. zakramenti za umirajoče, pre- minul v 37 Iftu starosti. PoK'tb draget^ pokojnika bo v petek, dne 12. marca ob 3. uri pop. iz mrtvašnice na Okoliško poknpali^če. Sv. maša zaciuSmca se bo brala v soboto 13. marca ob 7. uri v ftirni cerkvi. CELJE dne 10. marca 1926. Žalujoča soproga Untoiiijo Kodrun. Tiska in izdaja Zvexna tisKarna. — Udguvorni so: za izdajatelja P«,vel Zabukošek j za tiskarno MiIaa Četinv»| za redaKcijO Vink« tf. üaberc. - Vsi v Celju.