ZARJA
URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
OFFICIAL PUBLICATION SLOVENIAN WOMEN'S UNION
Hrani
Mi
AUGUST, 1954 Number 8 - Volume 26
HOME OFFICE STAFF Albina and Corinne Novak, Supreme Secretary and Editor, re-snectively.
9'Ao^yxfu^£dUoA
ON THE COVER—
Supreme Secretary. Albina Novak, and Editor, Corinne Novak, of the SWU Home Office are pictured at work. They are responsible for all business transactions which take place at Zveza's Headauarters, and the publishing of our monthly organ. Also in view is the magnificent oil painting of “M arija Pomagaj.” which was painted by Mother Pi a. Ursuline Sister, who has for many years been the Mother Superior of their Convent in Ljubljana, Slovenia. Its frame is also handmade; and was brought from Europe along with the picture last year. The inspirational quality of our "Marija Pomagaj’ blesses the Office and is a delight to all visitors.
SILVER JUBILARIANS—
Six of our Minnesota branches will be celebrating their 25th Anniversaries this fall. First in line is no. 31. Gilbert, Minnesota, who are also the hosts to the Minnesota Zveza Day event which takes place on August 22nd. Branch no. 33, Duluth; no. 34. Soudan; no. 35, Aurora; no. 36, McKinley and no. 37, Greaney follow in order. To the Officers and members of these locals, we extend fondest wishes for continued progress and heartiest congratulations.
AN INTERESTING FEATURE— this month is a short history of the famed Singing Society. Glasbena Matica of Cleveland. Ohio. The members of this club have gained fame with their productions of concerts and operas for over 20 years: and their two directors, Ivan Zorman and Anton Schubel have been known as celebrated musicians for a long time. We offer this story for your reading enjoyment with the hopes that it will interest you to know that this semi-professional group is bringing Slovenian song and poetry before the public.
WE CELEBRATE THIS MONTH during this Marian Year, the greatest of all Mary’s Feasts. Her Assumption into heaven. She is the Patroness of our country, and will certainly hear our prayers if we beg. in the name of Her Assumption, for God’s special blessing on all free lands of the world.
HOME OFFICE BLDG. FUND— was benefited by a nice profit from the sale of the SWU Key-rings among our membership. In Lemont. on Z V E Z A DAY, July 18th we climaxed the drive with the awarding of the beautiful AFGHAN which was given as a token to a lucky donor. Winner was Mrs. Helen Ko-drich of Branch no. 12, Milwaukee. Wisconsin, who was on hand to accept her gift that day. Congratulations to her and thanks to all the generous contributors to this worthwhile project.
SLOVENIAN	SLOVENSKA
WOMEN’S UNION	ŽENSKA ZVEZA
OF AMERICA	V AMERIKI
Organized December 19, 192G	Ustanovljena 19. decembra 1926
in Chicago, 111.	v Chicagu, Illinois
Incorporated December 14, 1927	Inkorporirana 14. decembra 1927
in the State of Illinois	v državi Illionis
MEMBER OF National Council of Catholic Women
Spiritual Advisor: Very Rev. Alexander Urankar, O.F.M., 823 W. Mineral Ave., Milwaukee 4, Wis.
Founder and Honorary President: , Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave.,
Sheboygan, Wis.
President: Josephine Livelt, 331 Elm St., Oglesby, Illinois
1. Vice-President: Mary Tomsic, Box 202, Strabane, Pa.
2. Vice-President: Anna Pachak, 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado
3. Vice-Pnesident: Mary Golik, 3016 Gantenbein St., Portland, Oregon •4. Vice-President: Mary Urbas, 833 E. 15Gth St., Cleveland, Ohio
5. Vice-President: Barbara Rosandich, 846 Chapman St., Ely, Minnesota
6. Vice-President: Rose Scoff, 2208 Mariposa, San Francisco, California Supreme Secretary: Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. Supreme Treasurer: Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd St., Chicago 8, 111.
AUDITING COMMITTEE — NADZORNI ODBOR:
President: Mary Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn.
Auditor: Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland 3, Ohio Auditor: Katie Tinier, 1724 Stanton Ave., Whiting, Indiana
ADVISORY COMMITTEE — SVETOVALNI ODSEK:
President: Anna Yakich, 4716 Lester Ave., Cleveland, Ohio Officer: Rose Racher, 2205 Burton St., Warren, Ohio Officer: Helen Corel, 67 Scholes St., Brooklyn, New York
YOUTH AND RECREATION COMMITTEE — ODBOR ZA MLADINO
IN RAZVEDRILO:
Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott St., Chicago 8, Illinois Christine Stopar, 245 15th St., N. W., Barberton, Ohio Mary Theodore, 2529 4th Avenue, Hibbing, Minnesota Mary Markezich, 2809 E. 95th St., So. Chicago 17, 111.
Mary Snezic, Box 49, Bessemer, Pa.
Managing Editor: Corinne Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111.
ZARJA — THE DAWN
Official Publication of the Slovenian Women's Union of America Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki Published monthly — Izhaja vsak mesec
Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWIJA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno
Publisher, “Zarja”, 1637 S. Allport Street, Chicago 8, 111. Managing Editor: Corinne Novak Editorial Office:
1937 W. Cermak Road., Chicago 8, 111., Tel. Bishop 7-2014
‘‘Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the	Act	of August 24, 1912.”
All communications for publication	must be in the hands of	the	Editor
by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space	and	if hand written use	Ink.	Write
plainly, especially names, and on one	side	of paper only.
Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po poročevalki. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana.
LETO XXVI — Št. 8
AUGUST, 1954
VOL. XXVI — No. 8
Članska kampanja se bliža kuncu!
Dosedaj 270 novopristoplih članic.
300
250
S w U Star-Pomt Campaign
200
100
Mary Otoničar
133 points (točk)
150
For one Junior member, the worker will receive one point; for a Class A member, three points; and for a Class B member, six points will' be given. The awards are as follows: $10.00 cash for 50 points; $25.00 cash for 100 points; $40.00 cash for 150 points; $60.00 for 200 points; $75.00 for 250 points and $100.00 cash for 300 points.
STAR-POINT CAMPAIGN WORKERS
(Five or more new members)
Branch and Name	A	B	JR	Total
3, Anna Pachak		2	3	5
Christine Bradish	4	2	1	7
15, Helen Zupančič	2	4	1	7
19, Mary Lenich	2	2	3	7
24, Angela Strukel	2	1	9	12
25, Mary Otoničar	9	15	16	40
28, Stephanie Ryan	4	1		5
43, Rose Kramer	2		6	8
Mary Tratnik	3		4	7
73, Louise Eply	4		5	9
95, Pauline Stanley		6	6	12
Prvo mesto — First Place:
PODRUŽNICA ŠT. 25, CLEVELAND, OHIO.
MRS. MARY OTONIČAR, tajnica št. 25, je doslej najbolj pridna sotrudnica; pridobila si je 133 točk.
Do 30. junija je bilo vpisanih 270 novih, in sicer: Razred A, 65; razred B, 70; mladinski razred, 135 novih. Kampanja se zaključi 30. septembra 1954.
270 new members joined by June 30, 1954.
Class A, 65; Class B, 70; Juvenile department, 135 new members. — Campaign closes September 30, 1954. Your help is needed to reach success!
Za vsako novo-pristoplo članico v razred A se da tri točke, v razredu B — šest točk in v mladinskem oddelku po eno točko. — Nagrade: Za 50 točk — $ 10; za 100 točk — $25; za 150 točk — $40; za 200 točk — $60; za 250 točk — $75; za 300 točk — $100.
MESEČNO POROČILO GLAVNE PREDSEDNICE
Drage sestre!
Zelo me veseli, ko opazujem v naši Star-Point kampanji, da imamo doslej več novih članic v razredu B, kakor pa v razredu A. Za članico, katera še ni 30 let stara, je razred B najbolj koristen, ker plačuje samo 60 centov na mesec za $300.00 smrtnine.
Našim aktivnim delavkam za njih delo vse priznanje, ker se zavedajo važnosti pridobivanja novega članstva. Naj mi bo dovoljeno izreči svojo globoko zahvalo vsem, ki se zanimate za to kampanjo, da bi bila uspešna. Naša zanesljiva delavka sestra Otoničar, tajnica pod. 25 v Clevelandu, [e na prvem mestu, kakor vselej — katera bo druga? Cas je kratek, samo še dva meseca.	I
Hvala ti, Calumet, Michigan!
Meseca maja mi je poslala pismo sestra predsednica Ann Heineman od pod. 2, Calumet, Mich., da želijo mojega obiska in še drugih glavnih uradnic, če je mogoče,
za proslavo 25-letnice njihove podružnice. Hitro sem odpisala, da ako bo dobila podružnica izdatno število novih članic, se bo ta želja gotovo izpolnila. Z veseljem poročam, da so jih do tistega dneva imele skupaj 101 in obljubile, da jih bo še več. Proslave sva se udeležili sestra A. Novak in jaz; sestra M. Prisland se ni mogla odzvati vabilu, naročila nama pa je, da jih pozdravimo v njenem imenu. Da je tam delavno vodstvo, lepa za-stopnost in želja za napredek, se je jasno videlo. Upravičeno smo ponosne na vsako posamezno odbornico in članico pod. 28, kateri želimo še nadaljnih uspehov pri vseh njenih podvzetjih. In hvala vam iskrena za ljubek spomin, s katerim ste naju presenetile kakor tudi za krasno cvetje. Upamo, da bomo imele še več takih prijetnih snidenj! Posebna hvala za lep izlet naslednjega dne; medvede smo vam pa radevolje pustile, ker ste jih vajeni.
Iskreno Vaša,
JOSEPHINE LIVEK
PO ROMANJU
Very Rev. Aleksander Urankar, OFM.
SHOD V LEMOTV JE ZA NAMI. Lepo število naših žena se Je zbralo kot vsako leto, da dajo duška svojim duhovnim čustvom in pokažejo zvestobo do ene najdražjih slovenskih svetinj, vere v Boga in Marijo. V letošnjem letu v vsem našem verskem udejstvovanju poudarjamo nalogo Marijino. Tudi v Lemontu nam je bilo to poudarjano. Krščanska žena gleda v odloku o Marijinem letu povzdig ženskega stanu. Izvor tega povzdiga je pri Bogu samem. Bog je hotel, da po ženi Mariji dvigne oči sveta v svetlejšo zvezdo mimo vseh drugih zvezd, v katere je svet zaljubljen. Bog je hotel, da po ženi Mariji povzdigne svet svoje telo v višino, ki mu jo je Bog odmeril, da je tempelj božji. Bog je hotel, da svet povzdigne svojo dušo po ženi Mariji iz prahu zemskih teženj v svete smeri neba.
VSAKA ŽENA MORA BITI PONOSNA, da v Mariji gleda vzor svojega ženstva, svojega sesterstva na svetu, svojega poklica v človeški družbi. Kako porazno vpliva na žensko srce, ko sliši o raznih knjigah naših dni, ki v statistiki skušajo dokazati, da se je žena ponižala pod neumno žival; na drugi strani, kako krepilno je pismo sv. očeta, ki skuša pokazati na najlepše ogledalo ženskega lica in srca — Marijo. Ni še vse žene hudobec vzel, ne. Še jih je na legijone, ki se zavedajo svojega poslanstva in v Mariji vidijo božjo zamisel čistosti, ženske duhovne lepote, oživljajoče duhovne ljubezni, ki se dviga nad živalskim zlom.
PRIPOVEDUJE SLOVENSKA ŽENA: „Blagodejno vpliva na človeka našega naroda, ko gleda lepe slike Marijinih cerkva v lemontski dvorani. Nad 30 jih je. Živ dokaz, da je naš narod res ljubil ta božji Vzor ženske ponižnosti, dekliške neomadeževanosti, materinske skrbnosti. In ko sem romala z očmi od obraza do obraza svojih sosester po Zvezi, sem se nehote nasmehnila: med tridesetimi sem naštela kar petnajst Mick, Marij, Mimic. Ime najlepše Žene nam je bilo tolikim dano. Zakaj neki? Na eni strani v dokazilo vere naših mater, na drugi v spodbudo nam samim, da ji sledimo v bogoljubnem svojem prizadevanju za lepo in pošteno življenje.”
IZJAVA DRUGE ŽENE Zveznice: „Ko sem gledala v mraku veliko zvezdo krog Marijine sohe nad vratmi lemontskega samostana, ki sveti v dolino, in gledala luči na nasprotni strani dola, kjer ima država atomski laboratorij, se mi je tako živo vsekala v srce misel: poglej, dva nasprotna tabora: eden seje bojazen, skrb, zmedo po svetu, zvezda Marijina pa upa-
nje, korajžo in zavest, da je še Previdnost nad nami. Ko bi le hotel svet pripoznati in po priznanju božje pričujočnosti tudi živeti, koliko težkih ur bi si prihranili:’
MOČ ŽENE. “Do not underestimate the power of the woman” — je ravno priporočal trgovcem neki komentator po radiju, ko sem pripravljal to pismo za Zarjo. „Če hočeš uspeh v svojih trgovskih težnjah, ne omalovažuj sile ženstva ..Mislil je na žensko mi-kavost, žensko zvedavost, žensko pripravljenost se uveljavljati, mislil je na njeno lepoto, na njeno preračunavanje, njeno vsestransko razgibanost in še vse druge zemske dike ženstva... Ta rek bi lahko tudi v duhovnosti veljal, pravim jaz. Nič, bi lahko — bi moral veljati. Velika je sila ženstva. Predvsem v vzgoji, domu, soseščini, cerkvi, vsej družbi. To hoče poudariti Katoliška Cerkev, ko nam v posebnem letu kliče v spomin dike največje Žene in Matere. Vso čas# zasluži, seveda, ker je izvoljena med ženami. Toda predvsem je nam dana v zgled in spodbudo. V svoji ponižnosti, svoji pripravljenosti, da služi Gospodu in človeštvu, v svoji ženski nežnosti, v svoji neomadeževanosti, sramežljivosti, plemenitosti, v svoji lepi ljubezni.
DOVOLITE MI, da na tem mestu izrečem najlepšo zahvalo Ženski Zvezi za novi oltar, ki ga je s svojimi darovi postavila v posebni sobi Romarskega doma, kjer se bodo zbirale od časa do časa razne skupine rojakov in drugih za tridnevne duhovne vaje. Vsota znaša 500 dolarjev. Želele so žene, da tudi one dobe majhen spominček na tem kraju. Lepa gesta od strani naših žena. Bog Vam plačaj. Na steni ob oltarju bo majhna tablica, ki bo poznim rodovom oznanjala dobrotljivost Zveze v letu 1954. V prihodnjih mesecih bo ta tablica izdelana.
ALI ŽE VEŠ? Da naše slovenske sestre postavljajo v Lemontu kolegij za dekleta, kjer se bodo deklice izobraževale v višji šoli ne le za redovni, temveč tudi za druge življenjske poklice. Spet korak naprej. Ženska Zveza je vedno bila podpornica naših dobrih sestra. Upamo, da jim bodo stale tudi ob tem početju in pokretu ob strani.
Marie Prisland:
^MERIŠKE ŽENE se ne ustrašijo ničesar! Podstopijo
se vsakega dela, pa naj bo žensko ali moško, spada v gospodinjsko ali trgovsko stališče. Povsod se vtaknejo in le malokdaj so neuspešne. Edino kot izvršne uradnice velikih korporacij so redke, a udejstvujejo se tudi tukaj — na višku ameriškega biznesa. Na primer: Mrs. Mildred McAfee Horton, 53 let stara žena in mati, je direktorica NBC in RCA radio in televizijskega omrežja ter New York Life Insurance Co.
Velike modne trgovine imajo ženske direktorice, kot Lord & Taylor v New Yorku, ki je največja izmed vseh. V direktorskem seznamu bank in hranilnic najdemo ženska imena, istotako v drugih panogah.
V	Clevelandu obstoja ženska federalna hranilnica in posojilnica. Podjetje je začelo s skromnimi sredstvi. Leta 1935 je znašalo celotno premoženje te ustanove komaj $85,000.00 Lansko leto je njih trgovski promet znašal že 3 milijone. Podjetje točasno premore 40 milijonov dolarjev. In vse to upravljajo ženske. To je menda edina ženska hranilnica in posojilnica v Ameriki, kjer imajo ženske prvo, zadnjo in glavno besedo.
*	* #
The National Association for Mental Health navaja zanimive podatke o ljudeh, ki so popolnoma normalni.
Normalen in pravilno ravnovesen je tisti človek — pravi poročilo — ki je sam s seboj zadovoljen ter je zadovoljen tudi z drugimi ljudmi. Ljudje, ki so zadovoljni sami s seboj, se ne ujezijo hitro, vedno ne godrnjajo, niso nevoščljivi in ne boječi. Življenjske neprilike sprejmejo z dobro voljo. Imajo tolerantno sočutje do sebe in drugih, se lahko iz samih sebe norčujejo, niti ne podcenjujejo ali precenjujejo sami sebe in svojih sposobnosti.
Normalni ljudje zaupajo svojemu bližnjemu ter pričakujejo, da bodo drugi zaupali njim. Spoštujejo razlike pri drugih ljudeh, dobrovedoč, da nismo vsi ustvarjeni po enem kopitu. Čutijo, da je njih dolžnost živeti mirno in v najboljšh odnošajih s tistimi, s katerimi pridejo v dotiko.
Ljudje, ki zamorejo sprejeti življenjske neprilike v mirnem tonu, so normalni ljudje. Zavedajo se, da življenje ni z rožicami postlano in da je treba vzeti in pričakovati nezaželjenih dogodkov. Svojo dolžnost napram družini in prijateljem taki ljudje vršijo tako, kot jim veleva poštenost, zato jih ničesar ne vznemirja. Kdor se za vsako malenkost ujezi, nosi sovraštvo in maščevalnost v srcu, se vedno čuti užaljenega, zabavlja in nikomur ne zaupa, tak človek ni normalen, pravi poročilo.
+ * *
Letos po mnogih krajih primanjkuje vode. Ljudje, ki se s takimi podatki bavijo, so izračunali, da porabimo 35 galonov vode, ko se v banji kopljemo in 25 galonov, če vzamemo prsno kopel. Kadar se mož brije in pusti, da voda teče, je porabi 20 galonov, pri pomivanju posode pa je porabimo 30 galonov. Vsak človek sprejme v sebe potom hrane ali pijače en galon vode na dan. Kdor tehta 150 funtov, ima v sebi 105 funtov tekočine. Ako zgubimo 10 funtov te tekočine, postanemo hudo bolni; če zgubimo še nadaljnih 10 funtov, bi umrli. Voda, oziroma tekočina, v našem telesu je neobhodno potrebna. V vsakem živem bitju je tekočina tista, ki prevaja hrano iz enega dela telesa v drugega ter čisti telo. Hrana, ki jo uživamo, je povečini voda. Tretjina vsega kruha, je voda; štiri petine krompirja je voda, 90% korenja je voda, itd. in k temu vsak dan popijemo še galon tekočine.
Izračunano je, da Amerika porabi 170 bilijonov galonov vode na leto, ali 1,110 galonov na dan za osebo. Pri tem je seveda vključeno pranje, kopeli, konzerviranje hrane, tkanje blaga za obleke ter sto in sto stvari, ki jih človek potrebuje in ki potrebujejo vodo za svoj sestav. Kot razvidno, bi ta svet brez vode kmalu postal mrtva ravan.
Kongres je lansko leto pooblastil znanstvenike, naj raziskujejo kako bi se iz slane vode dala napraviti dobra, pitna voda, da se opomore krajem, kjer večkrat vlada suša in jim vode primanjkuje.
* * *
Minljivost sveta — bi lahko rekli naslednjemu:
V	Chicagu se je leta 1923 vršila seja denarnih mogotcev. Navzoči so bili: Charles Schwab, predsednik največje jeklarske družbe; Samuel Insull, predsednik največje družbe javnih naprav; Howard Hopson, predsednik največje plinske družbe; Arthur Cutten, naj večji žitni špekulant; Richard Wittney, predsednik newyorške denarne borze, in Ivan Krueger, predsednik največjega svetovnega monopola. V tej skupini so torej bili zbrani najuspešnejši možje tistega časa. Znali so takorekoč delati denar. Poglejmo, kaj so ti možje bili 25 let pozneje:
Charles Schwab je umrl bankrot. Samuel Insull je živel v inozemstvu kot begunec brez centa v žepu. Howard Hopson je postal blazen, Arthur Cullen je umrl v inozemstvu kot siromak, Richard Wittney je bil obsojen v ječo, Ivan Krueger pa se je sam usmrtil.
Če bi bogastvo bilo edini vir sreče in zadovoljstva, bi ti možje morali imeti nebesa na zemlji; a tudi milijonarji ne znajo prav živeti, vkljub bogastvu in slavi, ki jo jim denar prinese.
*	* *
Prijateljica Jennie Benedik, dolgoletna skrbna odbornica podružnice št. 20, v Jolietu, je izvrstna kuharica. Velikokrat sem bila njen gost in vsakikrat sem občudovala njeno kuharsko spretnost. Njena posebnost pa so sirovi štruklji, ki so taki, da bi jih angelci jedli. Če vas zanima, je tukaj navodilo zanje:
Vzemi eno šalčko presejane moke, čajno žličko soli,
3 jedilne žlice raztopljenega masla, eno jajce, eno tretjino šalčke mlačne vode. Iz tega napravi mehko testo in ga dobro vdelaj. Testo naj na gorkem pokrito počiva dve uri.
Nadev: en funt mlečnega sira (cottage cheese), dva rumenjaka, sneg iz dveh beljakov, ščepec soli, dve jedilni žlici sladkorja. Zmešaj!
Zarumeni eno tretjino šalčke kruhovih drobtin v pol šalčke masla. Ko boš testo malo raztegnila, ga potresi s temi drobtinami, ki naj bodo še gorke, nato testo razteguj, da postane tanko kot papir. Namaži ga z nadevom in zvij. Štrukelj zavij v snažen, moker prtiček, na obeh koncih zaveži ter v vreli vodi prav počasi kuhaj eno uro. Ko bo kuhano, vzemi iz lonca, prtiček odvij in štrukelj razreži na primerne kose. Zabeli z v maslu opraženimi drobtinami. Posebej lahko daš parmezanski sir, da si lahko vsak po okusu pomaga. Ako imaš rada sladko jed, lahko vrh štrukljev potreseš malo sladkorja.
Gornje navodilo zadostuje za tri ali štiri osebe.
Pri pisanju tega navodila sem se spomnila zabavnega incidenta v zvezi s štruklji.
Neka moja ameriška znanka ima silno rada naša jedila, a za vsako jed hoče imeti recept; včasih potem prav dobro naredi, včasih se ji pa ne posreči. V tem *ziru je pač treba izkušnje. Nekoč sem ji dala pokusiti sirove štruklje, ki sem jih naredila po navodilu Mrs. Benedik. Zelo so ji ugajali. Hotela je imeti navodilo zanje.
Čez par dni me Amerikanka kliče po telefonu ter v skrbeh pripoveduje: ..Štruklje sem naredila .olrajt’ in natančno tako kot si mi dala navodilo, a s čim pa ti tisto reč razrežeš potem, ko je kuhano? Poskusila sem z nožem in tudi s škarjami, pa kar ne morem gladko odrezati.”
O joj! Ženi sem pozabila naročiti, da mora prtiček od štrukljev odviti potem, ko jih bo iz lonca vzela. Reva je rezala vse skupaj ...
KRIZ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA (Nadaljevanje)
„To niso lepe misli, Hanca, boj se jih — tudi jaz se jih bojim .. . Toliko je lepših misli v srcu, pa bi se ukvarjal človek samo s tistimi, ki so najbolj skrite in najbolj grenke... Resnično, Hanca — še bolj bi te imel rad, da bi nosila bel klobuk z rdečimi rožami, belo bluzo, svetle majhne čeveljčke in da bi se izprehajal s tabo po sončnih mestnih ulicah, v veseli gneči med veselimi ljudmi...
Ali časa je še veliko, daleč je še prihodnjost in dokler je ne doseževa, si moja kakor si, s temi drobnimi, bosimi nogami, s to ubogo jopico.
Poslušala je bolj natanko njegov glas nego besede same in v glasu, mehkem, prijaznem, je bila resnica.
„Jaz mislim, Mate, če bi me kdaj ne imel več rad, da ■bi legla in da bi se ne zbudila več; tako bi bila žalostna ..
,.Kako čudno in kako nenadoma ti je segel v srce dvom! ”
,,Ne zameri, Mate! Zdaj mi je že tako prijetno, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo ... kakor da bi se zdramila iz hude bolezni... Pripoveduj mi zdaj, kod si vse hodil, pa ne izpusti ničesar!”
,,Lepo je zunaj, tako lepo, da se mi je le časih, kakor v sanjah zahrepenelo po globeli in še takrat sem videl samo tebe, kako si stala tam v nedeljski rdeči ruti in v pisanem krilu ... Izpočetka je bilo sitno In živel sem tako •slabo, da me je strah, če se spomnim... no, minilo je! Nato pa sem prišel v šolo in življenje je bilo, kakor da bi sanjal... Pa vendar, Hanca, je bilo otroško življenje, še tako daleč od tiste prihodnjosti, ki je pred nama! Od milosti drugih sem živel in od dela, ki ne donaša časti; vse svoje lepe misli sem hranil za prihodnjost... Začetek je bil to, samo pokusil sem malo, kakšno je življenje zunaj, ozrl sem se malo ter si izuril roko. Zdaj pa se šele pričenja resnično življenje!”
,,Kam misliš zdaj, Mate?”
Vprašala je tiho, skoro strahoma.
,,Daleč! Doslej sem bil še preblizu globeli, še zmerom •sem videl to rako. Zdaj šele nastopim pravo pot, ki vodi navzgor. Imel sem tam prijatelje, ki so bili rojeni v za-•dehlem, neprijaznem kraju, kakor jaz. Enemu samemu izmed njih se je tožilo po domu, nikoli ni bil vesel in mislim, da ne napravi nič posebnega... zato, ker se mu toži... Vsi drugi pojdejo!”
„Kaj te nič ni strah te dolge poti?”
„Kako bi jo drugače nastopil?... Zazdi se mi včasih, da pridejo morda žalostni dnevi, da mi bo mraz in da bom kruha lačen. Ali če bi bila stvar tako lahka — kdo bi ostal v globeli! Pot je strma, cilj je lep... Za leto dni sem brez skrbi; obljubili so mi veliko. Leto pa je dolgo, in kadar poteče, bo že Bog dal... Ej, Hanca, veselo je življenje!”
Hanca je strmela z zamišljenimi očmi. Tam v daljavi, tam je življenje, sončno tuje, veselo in neprijazno. Tja hiti z lahkimi koraki mlad popotnik in ne ozre se več. „Kdo je tisti, ki se mu toži po domu?”
„Zakaj vprašaš po njem? čemeren človek je, celo barve njegove so temne in dolgočasne, ne mara sonca. Kadar sem ga videl, sem se spomnil na te mrzle sence v globeli...”
Okrenil se je in je nadaljeval hitro, z drugačnim glasom.
„Tudi na tvojem obrazu, Hanca, je sled teh mrzlih senc! ... Zdaj šele sem opazil, glej, pa se mi zdi, da sem vedel že zdavnaj... O, ne izginejo tako kmalu z obraza, tudi ne iz srca!... Ali tebi se podajo te tihe sence.” „Tudi meni bi se tožilo po domu!"
Umolknila sta, nekaj hladnega in neprijaznega je bilo med njima. Mrzel je bil že večer, nebo je bilo svetleje, vse zvezde so bile užgane.
,,Kdaj pojdeš?”
„Kmalu. Zdi se mi, da bi šel najrajši še nocoj..
Vstala sta hkrati, napotila sta se počasi proti vasi. Roka je še ležala v roki, srce pa je bilo obema potrto in nezadovoljno.
„Ne še nocoj, Hanca, nocoj bi ne šel. Tako bi se od tebe ne mogel posloviti. Ne pojdem prej, dokler mi ne pogledaš veselo v obraz. In če hočeš, Hanca, ostanem tukaj, ne ganem se več nikamor; pa zbogom svet in ti sama mi boš vsa prihodnjost in vsa čast!”
Hanca se je prestrašila.
„Kako govoriš, o Mate? Tl moraš stran, moraš daleč ... samo vrni se včasih, morda samo za en dan ... Ne smeš nič poslušati, kaj govorim; saj si rekel sam, kako sem otroška in nespametna. Zelo te imam rada in zato so tako nespametne moje misli... Daleč moraš, jaz pa ostanem v globeli in dolgčas mi bo po tebi..
„Ne pojdem za dolgo in kadar se vrnem poslednjikrat, pojdeš z mano ...”
Govoril je s tujim, neodločnim glasom, Hanci so se zdele njegove besede hladne, skoro zlovoljne in ni ji bilo laže pri srcu ... Komaj se je dalo misliti, ni se dalo izreči, kar je bilo globoko skrito; ali stalo je med njima, hodilo je z njima vso pot. Roke so bile mrzle in samo iz strahu se niso ločile, da bi se tudi koraki ne ločili za zmerom; v hladnem slovesu, brez besede ...
Pot se je vzdignila, blizu je bila že vas. Eno samo okno se je svetilo iz teme; visoko nad vasjo je ukal fant, zapel je pesem s pijanim glasom in zdramljena tišina je bila še samotnejša, otožnejša.
„Jutri, Hanca, bo vse drugače... Truden sem nocoj od poti, tudi ti si trudna. Topleje bo jutri in svetleje..
Tolažil se je sam, opravičeval se s tihim in obzirnim glasom.
„Kaj bi jutri?” je vprašala Hanca mirno. Zdelo se ji je čudno, da je govoril a dnevu, ki je daleč, o prihodnjosti, ki je ni... Čemu izreči, kar je globoko skrito?
„Tako ne, ne tako, Hanca! ... Strah bi me bilo, da bi se tako poslovila nocoj! Daj mi roko, pa na svidenje!”
Hanci je bilo mraz, ovila si je ruto tesno okoli vratu. Ponudila mu je desnico, roki sta se doteknili in sta se izpustili leno. Zavil je okoli plota, stopil je že na klanec.
,.Jutri, Hanca!”
„ Jutri!”
Stala je pred durmi in je gledala za njim. Vsa mirna je bila, ker je vedela, da se je moralo zgoditi... Daljna je pač njegova pot in visoka; kako bi jo mogel premeriti peš, z bosimi nogami in v tanki suknji? Sedel je na voz in zapokal je bič — pa jadrno čez planino, v tuje kraje, kjer sije sonce ...
Hanca se je čutila majhno in ubožno; pregrešna in ošabna se ji je zdela celo žalost, ki je je bilo srce polno...
Nekdo je zaklical na klancu.
„Mate! Mate!”
Opotekla se je senca od krčme.
„Mate! Prijatelj!”
Hanca je poslušala in je slišala od daleč smeh in glasen razgovor. Duri v krčmo so se ropotoma zaprle in glasovi so utihnili...
Zavzdihnila je, ustnice so se zgenile.
,.Zbogom, ti dragi, neprijazni!”
Šla je po prstih skozi vežo, odpirala je duri nalahno in počasi, da bi ne zaškripale v tečajih. Oče in mati sta sopla težko, zaduhel zrak je bil v sobi. Na postelji je za-šumelo, vzdignila se je glava.
„Kod si hodil, otrok ubogi?”
V	sanjah je izpregovorila mati in njen glas je bil ves drugačen, ljubezniv in poln sočutja. Še težak vzdih in glava je legla na blazino, prsi so sople enakomerno.
Hanca je stala sredi sobe in bolest, skrbno hranjena, ponižno skrita, je dokipela do roba... Šla je v izbo z nerodnimi, omahujočimi koraki in ni napravila luči...
PosluSala je mati v rahlem spanju starke in je slišala stokajoč, tenak in ihteč glas otroka. Zgenila je z rokami, da bi zibala, zibala majhno pisano zibko.
„Spančkaj, Hanca... aja, tutaja!”
Otrok je bil nemiren, bolan, čelo je bilo nabrano v prezgodnje gube.
„Še boš trpelo, ne jokaj zdaj... aja, tutaja!”
Otrok se ni dal utolažiti in ihtenje ni utihnilo...
III.
Mate je položil kozarec na mizo in je poslušal. „Nikoli se nisem slišal vetra v globeli... Ali ni pravkar zastokalo zunaj, kakor da je potegnila sapa skozi lino in je zaškripal zvon?”
Učitelj je slonel na mizi z obema komolcema in je gledal topo predse; oči so mu bile rdeče in zatekle.
„Sanja se ti, ker imaš težko srce... Jaz vem, zakaj imaš težko srce ...”
Resnično je bilo zaškripalo zunaj, zastokalo; Mateju se je zdelo, kakor da je zaihtelo pod oknom...
V	soboto je bilo; za mizo ob peči je sedel krčmar in se razgovarjal s kmeti. Nihče se ni zmenil za Mateja in učitelja in če se je kdo ozrl nanju, je bil pogled hladen in skoro sovražen.
„Nocoj sem bil na hribu, Mate, razgovarjal sem se s Hanco ...”
Mate ga je pogledal postrani.
„Zakaj mi to pripoveduješ? Tudi jaz sem se razgovarjal z njo!”
Učitelj se je nasmehnil in je pomežiknil, kakor da bi se mu bilo zableščalo pred očmi.
„Kaj bi tako skipel! Če bi bil hotel... imel sem časa dve leti... in tudi priložnosti dovolj... Lepo dekle je; čudno, da je zrasla na tem pokopališču... Tudi drugi se že ozirajo za njo ...
Mate je zardel, sklonil se je in je stresel učitelja za ramo.
„Ne besede več o njej, če ti je kaj do glave!”
Z lenim pogledom se mu je ozrl učitelj v obraz. „Glej, glej. In vendar ti ni do nje! ... Kaj ne, rajši rahlo dekletce tam v mestu... v svetli obleki, bel slamnik na glavi... kakor sončen prašek ... krilce metuljevo ... vesel, gorak pogled, sladak smehljaj?... Jaz vem, da bi rajši... tudi jaz mislim včasih na take reči...”
Narahlo se je streslo okno in Mate se je zdrznil. Nemirno mu je bilo srce, ležalo je na njem kakor greh.
Učitelj je uprl glavo v dlani, strmel je v steno in je govoril z neokretnim jezikom.
Kaj bi z njo? Hanca — to je angel varuh, ni ženska ... Položi ji breme na hrbet, da se skloni do tal, pa te še prime za roko in te vodi po vami poti... Ni ženska, ki bi jo človek veselo ljubil... tako, kakor bi ljubil pod svetlim soncem ... Videl sem jo na hribu, ko je čakala... tako bi čakala do konca dni in ne bi rekla Žale besede... Iz globeli je porojena!”
Grohot se je oglasil od sosednje mize.
„Zares!” je pritrdil krčmar. „Komaj je pogledal malo preko plota, pa se že oblači po gosposko in ne ve, kako bi nosil glavo pokonci! Zraven je pa kruha lačen in ko bi mu vrgel krajcar pred noge, bi ga pobral...”
,,Škric je škric!” je pripomnil suh kmet z dolgim, zaspanim obrazom in črno kučmo na glavi.
„Ali si poslušal? Tako je, Mate, — zdaj že ne skrivajo več sovraštva, posebno kadar so vinski! V nedeljo zvečer se ne prikaži na cesto, tudi v krčmo ne, lahko bi se ti kaj pripetilo... Drugače še pozdravljajo človeka, odkrivajo se ponižno, toda poglej na oči, ali pa se ozri čez par korakov, da boš videl, kdo se ozira za teboj... Zdaj sem že tudi jaz proklet in obsojen... Bog vedi, kako se je zgodilo ..
„Prej so te imeli radi!”
„Da, prej! Ampak prišlo je nadme nekaj posebnega, čisto novega; zdi se mi, da je ljubezen. Od tedaj je vse pri kraju. Dokler živi človek v globeli, je dobro; ali kadar ugleda globel in se domisli, da je onkraj hriba tudi še svet in celo drugačen — potem Bog z njim! Blagor se tebi, ki imaš peroti, jaz pa sem uklenjen!”
Mate se je zamislil; kar je govoril učitelj, se mu je zdelo, da je že slišal nekoč, da je slutil sam in si ni upal razumeti. Ko je slišal jasne in razumljive besede, pa je občutil v srcu kakor žalost; začutil je nenadoma plaho in skrito ljubezen do teh tihih senc, ki so polnile rako do groba... Pil je; misli so bile zmerom mehkejše in čistejše.
„Kaj bi ne bilo mogoče, da bi kdaj tudi tu sem zasijalo sonce? Vsaj do klanca naj bi prodrlo, razgnalo najgostejše sence, potisnilo jih globlje dol?...”
Učitelj se je zasmejal s hripavim glasom.
„Nikoli, prijatelj, nikoli! Tudi jaz sem mislil, sanjal veliko... Pred tremi leti, ko sem prišel... o, kak mladenič, kak idealen fant! O nalogah sem sanjal, le pomisli, o delovanju za narod in tako dalje. . Kako lepa in poželenja vredna je naloga učitelja! Le preberi, kar smo pisali ob preizkušnji, pa boš videl! Jaz sem verjel... Toda glej, komaj sem začutil te prijazne, hladne sence, že sem se čisto ponevedoma izluščil iz tiste idealne skorje! Ne dotakni se teh senc, prijatelj, ne poizkusi se jih dotikati! Ne pokaži ljudem, da si drugačen od njih, ne povej jim nikar, da je zunaj, daleč za hribom, drugačen in svetlejši svet! Komaj bodo spoznali, da nisi iz njih testa, pa te bodo kamenjali... Verjemi, dasi sem pijan!”
Kmetje so govorili glasneje, včasih je udaril kdo ob mizo in kozarci so zažvanketali.
„Če ni naš, če nismo zanj, naj gre, kamor ga žene! Ne maramo nikogar, da bi nas gledal od strani — odprta mu je pot!”
Tudi Mateju so se zalile oči; truden je bil od dolge poti in od vina, zato so bile misli slabotne in sočutne.
„Drugače so me sprejeli zdaj; mnogo sem videl prijaznih obrazov... In če se kdaj zgodi, da dosežem svoje sanje, ustvarim svoje velike misli — kaj bi me ne bili veseli, umetnika?”
„Ne bili bi te veseli! Lepo bi te pozdravljali ob belem dnevu in zdelo bi se ti morda, zaupljivemu otroku, da so ponosni nate. V srcu pa bi bilo sovraštvo in bi ski-pelo v odkritosrčni pijanosti... O, ne vdajaj se mehkemu upanju! Odkar so drugačne tvoje misli, si njih sovražnik! Odkar si bil prvikrat po svoje zavezal pentljo pod vratom, si njih sovražnik!... Poglej one obraze tam, — kaj si jim storil? Ne Žale besede, ne zbadljivega pogleda — in vendar te sovražijo! Zapazil sem natanko: tisti dan, ko sem se zaljubil, ko sem malo pomislil ter spoznal, da mf je dolgčas v tej samoti, so se odmaknili od mene, kakor sem se bil tudi jaz odmaknil od njih.'.. Če bi mi zdajle prišlo na misel, da bi se zares spravil na tisto delovanje, ki sem včasih po otročje sanjal o njem, bi me ubili! ... O, prijatelj, težko je človeku samemu..
„Kdo te je priklenil?”
„Tudi sam sem že mislil, da bi šel, pobral šila in kopita ter pustil šolmoštrovanje. Šel bi k železnici; tam bi me preganjali od kraja do kraja; ne imel bi toliko časa, da bi mislil in se naposled klavrno zamislil... Morda pojdem!... Skoro vsak večer, vselej kadar sem pijan, mislim, da pojdem... Toda nikar ne verjemi, ne zgodi se nikoli! Naposled se še navadim tega kraja, pozabim popolnoma, da sem mislil kdaj drugače in da je tudi zunaj svet... O, da bi že prišel tisti čas!”
Ko je govoril, bolj zase nego za Mateja, so se mu oči izbistrile, resnična žalost se je prikazala v njih.
,,Ali ti je Hanca kaj pravila o meni?”
Mate se je začudil.
„Zato sem vprašal, ker sem zaljubljen vanjo.”
Nelep nasmeh mu je raztegnil ustnice in sočutje, ki je bilo obšlo Mateja, se je izpremenilo polagoma v stud. En sam trenotek — toda Mate je zapazil skrito potezo na njegovem obrazu. Zganillo se je bilo nekaj živalskega in je takoj izginilo.
„Zakaj mi vse to pripoveduješ? Kaj sem te vprašal in kaj me zanima? Zdi se mi, da nameravaš vse nekaj drugega in da je vse zlagano... Čemu si me sploh pozdravil tako nenadoma, ko te nisem klical? Nekaj bi rad od mene!...”	(Dalje	prihodnjič)
"MAMIE DOUD EISENHOWER” rpak je naslov knjigi, katero je spisala Dorothy Brandon. Vsebina je ■življenjepis naše prve gospe v Beli hiši. Pisateljica je nabrala najboljše podatke iz raznih virov. Najtočnejše pa od ge. Eisenhower same.
Družina Doud je bila premožna, ki si je vsako leto privoščila počitnice v mestu San Antonio, Tex. Tja so prihajali tudi oficirji iz bližnje vojašnice in tako je Mamie slučajno srečala mladega poročnika Dwight D. Eisen-howerja. Menda je že ob prvem srečanju teh dveh mladih src amorček nameril svojo pšico ter s tem zapečatil njiju usodo. Ko se je komaj devetnajstletna Mamie peljala k poroki, so jo ljudje pomilovali, češ, tega revnega častnika bo vzela, ko bi jo bil rad poročil vsak mladenič iz najboljših hiš v Denverju. Pa kakor se je nazadnje izkazalo, si Mamie ni tako slabo izbrala. Res je imela razne težave in neprilike, kakršnih je deležna slednja oficirska gospa, vendar je pa imela tudi mnogo sreče v življenju. Najhujša žalost jo je zadela, ko je izgubila prvega sinčka za nalezljivo boleznijo. Danes se lahko veseli treh malih vnukov svojega sina Johna, ki se je tudi srečno vrnil iz vojne, kakor prej njegov oče, ki je bil poveljnik evropskih armad. Knjiga je interesanten portret odlične prve gospe v deželi, Mamie Eisenhower.
SENATORICA MARGARET CHASE SMITH
J£ljub vsem prizadevanjem senatorja McCarthy-ja, da bi izpodrinil zaslužno gospo Smith iz senata, je njegov politični novinec, kandidat Robert L. Jones doživel velik poraz pri zadnjih primarnih volitvah v državi Maine. Ljudstvo zna ceniti delo in zasluge dosedanje senatorice ge. Smith, zato je tako sijajno zmagala nad svojim političnim tekmecem, za katerega so se trudili McCarthy in njegovi oboževalci.
Vedeti moramo, da je senatorica Smith obsojala taktiko senatorja McCarthy-ja, ko je vodil zasliševanje oseb, katere je vzel na piko kot politično nevarne osebe. S tem se je svojemu senatnemu kolegu zelo zamerila in gotovo ji tega ne bo pozabil tako hitro.
Septembra meseca se bodo vršile splošne volitve in tedaj bo na demokratski listi kandidat Paul Fullam, ki je po poklicu profesor zgodovine na Colby kolegiju. Senatorica Smith je jako samostojno misleča in smotrena žena, zato upamo, da bo tudi septembra meseca zmagala pri splošnih volitvah, čeprav bo imela zmožnejšega nasprotnika, demokrata, profesorja Fullnm-a.
PREGLED ŽENSK V VLADNIH SLUŽBAH ■prejšnja predsednica Federacije ženskih klubov (GFWC), ga. John L Whitehurst ima jako dobre ideje. Prišla je do tega, da dosedaj nimamo nikakega splošnega pregleda, kje vse najdemo ženske v vladnih pozicijah. To so službe, do katerih so ženske bile imenovane od predsednika ali službe, katere so dobile potom ljudskega glasovanja. To je jako zanimiv in potreben študij, ako nam je do tega, da se ženske uvrstimo kot enakovredne z moškimi in pridemo do tistega srečnega razumevanja, ko se ne bo gledalo na spol, ampak samo na sposobnosti in vrline oseb, ki bodo kompetirale v javne službe. Do danes ni še nobena ženska dosegla takega zaupanja, da bi jo bilo ljudstvo postavilo za predsednico naših držav. Krivico bi delali ženskam, ako bi trdili, da ni med nami nobene tako osebe, ki bi bila kos takim odgovornostim, ki so v zvezi z najvišjo službo v državi, s predsedništvom. Dr. Sylvia Sorkin, članica Business and Professional Women’s klubov, misli, da bi ne bila prav nič presenečena, če pride na krmilo države ženska, ki bi kandidirala leta 1966. Ona je ekonomist in trgovska svetovalka v St. Louis-u in gotovo ne pretirava, ako trdi, da ona sama pozna ducat ameriških žen, ki bi jim lahko brez skrbi zaupali krmilo naše države v roke. Organizacija ženskih klubov se poteguje za vse ženske kandidatinje, ki pokažejo potrebne reference in potrebne kvalifikacije. To je jako razveseljivo za kandidatinje, katere odobrava tako močna organizacija. Uspeh zmage je skoro naprej zagotovljen. Organizacija ima namen spraviti ženske v akcijo, ako so bile prej malodušne in boječe. S pomočjo izdane knjižice se lahko primerja države, kjer je število prebivalstva visoko, a število političnih uradnic jako nizko. Vzemimo državo Kalifornijo in jo primerjajmo z državo New Hampshire. Obe izkazujeta enako število uradnic v višjih službah. Kje tiči vzrok za tako razliko med obljudeno veliko Kalifornijo in manjšo državo na vzhodu. New York izkazuje najvišje število žensk v političnih službah, to je 177. Sosedna država New Jersey jih ima 106, država Connecticut 101.
V	kongresu je trinajst članic. V senatu je že več terminov ga. Margaret Chase Smith ter začasna senatorica ga. Eve Bowring iz Nebraske, ki je bila Imenovana v senat po smrti senatorja Dwight Griswold iz Nebraske. Nekaj mesecev ji je delala družbo še ena ga. senatorica, ki pa je bila samo začasno imenovana po smrti senatorja iz države Kansas.
V	senatu raznih držav je vsega skupaj 22 senatoric, 261 pa jih je v nižji zbornici. Države Alabama, Idaho, Kentucky in Wyoming imajo blagajničarke (State Treasurers). V državah Alabama, Minnesota, New Mexico,
South Dakota in Virginia pa so ženske nameščene kot državne tajnice.
V	državnem oddelku za izobrazbo je nameščenih 216 žensk v raznih višjih službah, kot ravnateljice ljudskih Sol, predsednice kolegijev, odbornice raznih komitejev. Administrativne službe opravljajo ženske v 23 državah. V New Mexico je deset teh pozicij v rokah žensk. V državi Massachusetts je 51 žen v justičnih pozicijah. Kalifornija jih premore 33, Maryland 22, Louisiana 19, Connecticut 15. V dvajsetih državah je takih mest od enega do osem. V to skupino spada 196 žensk, ki so zaposlene pri sodnijah ..Superior, Municipal, Appellate in Justice.” Na polju ljudskega zdravstva in dobrodelnosti je 519 žensk v višjih službah. Država New York jih ima 97. V državnih knjižnicah je nastavljenih 472 žensk, ki zavzemajo odlične službe pod raznimi naslovi.
Po mnenju ge. Whitehurst je nekaj držav, kjer ženske ne pridejo do svoje veljave. Ali se same premalo brigajo ali je pa prehuda kompeticija od mož. V takih slučajih je naloga ženskih klubov, da obude zanimanje in spravijo dobro kvalificirane žene v kampanjo o prvi dani priliki.
OBISK IZ ETIOPIJE
V	Ameriko je dospel Haile Selassie, ki je neomenjen gospodar in cesar Etiopije. S seboj je pripeljal tudi sina in vnukinjo poleg drugega spremstva. Še pokojni predsednik Roosevelt je povabil tega vladarja, naj pride pogledat našo deželo in vse, kar bi ga moglo zanimati v Ameriki. Prišel pa je šele sedaj, ko so se sledovi vojne malo zabrisali in pozabili. To je tisti idealni človek, ki se je obrnil na Ligo narodov, da bi ta odvrnila sovražnika od njegove meje, saj namen Lige je vendar bil ta, da bo preprečila na-daljne vojne ugrabitve dežel. Pa se je mož varal in razočaran šel v pregnanstvo v Anglijo. Zaupal je v končno pravično rešitev in se po kapitulaciji Italije srečno vrnil v svojo domovino. Teh sedem let in pol bi Etiopci radi črtali, kajti ta leta jim je gospodaril osovražen tujec, ki je prišel ropat deželo in zasužnjit njeno prebivalstvo. Če kaj pomaga ali ne, zbrisati ta sramotna leta suženjstva, vlada danes teh let ne računa v svojem koledarju. Mi danes pišemo letnico 1954, v Etiopiji pa 1946.
Ga. Jack Bennett iz Wash., D. C., je več let živela v glavnem mestu Etiopije, v Addis Abeba. Ime pomeni ,,mesto cvetja”, kar je zelo umestno. Podnebje je kakor večna pomlad in vse bujno raste in uspeva skozi celo leto. Dežela je v vročem pasu, ker je blizu ekvatorja, ampak glavno mesto je 8400 čevljev visoko, tako da ima prijetno klimo. V nižinah je mnogo jezer, v katerih ni varno za plavalce. Je dosti krokodilov in drugih živali. Tudi hipopotamus se prikaže tu in tam v vodi. Cesarska straža in vojaštvo je moderno oblečeno in opremljeno. Sploh se ta cesar zelo zanima
za napredek in izobrazbo ljudstva. Mesto Addis Abeba ima jako mešano prebivalstvo. Samo med uslužbenci v bančnem zavodu je bilo 19 različnih narodnosti. Napram temu se menja tudi hrana. Vsak se ne mara prilagoditi tujim okusom, pa se drži tega, kar je od mladega vajen. Američanka ga. Bennett je iz Georgije in je rada ponudila gostom tipične ameriške jedi. Ker je iz juga, je bila na promi-nentnem mestu pohana piška in jabolčni paj. Oboje je pohvalil cesar Selasie. Pa kdo ne bi, pravim.
Domačini imajo radi “Watt”, ki je neke vrste gulaž iz govejega, jančjega ali kokošjega mesa. Vsa jed je močno potresena s poprom „Burbery peppers”. Druga posebnost je kruh „En-gera”. Ta je napravljen iz posebne vrste pšenice, ki ji pravijo „Teff” in ne raste nikjer drugje. Okus je podoben naši ajdi. Ob prihodu cesarja v to deželo, je ta povedal, da je mnogo, mnogo let gojil to željo, da bi mogel obiskati predsednika in si ogledati vsaj najvažnejše kraje. Ta srčna želja se je cesarju izpolnila in gotovo bodo vsi odnesli najlepše spomine iz Amerike. Cesarjeva vnukinja, princeza Sebla Desta in sin princ Sahle Selassie bosta pa gotovo še hrepenela po naših zanimivostih in se bosta še kdaj vrnila pogledat.
STRELJANJE IN POKANJE NA
DAN AMERIŠKE NEODVISNOSTI
K0t ženska ne morem pojmovati sveta, ki najde edini izraz veselja v streljanju in metanju različno močnih raket. Meni se zdi to jako divjaško in barbarsko. Vse to spominja na vojno podivjanost in kakor posnamemo iz časopisnih sporočil, se to brezpametno praznovanje mnogokrat ne konča brez žrtev. Navadno so otroci tisti, ki trpe poškodbe, če ne izgubijo celo svojega mladega življenja. Igrati se z ognjem ni varno in enako nevarno je igrati se z orožjem. Če smo res to, kar trdimo in zagotavljamo ostalemu svetu, da ljubimo mir, zakaj bi ga potem kalili v počast državnega praznika? Po mestih, kjer so ljudje kompaktno naseljeni, je vsak ropot za marsikoga prava muka. Ljudje s slabimi živci, srčnimi slabostmi, težko prenašajo tako veseljačenje. Spominjam se let, ko se je človek s težavo prerinil skozi ulice, kjer se je streljalo in pokalo kot na Turškem. Za časa krize, ki je občutno zadela tudi mene in naše, se je 4. julij praznoval bolj potihem. Denarja je zmanjkalo za take pokalice in človek je premišljal, če nima kriza tudi eno dobro stran vsaj v tem oziru, da je mir med nami, ki smo privezani na mesto. Mogoče so bile ženske tista sila, ki je vplivala na naše državnike, da so spravili pod kontrolo prodajo petard in vsega, kar se zažiga in poka. V tem je dober profit in trgovci zelo neradi spravijo s trga blago, ki gre tako hitro v denar. Po nekaterih mestih so prepovedali to kupčijo,
ampak ljudje imajo ,,kare” in gredo lahko več milj ven iz mesta, kjer lahko nakupijo za svoje ljubljenčke polne žepe pokalic, s katerimi potem mučijo svoje sosede, ki si želijo miru in nič pokanja. Pa kaj hočemo, tak je svet bil in bo. Ali res ne moremo kaj spremeniti na boljše? Prav gotovo z izobrazbo, da bomo znali bolj inteligentno izbrati zabavo za take dneve. Vpliv staršev se čuti pri otrocih. Če se jim lepo pojasni, kaj naši državni prazniki pomenijo, kaj so nam dobrega prinesli za naš obstoj, potem ne bomo poudarjali, da so nam potrebni možnarji in kanoni in puške in revolverji, da jih praznujemo. Dandanes je polno lepega razvedrila z godbo, s predavanji, z obiski muzejev, s petjem in plesom itd. Od tega ne bo nihče odnesel smrtnih poškodb in ran. Otrok bo dobil drugačno nazi-ranje o vrednosti prave zabave. Prvi učitelji so starši. Ne samo mati, tudi oče ima svojo dolžnost, da navaja otroke v mladosti, da vzljubijo to, kar je v resnici kulturno ne pa divjaško. Dolžnost staršev je tudi nadzirati čtivo, ki pride otrokom v roke. Izkušen zdravnik je obsojal prodajo šaljivih knjig, iz katerih otrok črpa dosti takega, ki slabo vpliva na njegov duševni razvoj. Preskrbi otrokom boljšo družbo in pametnejšo zabavo, pa nam bo vsem lažje na svetu, tudi na slavni 4. julij.
“THE SPIRIT OF ST. LOUIS”
'J'AK JE NASLOV knjige, katero je spisal odlični letalec Charles A. Lindbergh. Odlomki iz te knjige so bili že priobčeni in iz njih posnamemo, da je vsebina knjige zelo zanimiva za vsakega, ki sledi razvoju letalstva. Koliko se je ta mladenič trudil, da bi izpeljal svojo idejo poleta preko morja, nas prepriča, da uspeh ni prišel kar sam od sebe. Vzelo je mnogo misli, skrbi, potov in razočaranja, predno je Lindbergh našel ljudi, ki so ga finančno podprli. Človek težko odloži knjigo, ko čita popis tega poleta. Kako so' se podile misli in obujali spomini na mlada leta v domačem krogu svojih staršev. Vse se mu je živo prikazovalo v momentih, ko so mu moči pojemale, da bi premagal spanec, katerega je bil tako zelo potreben. Z velikim premagovanjem in odločnostjo je krajšal daljavo med Ameriko in Evropo. Večkrat se mu je zdelo, da ne bo nikdar tam, da ga bo usoda prevarila, pa je zopet pričel bolj optimistično gledati v smer, kjer bi moral skoraj zagledati kontinent. Prvi polet je opisan z velikim pričakovanjem in gotovo ne bo nikomur žal seči po tej zanimivi knjigi, za katero je avtor Lindbergh prejel Guggenheimovo nagrado.
V	avijatiki je Lindbergh našel vse, kar se mu je zdelo vredno v življenju. Pripravljen je bil na nesrečo in je tudi omenil, kaj si želi. Imeti priliko zračnih poletov samo deset let, že to bi ga osrečilo. Od tedaj, ko je za-
brnel „The Spilit of St. Louis” na poti proti Franciji, je minulo skoraj; trideset let in Lindbergha še ni zapustila sreča. Še je živ in lahko še-mnogo prispeva na polju avijatike.
ATOMSKA NEVARNOST ZA VES SVET
2^A.DNJE tedne se mnogo piše in govori o nevarnosti, kakršna preti  
celemu svetu, ako bo kdo začel metati atomke na zemljo. Kakor so ugotovili, jih ima tudi Rusija. Hvala Bogu, da je na vodilnih mestih še nekaj trezno mislečih ljudi, ki hočejo preprečiti tako strašno človeška katastrofo. Zveza narodov še operira in zanesemo se na te državnike, da ne bodo strašili svet z atomkamir ampak da bomo še v bodoče nadaljevali s posvetovanji in debatami. Gospa Roosevelt ima veliko zaupanje v Zvezo narodov. Sama je bila ameriška delegatinja in pozna delovanje te Zveze. Vodikova bomba je vzbudila v ljudstvu večje zanimanje za Združene narode, ki edini lahko odvrnejo-ta Demoklejev meč, ki danes visi nad nami. Za mir se moramo potegovati. Mir ne bo dosežen brez vsakega truda. Morda je ravno ta zadnja iznajdba — vodikova bomba tisto sredstvo, ki nam bo zajamčilo mir. Vedoč za strašne posledice takega orožja, si bo vsak državnik stokrat premislil, kakor pa da bi kaj takega sprožil nad miroljubnim ljudstvom. Čemu uničevati trud in delo tisočerih let, ko zahteva naše življenje toliko koristnih in potrebnih načrtov. Sestanek United Americans za Zvezo narodov je imsl v svoji sredi odličnega zdravnika, Charles Mayo, iz svetovno znane klinike Mayo v Rochester, Minn. Vsem tem odličnim inteligentom je do tega, da se še tesneje oprimejo Zveze narodov, ki nas more obvarovati splošnega razdejanja in uničenja. Vsa čast in priznanje ge. Roosevelt, ki se pri vseh njenih težavah ne ustraši nobene poti, kjer lahko nastopi in govori v prid naše skupnosti pod zastavo Zveze narodov.
VPLIV MUSLIMANSKIH TRADICIJ ŠE NI IZGINIL
V	deželi Pakistan, kjer prevladuje muslimanstvo, se moderno vzgojene in izšolane ženske ne počutijo svobodne in samostojne. Dekle, ki se je po končanih študijah v Ameriki vrnila domov v Pakistan, se pritožuje nad počasnostjo napredka med ženskami. Stari običaji ovirajo ženske, da bi se svobodno gibale in šle v razne poklice. Večina jih še vedno-skriva svoj obraz pod zagrinjalom, ki mu pravijo ,,burkaš”. Malo žensk na cestah si upa nositi odkrit obraz. Posebno poročenim ženam je vsak korak diktiran od moža. Če mož ne dovoli, mora žena lepo čepeti doma. Enakopravnosti ne poznajo, ker je mož še vedno nekako višje bitje, kateremu mora biti žena pokorna, pa če ga duševno še tako nadkriljuje.
Severin Šali:
UMRLI MATERI
Mati, daj, povej mi, kaj ti dušo muči, da ne moreš mirno večno spanje spati, ■da nazaj prihajaš in sloniš med vrati zaodeta v svite onostranskih luči!
Mati, daj, povej mi, kaj se k meni vračaš,
in otožna hodiš skozi sob prostore, gledaš stare slike in spustiš zastore, .nekaj iščeš v sobi ter stvari obračaš!
-Zimzelen zaliješ, si odpreš predale, bereš moje knjige, belih pisem liste, ki so nežne roke svoje želje čiste •o ljubezni sladki nekdaj napisale.
Iz oči umrlih solza ti priteče, morda hočeš reči, da ljubezen vara.
•da lepota mine in srce postara, ali pa spomin te zemskih dni zapeče.
Cvet droban pobereš, ki iz kota pal je, se nalahno moji postelji približaš, •čutim v sanjah, da mi vroče čelo križaš,
dolge ure sklanjaš se nad moje zglavje.
Ter oči nalahno z roko mi zapiraš. Veš, kako si včasih pravila uganke, bolnemu mi pela pesmi uspavanke; :zdaj na rožnem vencu jagode prebiraš.
Mati, daj, povej mi, kaj tako žaluješ! Ali ni ti dobro tam na božji njivi, kratimo ti spanje mi, ki smo še živi, <la nas zaskrbljene vedno obiskuješ?
„Dobro mi je, dete, sladek mir in sreča je v naročju božjem in sveta pozabi. Tvojo tiho misel slišim, ki me vabi — Slej, zato pri tebi še bedim čuječa.”
MOJI SPOMINI
Spomini, spomini moji, kako ste lepi in tihi; prihajate in spet odhajate, kot spečega otroka dihi!
Z otroki, ki rastejo v sreči in veselju, sem rastla tudi jaz! Nisem vedela kaj je trpljenje in bolest mlade duše, ki hiti v življenje! Moja otroška leta so bila polna veselja in sreče! Iz mene je kipelo zdravje, hitela sem naprej, kakor popotnik, ki hoče še pred večerom doseči svoj cilj! Stavila sem v življenje tisočere sladkih upov in nad, hotela sem doseči cilj, po katerem sem že v svoji nežni mladosti hrepenela. A človek obrača — Bog pa obrne. Sonce moje sreče, ki je ožarjalo le kratko dobo mojih najlepših otroških let, se je skrilo za temne oblake; moje življenje je postalo temna noč, skozi katero tavam, strta od boli in gorja!
O, leta otroška, kako lepa ste bila, —minul je raj, — ovenelo je cvetje, ki ga je rodila prva mladost, — vse je minilo, vse je prešlo in se ne vrne več nazaj — nikoli! Samo spomini so ostali, na vse tiste lepe dni, ki bili so, — a več jih ni!
Ostali so spomini v srcu, ki me vežejo nate, nepozabna, predobra mamica moja, ki te ni več! Tvoje zlato srce, ki je bilo prepolno ljubezni do nas, je prenehalo biti za vedno! Mamica, oh, povej! Zakaj si me zapustila samo, v trpljenju in bolečini? — Kdo me bo tolažil tako v urah gorja in bolezni, kot si me znala ti, zlata mamica moja? Ni te več, — in te ne bo nikdar! Odšla si k Večnemu, da te nagradi za vsa tvoja blaga dela — za tvoje kristalnočisto življenje, — ki je bilo en sam delavnik, poln žrtev in trpljenja. Mamica, ni te več, ali moje srce je pri tebi! Moji spomini se vračajo k tebi, tvoj dih in tvojo ljubezen čutim ob sebi, vem, da si z menoj — in boš ostala vedno, dokler naju ne združi božja roka v večnem življenju.
TA JIM JE PA SAPO ZAPRLA Jz starih pisem in knjig si lahko predstavljamo razmere, ki so pred mnogimi leti obstojale tudi v napredni Ameriki. Pred sto leti so se v javnosti začele oglašati ženske pionirke, ki so zahtevale vsaj nekaj priznanja in pravic, kot enakovredne državljanke. Zgodovina beleži žene, kot je bila Susan B. Anthony, ki si je upala javno zahtevati volilno pravico za ženske. V tistih časih je bilo mnogo žensk, ki so mislile, da sploh ne smejo živeti drugače, kakor jim diktirajo moški. Značilen je dogodek na neki učiteljski konferenci, ki se je vršila 1. 1853, katere so se tudi učiteljice udeležile. Vse debate so vodili možje in ženske so morale le poslušati, ne da bi smele dostaviti groš svoje modrosti. Ena izmed navzočih se je pa le opogumila in vstala ter vprašala za besedo. To je pa moške tako osupnilo, da so pozabili na ves program ter debatirali samo o tem, ali sme ženska poseči v njih debate. Ves dan je bil izgubljen, ne da bi bili prišli do kakšne rešitve. Šele drugi dan so se zedinili ter dovolili dotični učiteljici, da pove to, kar je imela v mislih prejšnji dan. Vstala je in s par stavki povedala, kar jim je šlo. „Do-volite, da se v imenu svojih koleginj zahvalim za privilegij, ki ste nam ga tako velikodušno dali, da smo se smele udeležiti učiteljske konference.” Gotovo bi bila ona in še druge imele mnogo koristnih nasvetov na takem zborovanju, pa so se zadovoljile le s par stavki, ostalo so si pa te inteligentke mislile same zase. Danes se kaj takega več ne sliši, vsaj v Ameriki ne.
MESTNA DEKORATERKA J^EW ORLEANS v La. je edino mesto, ki ima v službi žensko Betty Finnin, katera skrbi za vse dekoracije mesta, kadar se kaj posebnega tam vrši. Za razne praznike, za razne festivale, o pustu (Mardi Gras) itd., je Betty tista, ki nadzoruje kinčanje ulic in raznih prostorov. Z njenimi dekoracijami se mesto New Orleans zelo rado postavi. Priznanje tej deko-raterki.
CVETLICA Z ZLATORUMENIM PERJEM
J^DEČE petelinove grebene (cockscomb) pozna vsaka vrtnarica in če gleda za še lepšo cvetko, potem naj poseje seme Golden Fleece Plumed Cockscomb. Ta je domačinka v Mehiki. Ima rada toploto in sonce. Pri-nešena je bila od tam v Oklahomo in pozneje v Kalifornijo. Uspeva pa tudi po drugih hladnejših državah, kadar se zemlja dovolj ogreje in nastopijo toplejši dnevi. Zraste do štirideset palcev visoko in je polna rumeno zlatega cvetja, ki sliči nojevim peresom. Na vse strani mahajo in visijo te z zlatim cvetjem obložene vejice in ena sama taka rastlina zavzame precej prostora. Seme jako hitro skali in potem kar vidno raste ta rumeni greben. Vse kar zahteva, je dovolj sonca in mokrote, pa bo rastel kakor neumen. Ima tudi to dobro lastnost, da ga mrčes ne napade, kar je velike vrednosti. Saj se dovolj otepljemo te golazni, ki nam hoče uničiti cvet in zelenjavo.
Ako hočemo dati prednost zlatoru-meni barvi na vrtu, potem ne pre-zrimo Golden Fleece Cockscomb. Ta naj tvori ozadje. Pred njim pa naj se razteza vrsta rdečih petunij — Lipstick, ki so sedaj jako moderne.
Coreopsis je tudi cvetka z rumenim cvetjem. Golden Fleece Cockscomb je enoletna rastlina in jo moramo vse-jati vsako leto sproti. Coreopsis je pa večletna rastlina — perennial — to se pravi, da če jo enkrat dobimo na svoj vrt, nam ne bo več izginila. Na dolgih stebelcih napravi lepo rumene cvetove, ki so jako prikladni za šopke in dekoracije. Se tudi precej dolgo držijo sveži. Tudi Coreopsis ljubi sonce in šopek teh cvetlic nam pričara sonce v hišo. S kultiviranjem so vzgojili tudi polno cvetje (double-), kar je seveda še lepše kakor prvoten enovrsten cvet. Če kupujete seme, izberite Double Sunburst.
Kalendula — Calendula je tudi rumena cvetlica. Po toplih krajih raste in cvete tudi skozi vso zimo. Se ne ozira dosti na letni čas. Da ima le dovolj sonca, pa je zadovoljna. Kalendula Orange King in pa Lemon Queen ima cvetje, ki je kras za vsak šopek. Prva ima bolj temno rumen cvet, druga pa je bledejše rumene barve.
MATI
Tvoje obličje, mati, je njiva, v katero se je zaril plug. V dolgo je rezal in počez in razoral mrežo težkih brazd. Pa vsaka ima svojo povest, dolgo in žalostno. Vsaka me posebej boli: katera je moja...
O, pa je vendar vsaka guba tako lepa! Te krive črte na čelu — koliko mater jih ima; moji materi jih je vdolblo trpljenje, zato so svete zame.
DOPISI
Št. 1, Sheboygan, Wis. — Drage sestre! Naznanjam vam, da je bil na seji osvojen sklep, tla se bo vršil piknik v Shooting parku v nedeljo, dne 29. avgusta. Zabave bo mnogo za mlade in starejše. Oddani bodo tudi dobitki tistim, ki bodo imeli srečne številke.
Ne pozabite na tekočo kampanjo in pokažite svojo ljubezen do podružnice s tem, da pripeljite vsaka vsaj eno novo članico. Določene so lepe nagrade — potrudimo se!
Na zadnji seji je bila prav lepa udeležba. Le tako naprej! Prosim članice, da obiskujete bolne sosestre in jim tako lajšate bolezen.
Theresa Zagožen, blagajničarka
Št. 2, Chicago, III.—Zadnja seja je bila lepo obiskana; razmotrivale smo o našem romanju v Lemont, po seji se je pa vršil „birthday-party”. Članice, ki so slavile rojstni dan, so prinesle vsakovrstne dobrote. Krasen in okusen kejk je spekla Elsie Ciezek in smo na njem prižgale svečke v čast našim slavljenkam. Zapele smo „Hap-py Birthday”. Kristina Pirman in Ann Kachover sta nam postregli s okusnim kejkom; Elsie Pisczak s sirovim kejkom in Sophie Bogolin s sladkimi piškoti; Mrs. Zorko in Mrs. Zibert vsaka po eno orehovo potico; Mrs. S. Pfeifer, Mrs. Ivanšek, Mrs. Hajdinjak, Mrs. Vogrich so darovale v denarju; slednja in Mrs. Umek so prinesle rdečega vina za korajžo. — Bog Vam stotero poplačaj za vaše dobrote in vsem želimo dolgo življenje in še mnogo veselih uric med nami.
Spodaj podpisana sem postala drugič stara mamica. Hčerka, ki je bila pred leti bolničarka, je povila zalo deklico, katero bomo z veseljem sprejele v našo podružnico.
V naši naselbini smo imeli tudi imenitno svatbo. Poročila se je ljubka članica Elsie Ovnik, hčerka Mr. in Mrs. J. Ovnik. Njen oče je izvrsten krojač. Obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Spet je posegla smrt s svojo koščeno roko in nam vzela dobro članico Antonijo Dosch. Sožalje prizadetim; njej pa večni pokoj.
Vest, ki se je kot blisk razširila po čikaški naselbini, da sta Stanley in Lillian Kozek bila težko ranjena na potu iz Clevelanda, nas je vse globoko užalostila. Naša glavna odbornica in tajnica št. 2, gospa Kozek, se točasno nahaja v Toledo, Ohio, soprog Stanley pa v Fremont, Ohio, oba v bolnici. Želimo, da bi bila že doma v Chicagu, ko pridejo te vrstice v javnost in da bi bila kmalu zopet zdrava.
V teku je kampanja in vse ste prošene, da se nekoliko potrudite za nove članice, katere pripeljite na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 12. avgusta. Ne pozabite!
Pozdrav! F. Zibert, zapisnikarica
Št. 3, Pueblo, Colo. — Mesec junij nas je objel z žalostjo: bilo je pet smrtnih slučajev. Dne 28. junija smo za vedno izgubile dobrosrčno in priljubljeno sestro Mary Vidmar. Ko sem jo zadnjič obiskala v bolnišnici, mi je rekla: ,,Kako sem Te vesela videti!” Ni me pustila od sebe ... kdo bi si predstvaljal, da sva bili zadnjikrat skupaj. Pokojna je zapustila tri hčerke in sina, ki so odrasli. Pogreb je bil res žalosten, ko so otroci bridko jokali in vzdihovali: mama, zakaj si tako hitro šla od nas! — Pokojna bo ostala tudi meni v trajnem spominu. Draga Mary, Tvoj prijazen smehljaj bo vedno živel v mojih očeh. Odšla si prerano od vseh, posebno pa od svoje družine, katero si srčno ljubila.
Nenadoma je umrl še mlad Frank Strah, sin Josephine Smrajc, moje osebne prijateljice in sosestre. Draga, jaz občutim s Teboj neizmerno, žalostno izgubo, ki se ne da nadomestiti. Bog ga je hotel imeti, ker smo vsi v božjih rokah.
V	hladni grob smo položili vsem dobro poznano Angelo Vidic (rojeno Blažina). — Šla sem na pogrebe pokojnih. Bili so vsi veličastni. Globoko so nas vse ganili zadnji obredi naših diagih, ki so bili iskreno priljubljeni v naselbini. Sestra Theresa Fear tudi žaluje nad izgubo svaka Jožefa Fear. Na tem svetu sploh ni veselja, posebno za nas starejše. Vsem žalujočim preostalim naše globoko sožalje. Pokojnim pa naj sveti večna luč ter jih .ohranimo v blagem spominu.
Sožalje naj sprejme naša glavna podpredsednica, sestra Mary Golik, nad izgubo ljubega soproga Franka Golik.
Ob tej priliki se želim zahvaliti moji teti Prances Sage v Braddock, Pa., za krasno darilo, katerega sem od nje sprejela. Moj brat Frank Yager in žena sta Vam hvaležna za sprejem in gostoljubnost ob času obiska. Kadar boste prišli pa Vi med nas, bomo skušali povrniti.
Sedaj pa še nekaj veselih novic. Poročila sta se John Škerjanc in Dorothy Sabin ter William Merhar in Stephania Debevec. Bog daj vsem zakoncem srečno in zdravo bodočnost. Vsem želimo božjega blagoslova.
Nevarno operacijo je prestala Emilia (Mila) Jamnik; Frances Mikalich boluje doma; Anna Tekavec počasi napreduje v zdravju; resno je bolana Frances Hiža, hčerka sestre Mary An-zick. Prosim, da bi obiskovale bolne sosestre.
Najlepša hvala vsem dragim sestram, ki ste vedno pripravljene pomagati, kjer je pomoč potrebna. Vsa čast, drage sestre, katere izpolnjujete svojo dolžnost kot zavedne članice velike organizacije ter se spoštljivo obnašate do svojih sosester. Ako bi se vse sestre zavedale, koliko dobrega se lahko na svetu stori, kjer prevla-
duje splošno spoštovanje — toda mnogokrat smo razočarane, ko vidimo nasprotovanje od gotove strani in se nas žali, čeprav nezasluženo. Pomnite, da ne bi imele močne podružnice in tudi ne organizacije, ako bi ne bilo vodstvo požrtvovalno. Jaz delam že deset let v odboru pri Zvezi in večina za „božji Ion” in še svoje potrošim,, toda nekaterim to še ni dovolj. Izrek: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo, pade — še vedno drži. Med nami bi bilo lahko vse o. k., če bi ne bilo ved* no zbadljivo nasprotovanje. Res je-težko delati in doseči zaželjeni cilj„ kjer vedno kdo meče polena pod noge.
Najlepša hvala vsem spoštovanim izletnicam, ki lepo opisujejo svoje-vtise iz svojih potovanj po Jugoslaviji. Vsi, ki smo obiskali domovino, uživamo vsako poročilo, ker nas pelje-v duhu po krajih, kjer smo lansko, leto preživele nekaj kratkih, ampak prijetnh tednov. Spomini na domovino ostanejo neizbrisen zaklad v naših srcih.
Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo b. party dne 5. septembra v navadnih prostorih, v šolskem poslopju. Prosimo vse članice, da se odzovete v najlepšem številu in prispevate za dobitke. Omenjeni večer bo oddan tudi glavni dobitek (Electric egg beater), za katerega so listki v prodaji. Polovico dohodkov bomo darovale za našo novo cerkev. Prosim, da pridete vse na zabavo dne 5. septembra.
Naše članice, ki bodo zastopale-Društvo Marije Čistega Spočetja na konvenciji KSKJ, so delegatki Mary Poder in Angela Medved ter častna delegatka Mary Kocman. (Gotovo bo-prijateljica Ana Pucel v Jolietu vesela svojih gostov.)
Naša blagajničarka Mary Kukar je šla obiskat svoje sinove, ki so pri ma-rinarjih na Havajskih otokih. Želimo. Ti cel koš zabave ter srečen povratek nazaj med nas.
Vse nove članice, ki ste in ki boste pristopile k naši lepi Zvezi, saj je-lepše organizacije ni na vsem svetu,, pozdravljam,
Anna Pachak, predsednica
Št. 7, Forest City, Pa. — Naše seje-so zelo zanimive, toda bilo bi še lepše, če bi prišlo več članic, ker odslej bo nekaj mesecev ugodno vreme.
Naša prireditev 14. marca je dokaj, lepo uspela. Požrtvovalne članice so-prinesle mnogo lepih dobitkov, katerih nam je še veliko ostalo. Pripeljale so tudi svoje prijateljice, ki so lepo podprle našo ročno blagajno. Hvala vsem, ki ste se udeležile in prispevale. Zahvala tudi dobrim članicam pri št. 29, Broundale, ki so nam darovale lepa domača ročna dela. Bog vam povrni z dobrim zdravjem.
Vse članice ste vabljene na prihodnjo sejo, da bomo spet kaj ukrenile za našo najbolj priljubljeno zabavo. Imamo mnogo dobitkov in mogoče-bodo še tiste darovale, ki jih zadnjič.
ni bilo in jih nismo nadlegovale. Gotovo bomo imele zopet lep uspeh.
Poročila se je naša sestra Kose Kotar, hčerka naše blagajničarke; ženin je Albert Davegvalo iz Way-mart-a, Penna., ki je po poklicu fotograf. Nadalje se je poročila tudi Mary Delorose Volk, hčerka naše članice Mary Sivic ter vnukinja sestre Lucille Pantzer. Vsem želimo obilo sreče v zakonskem stanu!
Na Forest City High School je z odliko graduirala Margaret Menart, hčerka naše tajnice Christine Menart. Naše iskrene čestitke vrli učenki!
V	nedeljo, 4. julija, smo obhajali ■zlati jubilej slovenske fare Sv. Jožefa, ki je bila ustanovljena pred 50. leti s pomočjo Rev. Josepha Tomšiča in blagoslovljena 19. marca 1905. On ima velike zasluge za faro in je tukaj deloval 16 let. Za njim je prišel Rev. James Drev, ki je blagoslovil zvonove, ki nas še sedaj vabijo k cerkvenim pobožnostim. Tisti čas je bil kupljen tudi prostor za farno pokopališče. Oba že krije hladna zemlja. Naj jima sveti večna luč.
Sedanji župnik Rev. Francis Jevnik je med nami že 30 let in je lani obhajal 45-letnico duhovniškega posvečenja. Lepa hvala vrlemu župniku Father Jevniku in njegovim pomočnikom, da je bila 50-letnica ustanovitve fare ena najlepših slovenskih slavnostih v Forest City. Bog ga ohrani še mnogo let med nami!
Več naših članic je na bolniški postelji. Fannie Kamin je zopet v bolnišnici Sv. Jožefa; odkar je izgubila nogo, se ji zdravje ne more izboljšati.
Pozdrav vsem članicam in odbornicam SŽZ, Anna Kameen, predsednica
Št. 10, Cleveland, O., (šivalni klub).
—	V resnici ne vem, kako bi začela pisati, da bi vse napisala, ker se mi je nabralo toliko gradiva. Rada bi vse povedala in rada bi bila kratka.
V. prvi vrsti moram povedati, da se naši ljubi Francki zdravje polagoma vrača in da je upanje, da bo počasi popolnoma okrevala, kar ji vse iz srca želimo.
Druga velika novica je naš piknik, ki se je vršil 22. junija. Bil je v resnici dan, katerega ne bom nikdar pozabila. Na vse zgodaj zjutraj smo se napravile. Nekaj jih je sestra M. Novak pobrala s svojo limuzino, nekaj nas je pa šlo z busom, in smo vse srečno prišle do cilja okoli 10. ure dopoldne. Dan je bil v resnici tako lep, ■da si lepšega nismo mogle želeti. Sestra Koren in njena prijateljica Mrs. Janc sta nam skuhali dobro dišečo kavo, ki se nam je prav prilegla in naše dobre članice so pa nanesle in napekle toliko dobrega peciva, da vam ne morem povedati. M. Urbas je spekla rozinovo potico; naša častna mamica J. Košir orehovo potico; naša nova in prav lepa mlada članica Silvija Janša nam je napravila prav fine, z orehi nadete piškote; M. Zaler prav
dober sirov štrudel (da se je kar od prstov cedilo), in tudi prav dobri krofi so bili, pa sem pozabila, kdo jih je prinesel. Tudi tistega, tam od zida, je nekdo prinesel.
Sedaj si pa predstavljajte, kaj vse nas je tam čakalo in s tem smo začele dan. Ko smo vse pospravile, smo se bolj korajžne (sestra K., Janša in jaz) odpravile in se naložile na malo barčico, katero lastuje Mr. Koren, ki nas je lepo vozli vse naokoli. Meni se je zdelo, da smo na morju, tako lepo je bilo. Med petjem je naša vožnja lepo potekla.
Druge članice je sestra Novak naložila na njen „voziček” in so se peljale v mesto kupovat spominčke za svoje drage doma.
Po nekaj urah te zabave, smo se zopet zbrale za mizo na lepem vrtičku pod košatim drevesom. Vse smo že komaj čakale, kaj bo prišlo nanj. Prikaže se Mrs. Janc z naloženim krožnikom pečenih kokošk, druga prinese lepo rumenega krompirčka in solatke, graha in korenčka — to je vse tako okusno dišalo in zunaj pri vodi, tam ima človek še večji apetit. Malo smo molile in se Bogu zahvalile za vse dobrote in za zdravje, da smo se lahko udeležile vsega tega, potem smo pa naprej obirale, da nas je bilo veselje gledati. Vse smo lepo zalile z rujno kapljico in ravno, ko smo končale, nas je pa še dežek malo porosil, kot bi prišel na nas blagoslov z neba. Hitro smo se pobrale v hišico in tam smo vodile naš program naprej.
Spomnile smo se vseh naših članic, katere niso bile navzoče in imele smo nekaj kratkih, pa prav pomembnih govorov. Celotni naš odbor je bil poklican, da spregovori nekaj besed, kar se je tudi zgodilo. Naša članica Lojzka Čebular nam je lepo deklamirala nekaj pesmic, kot vedno in kot jih sam ona zna, (hvala Lojzka in se ti priporočamo še zanaprej). Medtem se je vreme zvedrilo, končale smo sestanek in nadaljevale s programom: nekatere so se šle vozit, druge sprehajat, spet druge so se posedle zunaj pod senco v udobnih stolih in uživale svež zrak in mir, ki človeku tako dobro dene.
Čez nekaj časa so spet kuharice obložile mizo z vsem, kar nam je od ju-žine ostalo, zraven pa še vročega ko-fetka za zaliti. Hitro je bilo vse v kraju, naredile smo račun in uredile vse potrebno z našo pridno sestro M. Batich (ona ve za vse; koliko je denarja v naši blagajni in vodi vse zapiske, da ji nič ne uide in je vse v črni knjigi zapisano). Hvala lepa, Martka, brez Tebe nam bi bilo prav težko vse to obdržati. Le tako naprej! Vesele smo se zopet srečno vrnile nazaj z željo, da se prihodnje leto zopet snidemo na tako prijetnem pikniku.
Sedaj pa še nekaj o naši razstavi, ki se bo vršila 25. novembra v Slov. domu na Holmes Ave. Imele bomo toliko lepih stvari, da takih še nikdar noben šivalni klub ni imel. Na tej raz-
stavi si bo lahko vsak nabavil darila za Božič, ker pride vsaka stvar tako prav in cene bodo tudi zmerne (me ne bomo računale preveč, ste lahko brez skrbi). Vsak bo lahko zadovoljen in me pa tudi v zavesti, da smo naredile nekaj dobrega za naš klub.
Zato že sedaj vabim, da bi se v velikem številu udeležile naše razstave in si nabavile praktična darila po zmernih cenah za božične praznike.
Pozdravljam vse Slovence širom Amerike in po vsem svetu, koder jih naša priljubljena Zarja doseže, in želim vsem zdravja, ki je največje bogastvo na svetu. Tončka Repič
Št. 12, Milwaukee, Wis. — Vabim članice na sejo, dne 1. septembra, ob 7:30 zvečer pri Louise Šeruga, 815 So. Gth Street, na kateri bo za rešiti več važnih zadev. Zato je potrebno, da pridete v polnem številu.
Na bolniški listi je več članic: Mary Starich, So. 5th St.; Fanny Zainer, Anne Brulc, Ellen Novak in Celia Novak. Prosim, obiskujte bolne sestre in jim lajšajte dolge ure v bolezni.
Potrudite se tudi za nove članice, da bomo tudi številčno napredovale.
V	imenu glavnih odbornic se zahvalim vsem članicam, ki jim je olepšava Zvezinega doma pri srcu in so velikodušno prispevale za stavbinski sklad.
Pozdrav gl. uradnicam in članicam, posebno pri št. 12.
Mary Schimenz, tajnica
•
Mrs. H. Kodrich, članica št. 12, MII-waukee, Wis., je dobila „afghan”, ki je bil oddan na Zvezin dan v Le-montu. Podrobnosti prihodnjič.
Št. 15, Cleveland (Newburgh), Ohio.
—	Seja meseca junija je bila bolj slabo obiskana. Vzrok temu je najbrž bila precejšnja vročina, zato so članice sklenile, da si vzamejo počitnice za par mesecev. Prihodnja seja bo torej meseca septembra ob navadnem času.
Zopet je zapel mrtvaški zvon svojo žalostno pesem v slovo eni izmed naših dobrih članic, Agnes Gričar. Dolgo časa je bolehala, a je vse vdano prenašala, ker je živela v veri, da za trpljenjem pride večno plačilo. V miru počivaj, draga sestra, in večna luč naj Ti sveti. Družini pa izrekamo naše globoko sožalje.
Meseca avgusta bodo praznovale svoje rojstne dneve sledeče sestre: predsednica Anna Yakic, Mary Jerič, Mary Hrovat, Frances Lindič, Rose Vatovec in Mary Jordanek. Meseca septembra pa Rose Lausche, Angela Stražar, Theresa Jerič, Theresa Jančar, Rose Perko (Grabnar) in Mary Wiatrowski. Želimo vsem skupaj še mnogo zdravih, srečnih in veselih rojstnih dni.
Vsem našim bolnim članicam želimo skorajšnjega zdravja, ki je največje bogastvo tega sveta.
Najlepše pozdrave vsem članicam SŽZ, Zvezi pa mnogo uspeha v novi kampanji. H. Mirtel, poročevalka
BARAGOVA PRATIKA za leto 1955
Te dni je izšla BARAGOVA PRATIKA za leto 1955, ali njen štirinajsti letnik. Vsak letnik Baragove Pratike je zanimiv. Uredništvo se trudi, da zbere čitateljem Pratike kar največ mogoče raznih obvestil, ki so potrebna in prav pridejo povprečnemu slovenskemu človeku, posebno tu v Ameriki. Obenem podamo vsako leto tudi več povesti in novel, da budimo med našimi slovenskimi ljudmi čut do slovenskega leposlovja.
BARAGOVA PRATIKA sicer ne izhaja v kaki obsežni razkošni izdaji, ker pač ne more. Taka je in v takem krilcu prihaja med svoje slovenske ljudi, kakršnega zmore. Drugo bi bilo, ko bi bilo med ameriškimi Slovenci vsaj kakih 25 do 40 tisoč odjemalcev za tako knjigo, ki jih pa ni, ampak le borih deset odstotkov od tega in še to število se krči iz leta v leto, zato dragi slovenski čitatelj tega nikar ne zameri, če prihaja Pratika v kratkem in skromnem krilcu pred te. Bodi vesel, da te še obiskuje kaka slovenska knjiga v tem tujem svetu. Ko ne bo več slovenskega tiska za Slovence v tujini, vedi, da takrat bo napočil čas, ko bo slovenstvu izkopan grob do dna in letnice življenju slovenstva v tujini se ne bodo več pisale. Temu času se pa Slovenci, razkropljeni po širnem svetu še precej časa lahko odmikamo, vsaj dokler Slovenci, došli iz stare domovine, še živimo.
Poglejmo, kaj je priredila in pripravila za nas Baragova Pratika za leto 1955:
Prva sekcija ali pola (vsaka obsega 32 strani) je tiskana letos v plavi barvi. Prva stran je naslovna stran. Druga in tretja obsegata letopis, seznam državnih in cerkvenih praznikov, posti, letni časi, mrki lune in sonca. Potem sledijo meseci in dnevi, ali koledarski oddelek. Na desni strani vsakega meseca pod napisom ..Zapisnik” pa so navedeni važnejši zgodovinski dnevi vsakega meseca, je zelo informativno in zanimivo.
Druga sekcija pa vsebuje sledeče članke:
Za Barago (uvodna beseda); Košček naše lepe slovenske domovine; Hierarhija katol. cerkve; Slovenske župnije; Mešane župnije; Lunine spremembe; Meh za smeh; Vsakega malo; Dve ideji — katera bo zmagala?; O buditelju slovenske zavesti; Prešernova zdravica Slovanom; Ob 450-letnici idrijskega rudnika; Napuh hodi pred padcem; Beseda o planetih.
Tretja sekcija vsebuje:
Uganke; Opis vlade in njenih voditeljev; Zakonodajstvo; Poštne informacije (kako je treba frankirati pisma, kako pobirati pakete in frankirati iste); Klobase in politika (zabavna črtica iz življenja Slovencev med prvo svetovno vojno in pozneje); Ne bo škodilo, če veš!; Prazne nade
(črtica); Za smeh in kratek čas; Kaj je v notranjosti zemlje?
Četrta sekcija vsebuje:
Zgodbica Liščka Matička (zabavna črtica); Vremenski ključ; Zagotovitev prehrane; Pogled na svet (zanimiv opis važnih političnih in drugih dogodkov po svetu).
Peta sekcija pa obsega:
Zavoljo otroka (črtica); Čas v pregovorih; Kupčija (črtica); Job (črtica); Pomoč v stiski (črtica); Sveti večer Janeza Selana (zanimiva zgodbica); O tem in onem pod vaško lipo; Še tri za kratek čas.
Letošnjo pratiko krasi več zelo lepih slik, mest, trgov in vasi iz stare domovine. V tem je košček naše lepe stare domovine! Slike so posnete večinoma iz zraka, ki jih je preskrbel odlični prijatelj Baragove Pratike iz Clevelanda, Ohio. Te slike so:
Pogled na Ljubljano (prestolnico Slovenije); Veličastna slovenska cerkev sv. Vida v Clevelandu; Slovenski svet, ti si krasan! (Naš Bled); Trst s svojo luko in panoramo; Slovenska Kalifornija — Vipava; Cerknica s svojo idilično okolico; Impozanten pogled na Škofjo Loko; Pogled na Vrhniko in okolico; Maribor — prestolnica zelenega Štajerja; Novo mesto .— prestolnica vinorodne Dolenjske; Roštanova vasica v Kane, Penna. in zlatoporočenca; Slovito zdravilišče Dolenjske Toplice pri Straži; Logatec s svojo okolico na Notranjskem; Grosuplje na Dolenjskem s svojo okolico; Pogled na Kranj — prestolnico Gorenjske; Bohinj — idilična izletniška točka; Žiri na Gorenjskem; Pletarji pletejo koše, košare in drugo. Poleg teh omenjenih slik, je še več drugih slik, ki predstavljajo razne osebnosti med nami.
Tu navedeni bežni pregled pove, da letošnja Baragova Pratika vsebuje marsikaj zanimivega. Vsem naročnikom in prijateljem Pratike priporočamo, da jo naročijo čimpreje, ker radi visoke umrljivosti starejših slovenskih ljudi po Ameriki smo jo dali malo manj tiskati, kakor lani. Zato pohitite, da ne boste brez nje.
Stane kakor lani s poštnino vred $1.25, kar je poslati v Money Ordru, čeku ali gotovini (znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne rabimo). Naročila naslovite na: BARAGOVA PRATIKA, 6519 West 34th Street, Berwyn, Illinois.
Iskren pozdrav vsem! John Jerich
Št. 20, Joliet, III. — Naša letna veselica, katero smo priredile 27. junija na prostorih Slovensko-Ameriškega doma, na Clement Street, je zelo dobro izpadla. Dan je bil krasen In odziv članic, njih soprogov in pa drugih prijateljev zelo lep.
Naše odbornice so zelo pridno pomagale ta dan, za kar imajo posebno priznanje. Tudi njih soprogi so že rano zjutraj in prej ta dan postavljali „baro” ter druge stojnice. Prav posebno so se odzvali:	Mr.	Andrew
Hrvatin, kateri je bil prvi na mestu: za tako pomoč; nato Mr. M. Černetič, ki mu je bil desna roka ter Mrs. Helen Sternisha. Tudi Mr. Martin Planinšek je priskočil, da je bilo vse v redu do časa, ko se je pričel naš festival. Posebno priznanje ima pri tem tudi naša mlada podpredsednica Josephine Goran (prej Mahkovec), katera je imela vse „bartenderje’’ naših poročenih kadetk lepo po vrsti uvrstene. Imela je dva in tri vsake dve uri — in vsi so se odzvali. Take kooperacije pri bartenderjih pod vodstvom J. Goran še nisem videla. Pozna se, da je Jo Goran vešča v tej stroki, ker je v resnici dobra organizatorica. Tudi njen soprog je bil tam ves dan. Pri bari so pomagali: Jack Lightner, Frank Goran, Al Theobald, Bob Kostelec, Hank Adamich,. Ed Ancel, Al Bayuk, Frank Sumic, Joseph Erjavec in Frances Bottari.
Pri Hooligan so se zopet izkazale naše zaneslijve članice, kajti bile so-vedno na mestu, in te so: Emma Planinšek, Mary Mance, Rose Horvatin,. Mary Umek in Anna Černetič.
Ves ,,lunch” je bil pod oskrbo Mrs.. Mary Kunstek in Jennie Smrekar.
Kartna igra je bila tudi dobro organizirana pod vodstvom Jo Sumič, naše blagajničarke, katera je imela za pomoč naše kegljačice: Anna Shraj, Mary Rudman, Mary Gaspich, Mary Sef-ner, Anne Stefanich, Mary Gutnik,. Agnes McKanna; številke so pa klicali, Frank Sumic in Ed. Vrenčur.
„Candy” in drugo je imela v oskrbi Mrs. Jennie Govednik; dirke sta pa imeli v oskrbi Mrs. Emma Planinšek in Mildred Pucel.
Srečke ali številke za ročna dela in-potico so prodajale: Emma Planinšek, Mildred Pucel, Josephine Erjavec, Frances Bottari in Mary Rudman.
Blagajničarka je bila tajnica Frances Gaspich.
Tudi program s petjem smo imeli in je razveselil vse okrožje ter so se mu še drugi pridružili. Vse to je bilo pod vodstvom naše pevovodkinje Mrs. Jennie Sprengel.
Tem potom se zahvaljujem v imenu odbora Mrs. Anni Mahkovec, naši častni materi Zveze za leto 1954, ki je darovala tako lepo potico, katero smo dale na številke.
Zahvaljujemo se tudi osobju, odbornikom našega Ameriško-Slovenskega doma, ki so nam dali na razpolago njih krasen vrt za našo prireditev, in to brezplačno, poleg tega pa so nam bili na uslugo ves dan pod vodstvom predsednika Frank Sumica. Hvala našemu radio-oglaševalcu Mr. Mance pri Joliet Slovenian in slovenski uri, kateri je tri nedelje oglaševal prireditev, kar je mnogo pomagalo k takemu uspehu. Hvala tudi Slovensko-Ameriškemu domu za brezplačno uporabo elektrike in plina ter sploh vsega, kar smo rabile za ta dan. Ni nam bilo treba voziti skupaj nobene stvari, kar je mnogo olajšalo delo vsem odbornicam.
Torej še enkrat hvala vsem obiskovalcem, ki so nas posetili ta dan, med njimi so bili tudi: naš župan Arthur O. Janki, Mr. Jevitz ter mnogo drugih vplivnih prijateljev. Upamo, da se snidemo tudi drugo leto na taki prireditvi.
40-letnico svoje poroke sta praznovala Mr. in Mrs. Paul Dolinšek na Bluff Street. Iskrene čestitke, da bi dočakala zlato poroko.
Umrl je Mr. Joseph Jerman, soprog Mrs. Mary Jerman, iz Jackson Street. Mr. Jerman je dolgo bolehal. Dolgo časa je bil lastnik gostilne. Sedaj vodi taisti lokal zet in hčerka Mr. in Mrs. Joseph Kochevar. Naše sožalje sorodnikom; umrlemu naj sveti večna luč.
Bolne so Mrs. Caroline Gregory iz N. Broadway ter Mrs. Agnes Skedel, katera se je morala vrniti v bolnišnico te dni. Želimo jima kakor tudi ostalim skorajšnje okrevanje. Na potu okrevanja je naša nadzornica Mrs. Mary Lešnik.
Pri družini Ted Planinšek so dobili sinčka. Naše čestitke!
Vsem članicam, ki so na počitnicah te dni, želimo mnogo zabavnih časov in dobrega oddiha.
Pozdravljam vse članice,
Josephine Erjavec
Št. 21, Cleveland (West Park), O.
—	Na zadnji seji je tajnica prebrala finančno poročilo naše podružnice, ki je bilo pohvalno potrjeno od nadzornic in sprejeto po vseh navzočih. Naša tajnica se je podala z letalom v daljno Kalifornijo obiskat svojega brata ter se je že srečno vrnila. Pravi, da je bilo prav prijetno „frčati po zraku” z veliko brzino in je bila zadovoljna s poletom.
Za našo ročno blagajno so darovale sledeče dobrosrčne sestre: Mary Galič in Mrs. Zupan, vsaka dolar in sestra Stevenson dva dolarja. Prav lepa hvala vsem.
Nevarno sta bili bolni pestri: Mary Jesen in Rose Mary Garstek ter sta se morali podati v bolnico; zdaj se zdraviti doma. Vsem bolnim želimo, da bi bile kmalu zopet zdrave in da se vidimo na seji v polnem številu, ker tajnica ima dosti dobitkov na rokah. Torej sreča vas čaka! Sestra Jesenovec je poslala krasen kvačkan predpasnik.
Sestra Zeman je praznovala godov-ni dan. Ona je zmeraj vesele narave in tudi druge okrog sebe spravi v dobro voljo. Naše čestitke, kakor tudi vsem, ki praznujete rojstni dan. Sestra Roza Kave, ki vedno pridno pomaga pri Narodnem domu, je tudi praznovala svoj imendan. Daj Bog vsem sestram ljubo zdravje.
Nahajamo se v Marijinem letu, zato se priporočimo Njej v varstvo. Katera bi se rada pridružila skupini, ki gre na božjo pot ta mesec, naj se gotovo prijavi. Skupno romanje bo 8. in 22. avgusta, ter 12. in 26. septembra, in tudi 10. in 24. oktobra. Nobeni ne bo žal, ki bo šla. Odpeljemo se od Catholic Information Center ob pol
Zvezin dan v Minnesoti
se vrši v nedeljo, 22. avgusta 1954 v Gilbert-u, Minnesota.
Letos je gostiteljica pod. št. 31, Gilbert, ki slavi svoj srebrni jubilej in obenem tudi podružnice: št. 33, Duluth; št. 34, Soudan; št. 35, Aurora; št. 36, Me Kinley; ter št. 37, Greaney, Minnesota. Vseh šest podružnic je bilo ustanovljenih pred 25 leti v par mesecih razlike. Slavili bomo velik praznik vseh omenjenih podružnic na Zvezin dan v Gilbertu, 22. avgusta 1954.
Za to izredno slavnost je sprejela vabilo naša ustanoviteljica Mrs. Marie Prisland, kakor tudi glavna predsednica Mrs. Josephine Livek ter glavna tajnica Albina Novak in glavna nadzornica Kati Triller, ki bodo potovale skupno v avtomobilu, katerega bo šofirala urednica Corinne Novak.
Kličemo Vam: Na veselo svidenje v nedeljo, 22. avgusta, v Gilbertu, Minnesota!
dveh popoldne. Več kot nas bo, tem več bo molitve posvečene za blagor vseh! Najlepše pozdrave,
Frances Kave, poročevalka
Št. 30, Aurora, III. — S tem dopisom začenjam 26. leto mojega dopisovanja v Zarjo. Je že kar precej dolga doba v življenju, pa naj si bo v zasebnem, oziroma materinskem in gospodinjskem, trgovinskem ali pa v političnem. Kot veste, sem jaz ostala na najbolj navadnem, a vseeno zelo važnem poklicu matere in gospodinje, saj mi niso mogli oče in nepozabna mati dati v stari Avstriji nič več šole kot štiri leta ljudske šole v Grahovem. Druge pomoči pa ni bilo od nikjer. Žal mi je pa še danes, da nisem šla v šolo precej lro sem prišla v Ameriko. Pa saj veste, kako je bila žena pred 40. leti ali še prej. Danes je drugače, veliko bolje in prav je tako; saj hišnega dela je vedno dovolj in tudi pri tem se je treba učiti. In kdor več zna, več velja. Če mi verjamete ali ne, neštetokrat sem že rekla in še bom, da če bi bilo v moji moči, bi jaz po visoki politiki malo „pometla”, izbrala ducat ali dva žen prav iz naše SŽZ, jih poslala v Washington, in skoraj pribijem, da bi kaj hitro napravile mir med narodi in brez atomskih bomb. Matere vemo, kaj velja življenje sinov, ki je povezano z najmočnejšo vezjo, z vezjo materine ljubezni.
Pa še nekoliko o moji prvi 25-let-nici. Ko sem se možila, sem bila tudi skoraj 25 let stara. Šla sem takrat nekaj kupit v Cerknico k Pogačnikovim, kjer je bil zaposlen zelo prijazen Jože, ki ga je menda vsak človek rad imel in spoštoval. Pa sem mu rekla: ,,Jože, kaj mislite, če bi midva malo izračunala, saj sem Vam precej denarja prinesla v teku let — moja sestra je bila šivilja in z njo sem šivala
tudi jaz — in bi morda kaj obresti dobila, ker se bom kmalu poročila. Jože je razumel „špas”, z enim očesom pomežiknil in rekel: „Seveda, saj to se tudi spodobi, kar prinesite knjižico, pa bova izračunala obresti.” (Saj veste, da knjižice ni bilo nobene.) Še par ,.okroglih” sva izmenjala in Jože mi je dal lepo darilo, da se ga še zdaj rada spominjam.
Ob moji 25-letnici dopisovanja v Zarjo se pa tudi zahvalim članicam za toliko zanimanje za moje dopise. Od vseh strani sem že dobila pohvalo in pobudo, naj še pišem. Še celo iz daljne Kalifornije sem zvedela, da radi berejo od št. 30. Učenosti veste, da nimam, pišem kakor vidim ali čutim. Če vidim kaj lepega, rada zapišem, če je pa kaj žalostnega, se mi pa zdi kot bi potožila sestram, ki me razumejo, ter nekako čutim vašo tolažbo — in mislim, da je tako na obe strani prav. (Bog Vam poplačaj z zdravjem Vaše dobro delo! —Op. ured.)
Če hočete imeti piknik brez komarjev, pridite v Auroro. Naš župan je sprožil misel, da bi bilo dobro, mesto poškropiti z D.D.T., da ne bi bilo toliko komarjev. Seveda, drugi so pa rekli: „Ni denarja zato.” — Župan pa je dejal: ..Obrnil se bom na ljudi, kaj bodo rekli” — in kar precej je naročil mesto poškropiti. Ljudje so veseli, ko ni nadležnih komarjev in denar kar hitro prihaja v ta sklad, pa četudi gre v tisočake.
4.	julij smo kar lepo praznovali; še menda vreme se je veselilo tako lepe razsvetljave (fireworks) kot je bila v mestnem parku. Vreme kot nalašč zato (in še brez komarjev), ljudje pa so prišli iz vseh okoliških mest in plavijo, da jih je bilo do 35 tisoč in vsi so bili veseli kot ena sama dru-^ina- ____________Vaša,	Frances Kranjc
V	BLAG SPOMIN SINU
Št. 29, Broundale, Pa. — Dne 19. julija je poteklo enajst let, odkar je dal svoj mlado življenje za domovino sin in brat
PFC. JOSEPH M. YEREB
Padel je v vojski daleč od nas preko morja. Globoka žalost, ki nas je presunila tisti dan, ko smo dobili poročilo o njegovi smrti, ne bo nikdar izginila iz naših ljubečih src. Dragi Joseph, služil si zvesto svoji domovini in zdaj se nahajaš tam, kjer ni trpljenja. Tvoj spomin bo živel med nami vse dni našega življenja.
Žalujoči ostali:
Joseph in Frances Yereb, starši;
Frances in Mary, sestri.
Št. 32, Euclid. Ohio.—Julij je meseo počitnic in ljudje gredo ponavadi na razna potovanja, zato tudi pri naši podružnici nismo imele ta mesec seje.
V	juniju je odpotovala s soprogom v domovino na obisk Mary Kalin. Želimo jima zdravja in srečen povratek ter lepe spomine. Pravtako tudi vsem drugim, ki se nahajajo na potovanju.
•	Dne 22. avgusta bosta praznovala 40-letnico zakona naša predsednica
Glasbena Matica
IZ CLEVELANDA
poda dva pevska koncerta na svoji prvi daljni potovalni turi — v MILWAUKEE, 2. oktobra ob 8. zvečer v cerkveni dvorani; v CHICAGU, 3. oktobra ob 3. popoldne v dvorani American Hall
(18. cesta)
PROGRAM
Ave Marija (From opera Gorenjski Slavček
The Nightingale of Camiola) ............Foerster
Momar ..............................................Vilhar
Jeftejeva Prisega (excerpts) ............Gregorčič-Sattner
Chorus aria from opera “Nabucco” ....................Verdi
La Traviata (Act III) chorus and solists ............Verdi
Resurrection Chorus and Drinking Song from opera
Cavalleria Rusticana .........................Mascagni
Halleluja .........................................Haendel
Venite rož’ce moje	Ljub’ca moja, kaj si st’rila
Slanica	Gor čez jezero (male chonis)
Luna sije	Narodna napitnica
Izpod Triglava (venček) Pri farni cerkvici (male quartet)
Vsi so prihajali	Urška (male quartet)
Mila, mila lunica	Venček narodnih
Soloists:
CAROLYN BUDAN, ANNE SAFRED,
JOSEPHINE PETROVČIČ, JUNE PRICE, HELEN LUNDER, FRANK BRADACH, EDWARD KENIK,
WENCEL FRANK, FELIX TUREL.
Pianist:'
VERA MILAVEC-SLEJKO
(Zgodovinski podatki Glasbene Matice na strani 244—249.)
Terezija in Tone Potokar z obiteljo. Imata sedem otrok in trinajst vnukov. Vsem želimo zdravja, zadovoljnosti in božjega blagoslova še na mnogo let.
Sestra Julia Popovič je postala četrtič stara mama, ker so pri sinu Johnnu dobili zalo deklico-prvoro-jenko.
Mary Veber je postala že tretjič stara mati; v aprilu so dobili pri hčeri Dorothy fantka in Elsie ima pa že dva otroka (to so naše nekdanje kadetke).
Mary Hočevar se je podala v juliju v bolnico na operacijo. Hudo bolna je tudi Julia Popovič iz Bali Ave. — Bog daj vsem našim bolnim ljubo zdravje.
Sedaj je pa zopet ponavljajoča se prošnja vsem tistim, ki ste zaostale na članarini: poravnajte in prikrajšajte skrbi tajnici, ki za vas zalaga s svojim denarjem, in ne čakajte, da bo prišla do vas, ker ima družino, dva otroka, in tudi ni njena dolžnost. Lahko plačate na njenem domu ali po pošti, najbolje pa je, če pridete na sejo. Frances Perme, poročevalka
Št. 41, Cleveland (Collinwood), O.—
Na zadnji seji so bili podani šestmesečni računi, s katerimi smo bile prav zadovoljne, in naša blagajna kar lepo napreduje. Odsotna je bila naša podpredsednica Francka, ker je bila za varuhinjo svoji vnukinji in vnučku, katera sta prišla z mamico in atekom na obisk iz daljnega New Orleansa. Na obisk iz Floride sta prišla tudi sestri Gertrude Kapler-Koshel in soprog ter Caroline Rostan in soprog. Vsem želimo lepega razvedrila in da bi za dalj časa ostali med nami.
Kot sem že zadnjič na kratko poročala, smo imele članice prav lepo razvedrilo pri našem izletu na lepih prostorih sestre Kožel-Grajzar. Ančka nam je kazala lepe premične slike v barvah, katere je vzela na film ob času obiska v domovini in pa v Floridi ob času medenih tednov. Slike so nam vsem zelo ugajale. Ančki se vse najlepše zahvaljujemo za njen trud in postrežbo in ji želimo, da bi s soprogom Jimom in hčerko Carol še mnogo let srečno uživala njih lepi dom.
Prav prisrčna hvala sestram, Stego in Jamnik ml. ter hčerki naše blagajničarke sestre Jalovec, Mrs. Ida Do-deck za prevoz, enako tudi sestri Ple-šec in soprogu. Iskrena hvala pa tudi vsem izletnicam za tako okusne dobrote, katere ste prinesle, ker je bila ena boljša od druge.
Poleg vseh dobrot so članice še v gotovini prispevale za blagajno v skupni vsoti 12 dolarjev. Vsem skupaj še enkrat prav lep „Boglončkaj”.
Tudi onim članicam, katere so sodelovale pri prodaji in nakupu Zve-zinih ključkov, prav lepa hvala.
Sedaj vas ponovno prosim, da ne pozabite naše Star-Point kampanje. Vsaka naj se malo potrudi za nove članice, da ne bomo prav med zadnjimi. Nekaj naših članic je poromalo v Lemont, na prijazni hribček k Mariji Pomagaj. Ella Starin, tajnica
Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa. — Najsrčnejša hvala vsem dragim sestram za tako lepo pomoč k uspehu naše obletnice. Udeležba ni bila velika, toda gmotno pa je bil prav zadovoljiv izid, boljši kot že dolgo časa poprej. Hvala vsem in za vse, kar ste dobrega prinesle ter vse tako pridno delale. Čast mi je izreči vam pohvalo za vse doprinose. Tudi na seji v juniju smo se imele imenitno. Za zabavo in okrepčila so pa poskrbele naše slavljenke rojstnih dni in to v aprilu, maju in juniju. Imele smo vse dobrote, kar jih zna slovenska žena narediti in tudi tistega od zida ni manjkalo, kar nas je spravilo vse v veselo razpoloženje.
Vsem bolnim sestram želim ljubo zdravje, kakor tudi soprogu naše sestre Zupan, ki je resno bolan in se je nahajal v bolnici.
Letos imamo neznosno vročino, toda vemo, da bo trajala samo še par mesecev in potem bo zopet hladna jesen. Pozdrav vsem sestram širom Amerike! Minka Chrnart, tajnica
Št. 89, Oglesby, III. — Pozdravljene, drage sestre! Poročati moram žalostno vest, da smo izgubile dobro čla-
nico Mary Kozel 25. maja. Umrla je nagloma, ko je pripravljala večerjo za sina. Bila je rahlega zdravja ter je hitro sledila možu, ki je umrl na veliki četrtek. Zapustila je štiri sine in hčerko, ki so vsi poročeni, razen mlajšega sina. Sestra Kožel je bila dolgo let članica in je rada prihajala na seje. Zadnjič se je udeležila seje na materinski dan, kar nas je zelo veselilo. Možu je ob času dolgotrajne bolezni pridno stregla. — Draga sestra Mary, počivaj v miru zraven svojega moža in ljubi Bog naj Vama podeli večni mir in pokoj. Vsem preostalim izrekamo globoko sožalje.
Pred tremi leti sem obiskala Perko-vičevo družino v Chisholmu, Minn. Takrat je bil mladi Frank na počitnicah in njegova mati mi je povedala, da se je odločil za duhovnika in pohaja v St. Paul Seminary. Ko sem ga spoznala — govoril je lepo slovensko — sem mu obljubila, da bom prišla na njegovo prvo sv. mašo, čeprav bi morala polovico poti peš. In glej, 5. maja sem dobila povabilo na njegovo prvo sveto daritev. Takoj sva se odločili z Mary Steiner, Per-kovičevo sestrično, da grevi na pot
in se 4. junija odpeljali z vlakom do Dulutha, Minnesota, potem pa z bu-som do Biwabika k moji sestri Franci Sherek. V nedeljo zjutraj naju sta pa Jennie Ahlin, hčerka Johanne Zalar, in Mrs. Ahlin iz McKinley peljali naprej v Chisholm.
Zbrali smo se pred cerkvijo Sv. Jožefa ter najprej srečali Mrs. Lenich iz Bveletha in jo lepo pozdravili; nato smo se sešli tudi s Perkovičevo družino. Pri prvi sv. maši se je zbralo mnogo prijateljev in znancev, kar je pokazalo veliko priljubljenost Perko-vičevih. Po končanem cerkvenem opravilu smo se podali v Slovenski dom, kjer je bilo zbranih okoli 250 gostov pri slavnostnem kosilu. Mize so bile lepo okrašene s cvetjem in svečami ter najboljšimi jestvinami. Kuhaiice so v polni meri pokazale svojo zmožnost; servirala so pa prijazna mlada dekleta.
Popoldne se je vršil sprejem gostov v farni dvorani Sv. Jožefa, katerega smo se tudi me udeležile. Udeležence je sprejemal mladi duhovnik, č. g. Frank Perkovich, zraven njega je bila mati. Podala sem mu roko ter mu želela obilo božjega blagoslova, da bi bil zvest in vnet služabnik Gospodov. Ne bom pozabila prizora, ko sta mati in oče pokleknila k angelski mizi in prejela sveto obhajilo od sina-duhov-nika. Ponos in čast srečnim staršem!
Zahvaljujem se Mrs. Ahlin iz McKinley, ki je pripravila Mary Steiner in meni tako prijetno vožnjo, da naju je njena hčerka Genevieve Pattinelli pripeljala domov s svojim avtomobilom. Ona obiskuje poletno šolo v University of Indiana. Ker je izvrstna šoferka, je bila 'vožnja prav prijetna.
Bolnim članicam želim hitrega okrevanja, vsem pa najlepše pozdrave
Celia Hobneck, tajnica
Slavko Hlad:
SAN LJUBAVI »KATICE ZLATO"
Bilo je to davno, davno jedne večeri, kad sam moje zlato prvi put čekao.
U ruci mi stručak cvječa, da nju okitim,
a srce mi raste srečom čekajuč taj čas.
Katice zlato, moj slatki raju, zašto ne rečeš, da češ bit’ moja.
Srce je moje sahara pusta, dok ne poljubim ta tvoja usta.
I
Usta su tvoja, ko svježe cvječe, a oči tvoje garave čarne.
Samo mi podaj poljubac jedan, pa da za uvjek zatvorim oči.
Katice zlato, moj slatki raju ...
Ljubavi gorka, što činiS od mene, da ja sad mladjan moram umreti. Moja se draga nek sječa mene, jer sam ju vjerno žarko ljubio. Katice zlato, moj slatki raju ...
Sprejemamo fantke do 14. leta starosti.
Vprašanje, ki se mnogokrat pojavi, je: Kakšni bodo pogoji za fantke, ko bodo stari 18 let? — K temu važnemu vprašanju naj bo pojasnjeno, da bodo ostali pri Zvezi istotako kot deklice, ko pristopijo v odrasli oddelek in bodo deležni istih provizij, zato je napačno mnenje, da bodo fantki ob 18. letu morali izstopiti iz Zveze, ker na prihodnjih dve konvencijah se bo prav gotovo sklenilo nekaj stalnega za našo mladino, da bo ostala pri Zvezi in imela vse priložnosti do družabnega življenja.
Jasno je, da smo in še bomo dodale več slikovitosti naši Zvezi, ker zdaj sprejemamo tudi fantke. Časi se spreminjajo in nekdaj stalne določbe nimajo nobenih mej, če gre za trgovski napredek. Vse gre za to, da se doseže čimvečji procvit, in to ne samo pri podjetjih, ampak tudi pri vseh organizacijah. Zato moramo tudi pri Zvezi z duhom časa naprej.
Ko smo na zadnji konvenciji določile, da se sprejema fantke od rojstva do 12 let starosti, smo gotovo napravile velik korak k napredku. Čas bo gotovo pokazal, da smo storile pravilno. Da se je takrat dala doba do 12 let starosti, je bil vzrok, da imamo vsaj dve konvenciji, na katerih se bo določilo bodoče pogoje za fantke, ko dopolnijo starost 18 let. Ker pa je od takrat že dve leti poteklo in so fantki, ki so pristopili ob 12. letu, zdaj stari že 14 let, zato je bilo sklenjeno, da se odslej lahko vpiše za nove čla-ne fantke do 14 let starosti, ker bodo isti čas stari 18 let, kot bodo oni, ki so bili 12 let pred dvema letoma. Ker je bila to popolnoma nova točka k našim pravilom in mnoge tajnice, odbornice in članice niso bile še pripravljene za vpisanje fantkov, zato je ostalo mnogo fantkov, ki so bili takrat 12 let stari, in ti bi sedaj radi pristopili. Upati je, da se boste vse podružnice potrudile pridobiti mladino zlasti v tem mesecu in še v septembru, da bo sedanja kampanja dosegla zopet lep izid.
KDO VEČ PRENESE — MOŠKI ALI ŽENSKE?
Jsja nekem sestanku zdravnikov, spe-cijalistov za srčne bolezni, so razpravljali tudi o tem, kdo več prenese
—	moški ali ženske. Oglasil se je dr. William G. Leaman Jr., ki je specijalist za srčne bolezni. On je tudi načelnik medicinskega oddelka na ženskem kolegiju v Pa. Rekel je, da se ženskam dela krivica, ako jih smatrajo kot šibkejši spol. Tudi duševno ženske nadkriljujejo moške. Res je, da v splošnem ženske ne opravljajo težaških del kakor jih moški, ampak če bi prišlo do tega, bi se enako kosale z njimi. Ženske prenašajo bolezni mnogo strpnejše, kakor pa moški. Govor o šibkosti
nežnega spola je stara pravljica, katero lahko pozabimo v današnji dobi prosvetljenosti in enakopravnosti. V različnih profesijah so ženske pokazale svoje zmožnosti, posebno če niso živele pod vtisom inferijornosti. Kje je kak moški, ki bi opravljal svoj poklic zunaj doma, se vrnil z dela ter doma opravljal vse kar zahteva dom in družina. Na vseh področjih industrije in profesij najdemo ženske uslužbenke. To so po veliki večini poročene žene, matere, katerih zvečer čaka še mnogo opravka, predno je družina nasičena in odpravljena za nočni počitek. Vse to zahteva dosti energije, trdne živce in tudi spretne diplomacije, da se ustreže vsem zahtevam različnih temperametov moža in družine.
Dr. Leaman je še dodal, da je to v resnici ženski svet. Lahko se tega zavedajo, ampak je previdnejše, da tega javno ne razglasijo. Ali so se kolegi tega zdravnika strinjali v njegovo pohvalo o ženskem spolu ali ne, lahko rečemo, da je že sam poklic materinstva tako zahtevajoč, da bi ga moški spol ne prenesel.
DIJETA ZA NOSEČE MATERE
QD hrane je odvisno naše zdravje in tudi zdravje in razvoj detet, ki še niso prijokali v ta svet. Za dijeto mater računajo po 2300 do 2700 kalorij hrane na dan. Ne bomo šli v podrobnosti, ker račun s kalorijami zahteva gotove študije. Dovolj je, če vemo, da taka žena rabi zadostno hrano, ki odgovarja zahtevam njenega telesa ob takem času. Mesa rabi vsaj osem unč, t.j. pol funta na dan. Meso naj ne bo mastno, lahko je ribe in tudi kuretino, kar ji je lažje na izbiro. Vsaj enkrat na teden naj ima jetra ali srce, pljuča, vranco, možgane. Izbira je dobra, kjer so večje mesnice, ki imajo tako zalogo. Jajca — dve ali tri dnevno. Mleko — tri kozarce vsak dan. Sir — eno unčo in pol na dan. Solata — eno porcijo. Zelenjava — kuhana, 8 unč. Kruh — iz cele pšenične moke, ne več kot tri „šnite” na dan. Cereal — žitni preparati, kuhani ali mrzli, eno skodelico na dan. Sadje
—	oranže, grapefruit, paradižnikov sok (en kozarec). Razno drugo sadje ali vsaj sokove, če ni drugega na razpolago. Maščoba — 3 kocke masla ali oleomargarine, če teh ni, zadostuje tudi 2 žlici olja. Slaščica — (dessert), želatina, junket, kostard ali mlečni puding. Eno izmed teh na dan. Krompir, nudeljni, riž, koruza, lima, fižol, špageti, makaroni. Eno izmed teh na dan, in sicer samo eno žlico in pol. So redilne snovi, zato naj se pazi na tako malo porcijo. Sladkarije, orehi, bonboni, sladoled, mehke pijače — bolje je za mater, če si jih redkokdaj privošči in vselej v jako majhni količini. Preveč soli je prav tako škodljivo, kakor preveč sladkorja. Hrana naj se rajši tako razdeli, da pride po šestkrat na dan v mali porciji, kakor pa po trikrat v obilni meri.
Ako otekajo noge v členkih, se je treba paziti, da se jedi ne soli. Vsaka jed naj bo med kuho bolj malo osoljena, nikdar pa ne na mizi še posebej. Prašičevo meso ni priporočljivo, posebno ne mastno.
Vzorec hrane za en dan:
Zajtrk — Sadje ali sadni sok (en kozarec), dve jajci, eno šnito opečenega (whole wheat) kruha, kava, mleko ali kakav.
Predjužnik — eno skodelico žitnega preparata (cereals), pol skodelice mleka malo okuhanega sadja (mogoče češplje, jabolka ali kar je v sezoni).
Kosilo — 2 unči nemastnega mesa, namesto mesa lahko vzamemo dve jajci ali pa 2 unči sira, pol skodelice kuhane zelenjave, pol skodelice solate, kakršna se dobi ob tistem času. Pol kozarca mleka.
Malca — 1 unčo skute (cottage cheese), namazano na eno šnito kruha, en kozarec mleka.
Večerja — 6 unč mesa ali ribe ali kokoš, en krompir (najbolje pečen), pol skodelice kuhane zelenjave, pol skodelice solate, želatina in mlečna kava.
Povečerjek — par krekarjev (crackers) in kozarec mleka.
Opojna pijača ni nobenemu priporočljiva. Ne verujte tistim, ki pravijo: to ti bo dalo moč. Važno je tudi, kako je jed pripravljena. S kuho izgubimo nekaj vitaminov. Če kuhamo zelenjavo v dosti vode in potem še to vodo zlijemo v lijak, delamo sebi škodo. V vodi so se porazgubili vitamini, mesto da bi jih mi užili. Kuhajmo samo toliko časa, da je zelenjava užitna in v jako malo vode, da se ta vsa pokuha predno vzamemo jed iz lonca. Nikdar ne rabimo pe-civno sodo, kadar kuhamo sočivje. Mlečni prah je jako dober za kuhane mlečne jedi. Ima vse snovi, kakor mleko, samo maščobe nima. Če kupite mleko v kanti, prečitajte, ako ima dodatek vitamina D. To je sončni vitamin, ki nam ga manjka v oblačnih zimskih dnevih. Dobra izbira hrane in pravilna kuha je važna za naše zdravje.
PRAVILNA HRANA JE KAKOR DOBRA TOVARIŠIJA
JZMED sedmih bazičnih jedi si moramo vsaki dan izbrati vse, ako hočemo zadostiti potrebam telesa za naše zdravje. Tukaj, v Ameriki smo še tako srečni, da skoro slednja gospodinja lahko tako izbero nudi svoji družini. Samo malo je treba vse preštudirati, da vzamemo od vsakega nekaj, da pride dobro razmerje med edmi in vitamini, ki so v njej. Ker mamo za zajtrk navadno kakšno ci-‘rusovo sadje, se spomnimo, da rabi >lo vitamin C. Ta vitamin ima tudi zeljnata glava, paradižnik in razna zelenjava. Dnevno moramo imeti vsaj eno porcijo tega vitamina. V drugi skupini najdemo mleko in mlečne izdelke. Mleko je silno važna hrana za
otroke, pa tudi za starejše ljudi je potrebno. Mleko ima bogato zalogo kalcija. Tudi druga hrana ima kalcij ampak tako malo, da se ne da primerjati z mlekom. Za enako količino kalcija, ki je v enem kvartu mleka, bi morali pojesti sedem in četrt funta korenja, ali 39 jajc, 29 oranž, 27 funtov krompirja ali šest in četrt funta zeljnate glave. Iz te primere se učimo, kako važna hrana je mleko z ozirom na kalcij. Kdor ima otroke, naj ne varčuje z mlekom, ker od tega je v veliki meri odvisna rast otrok. Vsak naj dobi vsaj tri kozarce mleka vsak dan. Za starejše pa naj velja vsaj dva kozarca. V tretji skupini je zelenjava in rumeni sadeži, kot je korenje, kavla, razne buče. Pod četrto točko pride proteinska hrana. To so razne vrste mesa, ribe, jajca, suh fižol, grah, orehi, tudi pinacovo maslo, kuretina in perutnina. Pod točko pet pride maščoba v obliki masla ali margarine, olja. Za otroke je ta dodatek jako potreben. Za tiste, ki so podvrženi, da se hitro zredijo, pa naj bodo bolj zmerni, kar se tiče masla in drugih maščob. Tudi mleko ima maščobo, pa prodajajo tudi posneto mleko, ki je prav tako dobro za tiste, ki se morajo držati gotove vage. V skupino šest spada krompir, zelenjava in sadje. Krompir sam ni tako redilen kakor tisto, kar denemo na krompir. To so razne polivke in obilna zabela. V sedmi skupini je naš vsakdanji kruh in vse močnate jedi. Ameriški kruh je premehak. Boljše je, če se ga še opeče. Najboljše pa je, če more gospodinja sama peči kruh doma z dodatkom cele pšenične moke. Saj veste, moko najprej oropajo dobrih in zdravilnih snovi, potem ji pa dodajajo, kakor je pisano na vsakem zavitku. Otrobe in pšenične kali odstranijo in potem posebej prodajajo tistim, ki vedo ceniti tudi te snovi. Umevno je, da si otrok zaželi sladkarij, ampak pri tem naj se drži ena gotova mera. Otrok, ki bo napolnil želodček s slaščicami in pecivom, ne bo maral za drugo hrano, ki je za njegovo zdravje v resnici potrebna. Zdrava hrana je prvi pogoj za dobro razpoloženje vsakega človeka. Kdor mora biti na dijeti, naj je od vsake hrane manjše porcije, pa bo imel dober uspeh.
PARJENE BUČE (RED CABBAGE)
Vzemi glavo višnjevega zelja, očisti, operi in nareži na malo širše rezance kakor za solato ter ga popari. V ka-stroli razbeli 3 žlice dobre masti in bledo opraži 1 drobno zrezano čebulo, 2 žlički sladkorja. In ko vse to porumeni, dodaj 2 žlici moke. In ko še ta porumeni, dodaj dobro odcejeno zelje, 1 kislo olupljeno in na koščke zrezano jabolko ter zalij z pol ročke juhe ali kropa. Premešaj, pokrij in pari, da se zelje zmehča. Dodaj prav malo kumne in po okusu okisaj, na kar naj se še malo pokuha.
STROČJI FIŽOL S PARADIŽNIKI STRING BEANS WITH TOMATOES
Otrebi, operi in razreži 2 f. mladega stročjega fižola ter ga pristavi v vreli slani vodi, osoli in kuhaj, da je napol kuhan. Dobro ga odcedi. Razgrej 3 žlice dobre masti, bledo opraži l drobno zrezano čebulo ter dodaj nekaj drobno zrezanega peteršilja, ščepec paprike in 2 paradižnika, katerima si odstranila kožico, prerezala na polovice, odstranila seme in zrezala na majhne koščke. Pokrij in praži 10 minut in med tem parkrat premešaj. Nato prideni 1 žlico moke, mešaj, da se nekoliko prepraži. Prideni fižol, % ročke juhe ali kropa, malo popopraj in, če treba, dodaj še soli. Pokrij in pari, da bo fižol mehak.
ZABELJEN STROČJI FIŽOL (STRING BEANS WITH BUTTERED CRUMBS)
Otrebi in operi zelen ali rumen stročji fižol tre ga skuhaj v slanem kropu, dobro odcedi ter stresi v skledo, v kateri ga boš dala na mizo. Zabeli ga z nekoliko masla, na katerem si bledo zarumenila malo drobno zrezane čebule ali pa ga zabeli z na maslu opraženimi drobtinami.
INDONEŠKI SATfc BABI
Tri funte prašičevega mesa, tričetrt žličke soli in ščepec popra, eno žličko zmletega korijandra (coriander) in kimla (cumin seeds),
polovico ročke olja in polovico ročke sesekljane čebule, eno žlico rjavega sladkorja, štiri žlice soja zosa (soy sauce), eno žlico Maggi izvlečka ali pa mo-nosodium glutamete, ščepec ingverja (ginger) in sok dveh malih limon.
Meso zreži na palec in pol velike kocke. Potresi s poprom in soljo ter dišavami korijander in kimel. Polij vse z oljem in premešaj. Če ni dovolj oljnato, pa še malo olja prilij. Najbolje je, če ostane meso v tej marinadi vso noč. Če se ti pa mudi, pa pusti vsaj par ur, da se prepoji meso. Za marinado vzemi tudi drobno zrezano čebulo, rjav sladkor in vse ostale primesi razen limoninega soka. Koščke mesa natakni tesno drug poleg drugega na špine (skewers) ter jih nasloni na rob ponve (broiling pan). Polij meso z marinado in postavi v broiler tako da bo štiri palce pod plamenom. Med broilanjem obrni špine parkrat, da se vse meso enakomerno prepeče in polivaj s sokom, ki se je nacedil v ponvo. Ko je meso skozi prepečeno, položi špine na plošček, polij, kar se je scedilo v ponvo in tudi nakapaj z limonovim sokom. Te jedi je dovolj za šest porcij. Zraven lahko priložiš koščke krompirja in solato ali kakšno drugo prikuho zelenjave. Tudi brusnice (cranberries) so dober dodatek k taki jedi.
NEVARNOST BOLEZNI OŠPIC (GERMAN MEASLES)
LTA 1752 je prvič nemški zdravnik opisal to vrsto ošpic in tako je ostalo ime ,,nemške ošpice”, ki imajo znanstven izraz Rubella. Kakor vse ošpice, so tudi te nalezljive, ampak niso tako težka bolezen, kakor so druge vrste. Do leta 1941 se zdravniki in tudi bolniki niso ustrašili ne-pada nemških ošpic, ker niso vedeli, kdo postane njihova posebna žrtev s težkimi posledicami za vse življenje.
V	Avstraliji je tedaj zapazil zdravnik Norman Mac Alister, da je trinajst novorojenčkov prišlo na svet z raznimi nadlogami. Več teh revčkov je trpelo za očesnimi katarakti, nekaj pa jih je bilo kako drugače obteženih in poškodovanih. Čudil se je in premišljeval, kaj bi bilo temu vzrok. Ko je dobil še dodatne podatke od drugih zdravnikov in detet v njihovi oskrbi, je bil preričan, da to povzroča do tedaj še nepoznani bacil. Dobil je natančne podatke od vseh mater, ki so tedaj imele telesno poškodovane dojenčke in prišel je do ugotovitve, da je ta sovražnik tisti, ki povzroča „nemške ošpice”. Vseh oseminsedem-deset mater je zbolelo od teh ošpic, in sicer tekom prvih štirih mesecev nosečnosti. Njihova deteta pa niso ušla poškodbam, ki so jih dobili za časa njihovega ravzoja tekom prvih štirih mesecev. Po teh zaključkih so zdravniki svarili matere, naj se var-jejo pred to nalezljivo boleznijo, ako hočejo imeti zdrave in lepo razvite otroke. Ta bolezen vpliva tudi na duševni razvoj svojih žrtev, kar je še najhujše, mislim. Bolezen ne izbira. Napade svoje žrtve, kjer jih najde. Nizozemska kraljica Julijana je zbolela za nemškimi ošpicami, ko je pričakovala svojega četrtega otroka. No-vorojenka Marijke je prišla na svet skoro napol slepo dete. Kakšna žalost je to bila za kraljico. Kakor vemo, na kraljevih dvorih si želijo bolj princa, kot pa princezo. Je bilo torej dvojno razočaranje, ker je bila hčerka, in še ta revica žrtev bolezni ošpic. Hvala Bogu, da so se zdravniki pobrigali za tako številne slučaje in tudi našli dobro sredstvo, ki pomaga takim materam. Zdravilo je vzeto iz krvi in se imenuje „Gamma Globulin”. Naša kri je sestavljena iz rdečih in belih krvnih celic in iz tekočine, ki ji pravimo „plazma”. Iz plazme dobijo zopet to posebno snov, ki uspešno zdravi, oziroma preprečuje obolenje mater in njihovih še nerojenih detet. Slišali smo tudi, da je uspešno sredstvo zoper otroško paralizo. Če se bo ta poskus cepljenja to poletje obnesel, potem bo to zopet velikanski napredek v zdravljenju otrok.
Ker ima Ženska Zveza mnogo mladih žen in nevest, se mi je zdelo priporočljivo, da napišem ta članek, ki lahko prepreči nesrečo v družini. Dandanes so ženske bolj skrbne in gredo k zdravniku po pametna navodila. Če je katera v nevarnosti, da oboli za temi ošpicami, naj ne odlaša iti k
zdravniku, ki ji bo dal pomoč in rešil dete pred telesnimi in duševnimi poškodbami. GaQima Globulin je varno sredstvo, ki ne pusti slabega efekta. Rdeči Križ ima to zalogo, ki je na razpolago zdravnikom, kakor nanese slučaj obolenja ali epidemije teh ošpic. Cepljenje s tem serumom ni trajne vrednosti. Deluje samo osemnajst dni. V slučaju, da je mati ponovno izpostavljena tej nalezljivi bolezni, jo bo zdravnik ponovno cepil. Najboljši serum je iz krvi tiste osebe, ki je prebolela nemške ošpice. Tak izvleček rabijo v Avstraliji in upajo, da bodo tam to nalezljivko zatrli. Nadaljne študije o materah in njihovih dojenčkih so tudi dokazale, da so našli izjeme, na kar pa se naj nobena mati ne zanese preveč. Ameriška akademija je proučila 132 slučajev, kjer so bile matere izpostavljene ošpicam in so tudi obolele. Med njihovimi deteti je bilo samo enajst normalno razvitih, vsi drugi pa so bili telesno pokvarjeni. Nekaj jih je bilo mongoloidov in kretenov. Kadar vidimo takega otroka ali odraslega, imejmo usmiljenje in pomislimo, kaj vse zakrivi ignoranca. Če bi bile njihove matere vedele, kaj čaka njihove otroke, bi se bila vsaka potrudila za pomoč cepljenja, ki je danes v vseh slučajih na razpolago.
KAJ POVZROČA GUBE NA OBRAZU
TTOŽA mladega človeka je sveža, na-peta in prožna. Z leti pa koža izgubi to elastičnost in pokaže večje ali manjše gube koderkoli se pregib-lje mišičevje. Koža pogreša gotove vitamine in pred vsem je to riboflavin, ki je del vitamina B complex. Ta vitamin pa lahko dobimo in si kožo zopet izboljšamo ako jemo hrano, ki ima riboflavin. V enem kvartu dobrega mleka je več kot en miligram tega vitamina. Skoro toliko ga je tudi v eni unči pšeničnega zrna. Ena unča govejih ali telečjih jeter da toliko riboflavina kakor ga dobimo iz cele galone mleka. Ne pozabite tega in pripravite jetra vsaj enkrat na teden. Alfalfa je sicer krma za živino ampak kdor bi jo žvečil, bi prav gotovo dobil precej vitamina riboflavina. Kadar kupimo peso, se nam vidi perje odveč. Pa ravno v perju je vitamin. Kot prikuha je izvrstno. Rusi napravijo juho boršt iz pesinega perja. Ni napačna. Špinača, katere se marsikdo brani, ima gotovo vrednost riboflavina. Enako vredni so različni siri, posušen fižol, jajca in beljakovine.
Čc mleko pasteriziramo, ne uničimo preveč riboflavina. Ako bi pa mleko delj časa vreli in kuhali, pa bi precej te dobrote izgubili. Riboflavin so prej označili kot vitamin G ali kot kožni vitamin. Dijeta, kateri je manjkal ta vitamin, je povzročala prezgodnje staranje kože. Vsa mazila vrhu kože ne bodo naredila takega efekta, kakor ga more narediti hrana, v kateri je dober del riboflavina.
Poleg tega pa so priporočljive nekatere vaje. Kadar je prilika, držimo noge tako, da so naslonjene, da so višje kakor je glava. S tem spravimo več krvi v lica. Ta prinese hrano koži in odstrani kar je slabega v njej. Površno umivanje kože se hitro pokaže na obrazu. Včasih je dobro namazati kožo z jajčnim beljakom. Vtepi beljak in kani par kapljic limoninega soka. S tem si namaži obraz in pusti gori, da se posuši, potem si pa obraz dobro izmij. Gibanje v svežem zraku je tudi jako priporočljivo, ne samo za lepo kožo, ampak za ves sistem telesa.
KAKO POSUŠIMO PLETENO OBLEKO
pleten jopič ali kak drug predmet operemo v topli milnici. Splahnemo ga tudi v topli vodi in nikdar ne ovijamo, ampak samo stiskamo vodo ven. Opran sveter (sweater) razgrnemo na mizo, katero prej pogrnemo s par turškimi brisačami. Sveter raz-ravnamo v prejšnjo velikost in rokave položimo poleg jopiča. Valjček, kakršnega rabimo za valjanje testa, ovij-mo s turško brisačo in z njim polagoma valjajmo čez sveter ali obleko, katero hočemo hitro posušiti, da se ne ukrči. Kadar se ena brisača zmoči, vzamemo drugo suho in ponovimo valjanje, dokler je potreba. Če se bojimo, da se bo oprana obleka ali sveter ukrčil, je prav, če ga prej zmerimo in potem raztegnemo v prejšnjo obliko in velikost. Ko je še moker, se to lahko napravi.
Madeže od raznih barv odpravimo iz blaga, ako jih namočimo v amoni-jaku in terpentinu. Vzemimo vsakega polovico ter zlijmo v primerno emajlirano posodo, kjer namočimo dotični kos obleke, ki je zamazana od barve.
Volnene obleke, srajce in druge kose, ki ne rabijo popolnega čiščenja, lahko očistimo malih madežev kar doma. Kupimo French Dry Cleaner, ki stane menda povsod okrog 60 centov za galon. Nalijmo malo tega čistila v šalčko. Položimo srajco ovratnika na mizo in pod ovratnik podložimo v več gib zloženo staro brisačo ali krpo, ki je čista in ne gre ob barvo. Pomočimo malo krpico v čistilec in drgnimo po zamazanem ovratniku, če je potreba, premenimo podložek, da je suh in zopet pobere mokroto, ko drgnemo po ovratniku. Enako storimo z manšeti, ki niso čisti. Očiščeno srajco razobesimo zunaj in ko se izpuhti ves duh, je tudi srajca suha, da jo lahko kar zganemo in spravimo.
Zoper komarje in drug mrčes po sobah je Oil of Pennyroyal. Kupite steklenico tega olja in jo držite odprto v spalnici ali v sobi, kjer ne marate te nadloge. Pennyroyal je dišeča rastlina, ki spada med molise.
No. 8 — Vol. XXVI	THE	DAWN	AUGUST,	1954
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
THE PRESIDENT'S MONTHLY MESSAGE
Miss ANNE FORTUNA, R. N
Dear officers and members:
I am most pleased to notice that so far most of our new members are joining Class B which is very wise. I believe if every soliciter and officer when enrolling new members and when juniors become of age, bring this to their attention, we would have a substantial gain in Class B. For 25 cents a month more, that is for 60 cents per month dues, one gains $300.00 insurance; that’s bargain hunting. But people don’t know, unless you tell them when soliciting; so please do. Also tell them that if they join under 30 years of age, they are eligible for this full amount. Our good and faithful worker, sister Mary Otoničar from Br. 25 in Cleveland controls the first point now in our Star Point campaign! Who will be next? Let’s give her some competition. There’s only two months left.
Thank you, Calumet!
Some time during the month of May, I received an invitation from sister Ann Heineman, president of Br. 28, Calumet, Mich., to be present at the 25th Anniversary of the branch. The branch had at that time 87 members. Our discussion at our last director’s meeting was not to send a Board member to an Anniversary unless
the celebrating Branch has at least 100 members; when I informed this to sister Heineman they immediately went to work and got new members and when we arrived they had 101 members. Our supreme secretary, sister A. Novak drove us up; sister M. Prisland informed us that she could not join us at that time but asked me to convey her congratulations to them. That the Branch is well organized and well led, is to say the least; the cooperation is wonderful nd the program was very well selected and fittingly presented for the occasion. We are indeed very proud of every officer and member of br. 28 and do wish them continued success in every undertaking. I know, that they were as happy to see us in person as we were pleased in making their acquaintance. Thank you sincerely for the sight-seeing trip north through your beautiful country, the gifts and flowers and your valuable time.
In return, we hope to see your bowling team in So. Chicago next spring. How about it, girls?
August 15th is Assumption Day, it is a Holy Day of obligation. All Catholics are bound to hear Holy Mass.
Good health to you all.
Very sincerely yours
JOSEPHINE LIVEK
MINNESOTA ZVEZA DAY. AUGUST 22, 1954 GILBERT, MINNESOTA
The officers and members of Branch no. 31, Gilbert, Minnesota, cordially invite all the Minnesota branches to attend their celebration of Minnesota Zveza Day on August 22, 1954. >4s in the past, the day will be planned to accomodate many guests; and the program will include spiritual as well as material benefits. In attendance will be many Supreme Officers; and six Minnesota branches will be celebrating their Silver Anniversaries at this time. Honored will be Branches: 31, Gilbert; 33, Duluth; 34, Soudan; 25, Aurora; 36, McKinley; and 37, Greaney.
The day will be another grand event in the history of our Minnesota branches!
A recent graduate from St. Joseph’s Hospital in Marshfield, Wisconsin, is Miss Anne Fortuna, who received her degree in Nursing on June 20th. During her high school days at St. Mary’s High School in Chicago, and at St. Joseph’s, Anne has been an honor student. Her future in this wonderful profession will be spent at St. Joseph’s Hospital and will be full of many happy and important days, we are certain. Anne’s parents, Mr. and Mrs. Anton Fortuna and sister, Dorothy, join us in wishing her heartiest congratulations. The ladies of the Fortuna family are members of Br. no. 2, Chicago, 111.
Miss MARY K. PAZEL, R. N.
Mary K. Pazel, is the daughter of Mr. and Mrs. Joseph Pazel of Vand-ling, Penna. Upon graduating with honors from the V a n d 1 i n g High School in 1951, she entered Jefferson Medical College Hospital School of Nursing from which she recently graduated. At present she is employed as a general staff nurse at the same hospital, and plans to attend Villanova University in the fall for additional studies. Her mother Mary O’Berzan Pazel, grandmother Catherine O’Berzan and grandmother Josephine Pazel are also members of Branch no. 7, Forest City. Congratulations, Mary, may God guide you and bless you in your chosen career.
A-BROAD
VIEWPOINT
by JOSEPHINE MISIC
1111 E. 72nd St., Cleveland 3, Ohio
rp[HE ROAD from Florence to Rome continued to be an interesting one. Every mile of the way carried Italy’s reputation of containing the finest roads in the world. White stone markers are spaced every few feet to enable the night driver’s vision. Each kilometer is marked and road repair crews are continuously on guard to keep the spiralling highways in perfect condition.
Hundreds of hill towns and hill villages stand proudly along the way. They are the homes of famous Italian saints, poets and painters.
Passing the Tuscan hills, the Slove-
nian W o m e n’s Union came upon the famous grape region which produces chianti wine. Further along, the Sienna marble region appeared. Thousands of churches all over the world are decorated with this famous marble.
At 2:00 on the morning of July 30, 1953 the lights of the Eternal City were seen from a hilltop restaurant. The Capitol of Christendom was reached from the great road Via Cassia.
Goths, Huns, Charlemagne, Frederick Barbarossa, Charles V, Napoleon and pilgrims from every land for centuries have trudged down this road toward the Holy City.
A traveller could spend his lifetime in Rome and its vicinity and still not see every interesting detail.
During our three-day stay, guides ■directed our group through Rome’s highlights. The ruins of the Roman Forum came before our eyes as we stood on the exact spot where Nero fiddled while Rome burned.
Outside the ancient Roman walls, our bus travelled the Appian Way to ,St. Calixtus Catacombs. Guided by an English-speaking friar, we made our way into the dark burial grounds and' secret hiding places of early Christians. The friar’s torch light beamed on skulls and signs of the fish.
The four greatest basilicas were a "must” on our itinerary. The ceilings of Santa Maria Maggiore are covered with the first gold brought by Columbus from the new world.
Basilica of St. John Lateran contains two doors of gold, silver and bronze, which when moved by the • custodian, give forth a sound like an organ.
Bright mosaics and granite marble decorated the exterior of St. Paul’s Basilica. Inside, a freeze high in the nave contains portraits of all the popes from St. Peter to the present pontiff.
One day was set aside to visit Vatican City.
Ascending the wide flight of steps, the Slovenian Women’s Union entered . St. Peter’s Basilica through one of
the five carved bronze doors. The last door on the right is the Porta Santa (Holy Door) which is only opened in Jubilee years.
The statue of St. Peter stands against one of the four immense pilasters supporting Michelangelo’s great dome. Each of the pilasters con-
tains a sacred relic. The pilaster behind St. Peter is believed to contain the lance which pierced the side of Christ as he hung upon the cross. In another pilaster is the head of St. Andrew. In another is the relic of the true cross which St. Constantine’s mother brought to Rome. The fourth pilaster contains the veil of St. Veronica given by her to Christ to wipe the blood and sweat from His brow.
In one of the huge basilica’s chapels stands the Pieta. Michelangelo was only 25 years old when he carved the sorrowful face of a virgin looking down at the body of her dead son.
The beautiful galleries and palace cover the 100 acres of the Vatican State. A spiral ramp leads to the Vatican Picture Gallery. Ten Raphael tapestries are glass enclosed. The famous Sistine Chapel bears the paintings of Michelangelo. "The Creation of the World" and “The Fall of Man” are on the ceilings. The altar wall contains "Last Judgement.”
Modern Rome’s atmosphere is that of any other cosmopolitan city. Theatres, hotels, shopping centers, modern apartments and political posters decorate today’s Rome.
Tourists prefer to regress to classical Rome.
The colosseum which at one time was the arena of pagan Rome today r e ma i n s empty and quiet. Benedict XIV consecrated the one time blood-soaked structure as a sacred relic because it was a place of martyrdom. A cross now rises from the center of the arena. Modem Italian-make cars and busses scurry along the outer walls of the structure.
Celebrating our last evening in Rome, the ladies decided to attend the opera “II Trovatore.” Teatro Cara-calla is used for summer out-door performances. The structure once contained huge baths owned by a military emperor named Caracalla. Today’s ruins make it a perfect setting for grand opera.
Three eye-cramming days were over and we left a significant city once founded by a shepherd named Romulus.	(To be continued.)
Our excursionists on steps of St. Peter’s Basilica—Vatican City. Franciscan Sister, S. Jozefa, our guide, is seen with the group.
Glasbena Matica. Grand opera was re-instituted into the repertoire. Operas “La Traviata”, “Cavalleria Rusticana” and “Pagliacci” have recently enjoyed tremendous success.
For its first road assignment Glasbena Matica has chosen its finest and most popular concert selections. Slovene classics, folklore and operatic arias will be interpreted by the chorus and leading soloists under director Schubei’s brilliant supervision.
Director Anton Schubel
Director Anton Schubel was born in Rodici, Domžale, Slovenia, Jugoslavia.
He received his early education at Ljubljana Conservatory and Drama School and was accepted into Ljubljana’s Drama Theatre. He completed his vocal studies in Berlin’s music conservatory and began a series of concerts in 1923 throughout the Venezia Giulia region. The same year the young baritone became a member of Ljubljana’s opera and debuted in the opera ‘ Gorenjski Slavček.”
In the years 1928 and 1929 baritone Schubel made a coast-to-coast tour tlnoughout the United States. He returned to Europe to make more radio-and concert appearances in Ljubljana, Berlin and Milan. In Milan, Italy the singer delved into added vocal studies and returned to the United States in July, 1930.
The depression years found him entertaining American audiences once-again. In 1940, Anton Schubel became director of Cleveland’s Glasbena Matica.
The Metropolitan Opera Co. seized his talents in 1942, after which there followed seven years of continous ap-
Molly Plut, Frank Bradach and Carolyn Budan — opera “La Mascotta.”
The year 1930 found a split in the organization and the newly formed group was named Slovenski Samostojni Pevski Zbor “Zarja.” Throughout the decade opera flourished under Director John Ivanusch's supervision. 1930 & 1933 Gorenjski Slavček 1931 Turjaška Rozamunda 1932 & 1935 Martha 1934 & 1939 II Trovatore 193G La Mascotta 1938 Nikola Subič Zrinsld 1938 Hubička The names of Louis Belle, Josie Milavec, Mary Grill-Ivanusch, Frank Plut, Antoinette Simcic, Frank Bradach, Anton Smith, Joe Birk, John Nosan, Carolyn Budan became synonymous with the Slovenian choral stage.
Josephine Milavec, Frank Plut, Mary Ivanush and Louis Belle in scene from opera “Nikola Subič Zrinski.”
Brief History of Glasbena Matica
Analysis by Josephine Misic, Publicity Chairman.
This is the first in a series of features dealing with some of our Slovenian cultural groups. Glasbena Matica of Cleveland, Ohio, has gained a great deal of fame because their productions have always coupled quality chorus singing with excellent solo voices. We are happy to bring you their history which has been compiled by Miss Misic, a member herself.
Recently announced has been Glasbena Matica’s concert tour. They will appear the evening of October 2nd, at St. John’s Auditorium, Milwaukee, Wis., and on Sunday afternoon, Oct. 3rd, at the American Hall, 18th Street, Chicago, 111. Concert program appears on page 238. —Ed.
A trained chorus of forty mixed voices is prepared to present to its new audiences vocal artistry embodied in a group whose sole purpose is music appreciation. This non-partisan organization contains a membership of varied talents and careers whose united aim is to enrich the music-loving Cleveland Slovene community.
Glasbena Matica had its beginning in the year 1916 when some present-day members organized a male, choral group called “Zarja.” By 1920 a mixed
chorus of male and female voices was In 1926 the first operetta "Kovačev Študent” by Vinko Vodopivec appeared on the stage of the Slovenian National Home in Cleveland, Ohio. In 1929 and 1930 director Ivanusch staged two more operas, “Grof Celjski” and his own composition “Rozamunda.”
rganized by its director John Ivanusch.
Ten years later (1940) the membership again re-organized under the name of Glasbena Matica. A promising baritone, Anton Schubel, became its director. Johann Strauss’ “Fleder-maus” and “Gypsy Baron” and Rossini’s "The Barber of Seville” were produced in 1941 and 1942.
The Metropolitan Opera Co. claimed the capable director and poet-com-poser-pianist Ivan Zorman accepted the directorship of Glasbena Matica. A repeat performance of “Gypsy Baron” in 1945 and “La Mascotta” in 1946 were presented under his baton. Director Zorman’s concert presentations carried his genius compositions and four-part harmony arrangements for choral groups.
In 1950 Anton Schubel returned to
Mrs. Albina Novak, is in good musical company with Mr. Anton Schubel, at her right, and Mr. Eddie Kenik at her left. Famed singers were pictured with Mrs. Novak at the time of the Grand Opening of the Home Office in Chicago, January 1953.	(Photo	by Tony Trinko.)
pearances in all opera centers of the U. S. A., Canada and South America.
In 1949 he returned to Cleveland where he established a permanent residence and a vocal school in the Slovenian National Home building. Twice a month the untiling man commutes between his Opera Workshop in Washington, D. C. and Cleveland, Ohio where Glasbena Matica, “Triglav,” “Slovan,” “Adria” and the East Ohio Gas Company choruses are under his capable direction.
ACTIVE SOLOISTS MEAD GLASBENA MATICA
Baritone Frank Bradach’s record of activeness is one of the greatest. During his twenty-four years of singing in the Slovenian circles, this industrious singer has appeared in performances of “Hubička,” “Gorenjski Slavček,” “La Mascotta,” “II Trova-tore,” “Martha,” “Nikola Subič-Ztin-ski,” "Gypsy Baron,” “Mam’zelle Ni-touche,” “Barber of Seville” and "La Traviata.” Recently critics acclaimed his successful climax which he established in the opera "Pagliacci.”
Mr. Bradach is president of the Glasbena Matica organization and hails from Cleveland’s "Collinwood” area. A family man and business merchant, he resides at 16201 Arcade Avenue.
Josephine Petrovčič and Eddie Kenik, as “Violetta” and “Alfredo” in Matica production of La Traviata.
Mrs. Josephine Petrovčič
Josephine Petrovčič made her vocal debut in Glasbena Matica’s 1941 presentation in Johann Strauss’ “Fleder-maus.” Her next assignment brought to her a three-time success record as “Violetta” in the opera “La Traviata.” Mrs. Petrovčič will next co-star in opera “Mignon.”
Along with Mr. Edward Kenik, the duo combination presented their individual concert in Cleveland in
January, 1953 and upon an invitation from the Slovenian Women’s Union, the couple later repeated their program in Chicago, Illinois.
The lyric soprano is a member of St. Vitus Mother’s Club church choir and a member of the Slovenian Women’s Union branch no. 50.
As a wife and mother of two son§, Mrs. John Petrovčič lives at the Modic-Petrovcic residence 1246 Norwood Road.
Mr. Edward Kenik
Tenor, Edward Kenik is a native of the “Newburgh” Slovenian community. His vocal background dates
Miss Carolyn Budan
Soprano Carolyn Budan heads the list of prima donnas. The petite, amiable coloratura is endeared by her Slovene public. Her countless appearances at various Slovenian cultural and fraternal affairs received due appreciation when the public responded wholeheartedly to her solo concert at the Slovenian National Home in November, 1952.
Miss Budan has appeared on the Slovenian stage in performances of “La Mascotta,” “Hubička,” “Gypsy Baron,” “Martha,” “II Trovatore,” “Nikola Subič-Zrinski,” “ F 1 e d e r -m a u s ,” “Mam’zelle Nitouche,” Pagliacci” and scene from "Faust.”
She is a member of Slovenian Women’s Union branch no. 25 and lives at 6313 St. Clair Avenue.
back to his membership with the juvenile singing group “Črički” and later joined Zvon Singing Society, both directed by Mr. Ivan Zorman.
After joining Glasbena Matica, in 1946 Mr. Kenik’s interests and ambitions carried him into the president’s and vice president’s positions. His vocal talent starred him in “Rigo-letto” and "Tosca” scenes, operetta "Mam’zelle Nitouche,” the character portiayal of ‘ Pagliacci” and a threetime hero in "La Traviata.”
Mr. Kenik resides with his wife and son at 1161 Norwood Road.
Miss Carolyn Budan
Mr. Louis Belle
Louis Belle is Cleveland’s most celebrated Slovenian tenor. His record of activeness from 1918 through 1946 cannot be excelled.
He was the first to inspire and inaugurate opera on the Slovenian stage. Many singers received their vocal coaching and operatic prompting from this great tenor. He appeared in his first solo concert on March 8, 1931 and six years later presented his concert on March 7, 1937 at the Slov. National Home.
For sixteen years Mr. Belle served as treasurer of Glasbena Matica. Ill health during the past few years has temporarily retired his activeness. Yet today, Glasbena Matica’s extravaganza productions are made possible by tenor Belle’s shrewd musical and financial wisdom. With his wife and 3 children he lives at 6026 Glas« Ave.
Mr. Felix Turel
Felix Turel’s background is very interesting. Mr. Turel is a relative newcomer to the United States and to Glasbena Matica. He was born in Gorica near Trieste. After attending schools in Zagreb, he completed his education at the University of Economic Sciences obtaining his Doctor of Philosophy degree in Trieste.
Tenor Turel studied voice in Zagreb and later in Trieste and Rome. He was a member of Zagreb’s Radio Station and Opera and appeared in a solo concert in Trieste. He displayed his artistic qualities in “Cavalleria Rusticana” and in “Carmen.”
As a guest soloist, Mr. Turel makes an annual appearance with the Croatian singing society “Lisinski.” In the greater Cleveland area he is active with the Cleveland Light Opera Guild.
With his Zagreb-born wife, he re-at 494 East 125 Street.
Top: Scene from “Cavalleria Rusticana” with Tony Mramor, John Pe-rencevic, Felix Turel, John Mihelič, Charles Y a n c h a r and Wencel Frank from left to right.
Middle: “Pagli-acci’s” leading roles were sung by Frank Bradach, Eddie Kenik, Carolyn Budan and John Perencevic.
Bottom :	Scene
from “Pagliacci,” with soloists and chorus in first act finale.
Scene from “Cavalleria Rusticana,” when chorus kneels to sing the famous, Ave Maria. Cleveland Symphony Orchestra is seen in foreground.
Mrs. Anne Safred
Dramatic soprano, Anne Safred has contributed greatly to Glasbena Matica’s reputation. Results of her serious studying and great interpretive understanding placed Mrs. Safred in leading roles of “Mam’zelle Nitouche” and “Cavalleria Rusticana.” The dil-ligent member is now preparing for her forthcoming role of “countess” in the opera “Marriage of Figaro.”
The soprano’s other interests show her active with the Cleveland Symphony Orchestra chorus, the Cleveland “Pops” chorus and the International Institute. After her successful solo concert in Cleveland in January, 1952, the summer season found Mrs. Safied in Europe with a solo concert in Trieste. She also appeared at Radio Ljubljana in Jugoslavia.
Mrs. Safred resides with her husband Emil, an enthusiastic chorus member, and a son at 1361 West 91 Street.
Mr. Wencel Frank
Wencel Frank has supported numerous leading roles with his baritone voice. “Barber of Seville,” “Fledermaus,” “Mam’zelle Nitouche,” “La Traviata,” “La Mascotta” and scenes from “Carmen” and “Faust” showed Mr. Frank’s name in the cast. With his wife and four children, he lives at 1448 East 57 Street.
GLASBENA MATICA CHORUS
Anton Smith of 7000 Whitney Ave. can boast about his longest record of activeness. Since 1916, tenor Smith has sung with various choral groups. Present-day singing societies “Slovan” (All male chorus) in Collinwood and "Triglav” have enjoyed his interests.
Since 1931 sisters Molly Frank and Josephine Bradach have served as chorus members. The former “Martinčič girls” reside at the family home 5919 Prosser Ave. Mrs. Stanley
Frank, mother of four children is secretary of the Glasbena Matica organization. Mrs. Edward Bradach is the mother of a son and daughter.
Mrs. Agnes Zagar is an active “Newburgh” resident. The St. Lawrence church choir and Zvon Singing Society of Maple Heights, Ohio are also credited by her membership. The popular soprano soloist, chorus member, mother and grandmother resides at 3579 East 81 Street. She is a member of S. W. U. branch no. 47.
Charming Marie Babitt of 3428 West 97 Street has for years chaperoned daughter June Price many long and late hour rehearsals. The alto chorus member today silently beams as her daughter receives loud ovations.
Miss Sylvia Mihevc of 1135 East 60 Street is one of the most faithful chorus members. She is also active with Ivan Cankar Dramatic Club at the Slovenian National Home. She belongs to S. W. U. no. 25.
Tom Germack of 1072 East 176 St. finds enjoyment and relaxation in Glasbena Matica’s tenor chorus section. The friendly insurance agent keeps his eyes and ears open for new talent as he visits hundreds of Slovenian homes in Cleveland.
Baritone Charles Yanchar of 844 E. 220 Street, Euclid. Ohio and tenor Tony Mramor of 70l East 127 Street are two of his “finds.” Both family men have enjoyed supporting roles in Glasbena Matica’s performances.
Mrs. June Price
June Price, whose maternal ancestry is Slovenian, has supported many of Glasbena Matica’s leading roles for the past thirteen years. This mezzo-soprano’s dynamic voice gained its first public recognition in the role of sultry “Carmen.”
The faithful and patient singer will appear as “Mignon’s” prima donna in Glasbena Matica’s November performance.
The stately twenty-eight year old singer presented her individual concert at the Slovenian National Home stage in January, 1954. She is also a member of “Triglav Singing Society” in Cleveland’s west side Slovene community.
Her busy life is also devoted to a husband and three tiny youngsters.
The Prices live at 3426 West 97 Street.
Mrs. June Price
Josephine Milavec as “Carmen,” Mary Jo Zorman and Alice Somrak as gypsy companions Frasquita and Mercedes.
Sopranos Mary Jo Zorman of 710 E. 120 Street and Alice Somrak, 2028 E. 83 Street have frequented the Glasbena Matica stage with their harmonizing duets, Mary Jo is the daughter of attorney Mr. Joseph Zorman and niece of poet-composer Ivan Zorman. She attended Hiram College and at present is majoring in music at Ohio University.
Alice is preparing for the role of “Cherubino” in January’s opera “Marriage of Figaro.” She is also a member of Adria Singing Society in Euclid, Ohio.
Tenor John Perencevic of 14910 Sylvia Ave. made his first appearance as “Harlequin in the opera “Pagliacci.” His army release also brought him back to Adria and Slovan Singing Societies and the St. Vitus Men’s Choir. His sister Ann Perencevic has recently left the Glasbena Matica chorus to join Duquesne University Tamburitzans.
Newcomer Tony Mihelich, 830 Babbitt Road, Euclid, Ohio displayed great tenor potentialities in Caval-leria Rusticana’s supporting role. His active background credits him membership in singing societies “Jadran” of Collinwood, “Adria” and “Slovan.”
Tony Mrainor as “Don Jose” and June Price as “Carmen” in first act of Bizet’s exciting opera. In this scene Carmen sings the famous Habanera.
He was also a thtee-year member of the Cleveland 500 and a one-year member of the Cleveland Civic Light Opera. His army life found him with the Tenth Special Service Company entertainment group in Korea.
Jane Mirtic, 3796 East 114 Street is a promising nineteen year old “Newburgh” soprano. She will assume one of the leading roles in Marriage of Figaro. She soon hopes to replace her career as an X-ray technician at Cleveland’s University Hospitals for a full-time singing career.
Pete Kotorac, 375 East 2G2 Street, Euclid, Ohio, Cleveland’s polka dance contest winner and Einest Zdesar,
Scene from “Cavalleria Rusticana” with Anne Safred as “Santuzza,” Felix Turel as “Turridu” and June Price as “Lola.”
1109	East 64 Street, a St. Clair Avenue businessman add to their young social and business lives the aesthetical environment of Glasbena Matica. Pete also belongs to Slovan Singing Society and St. Vitus Men’s choir.
Joseph, Irene and Valentin Mersol joined Glasbena Matica in 1952 after their arrival in the United States. Slovenian and Austrian influences filled their young, scholarly backgrounds. Joseph is at present attending St. Louis University Medical School. Irene attends Ursuline College in Cleveland majoring in Science. Valentin was awarded a four year scholarship to Western Reserve
Pictures taken backstage during intermission of one of Glasbena Ma-tica’s concerts.
Top left:	left to right:	Wencel
Frank, Tom Germack, Anne Safred, Felix Turel, Miriam Turel, Tony Mramor, Sylvia Mihevc; Back Row: Dominic Stupica, Charles Yanchar, Mary Milavec. — Top Right: Irene, Joseph and Valentin Mersol in Slovenian Costumes. •— Bottom Left: left to right: Anton Shubel, Frank Bradach, Ernest Zdesar, Peter Kotorac; Below: Alice Somrak, Mary Jo Zorman. — Bottom Right:	left	to right:	Felix Turel,
Tony Mramor, Corinne Novak, Charles Yanchar.
Activities of Our Branches
University which he completed in three years. Undergraduate studies and part-time work at Cleveland County Morgue will aid his entry into Western Reserve University School of Criminology. These intellectual chorus members are children of Dr. and Mrs. Val. J. Mersol of 1031 East 62 Street.
Other chorus members who regularly attend the organization’s Thursday evening rehearsals and its many social functions are: Mary Milavec, 1040 East 71 Street; Marie Longhiso, 9711 Anderson Ave.; Ursula Widmar and son Robert, 1765 East 238 Street, Euclid, Ohio; Mary Ann Zalokar, 17520 Lakeport Ave.; Helen Lunder, 7802 Cornelia Ave.; Arthur Neuman, 3111 West 95 Street; Catherine Pibernik, 18806 Pawnee Ave.; Prank Ivancic, 23301 Ivan, Euclid, Ohio; Josephine Misic, 1111 E. 72 St; and Dominic Stupica.
LAST	CURTAIN on	the great stage of	the	Slovenian National	Home in
Cleveland	is a thrilling	moment. Pictured here	are Eddie Kenik,	Josephine
Petrovčič,	who took the	last bow together	after their concert in	1953 and
Prof. Ivan	Zorman, their	accompianist.
No. 1, Sheboygan, Wis.—With half the year gone, I want to thank you who have been prompt in the payment of your dues.
At our last meeting, Mrs. Frances Krolnik was the happy recipient of a gift brought by Mrs. Anna Modez. We had a discussion concerning our picnic; but, further plans will be made at our August meeting. We want our picnic, which is to be held on the last Sunday of August, to be a huge success. It will be if everyone does her share by attending.
Remember to visit our members who are ill. Mary Girdaukas, Sec’y
No. 7, Forest City, Pa. — NEWS ITEMS! Congratulations to Mr. and Mrs. Frank Bosh of Vandling, who celebrated their 25th Wedding Anniversary on July 26th. Best wishes from the members of no. 7, friends and neighbors, for many more happy years... with hopes that you will celebrate your Golden Wedding in health and contentment.
Congratulations to Mr. and Mrs. Raymond Feme who are the proud parents of a baby girl. Also, to Mr. and Mrs. Dominik Amadio, who are the proud parents of a new baby girl —their third daughter, and all members of our branch.
We have on the sick list many members to whom we extend best wishes for a speedy recovery.
The attendance lately at our meetings has been poor; we realize that it’s vacation time, but it’s important that we have our regular get-togethers and exchange viewpoints,
nik, called together all the priests who have ever been at St. Joseph’s. Fr. John Kameen, our president’s son, who is seiving God for 23 years was there as were the two Svete brothers from Detroit, Mich., and our newly ordained priest, Fr. Francis Kovacic. We all feel very proud of Fr. Jevnik, who has been our pastor for 31 years. He has been the most wonderful leader we could ever have, and we dearly love his for his good work. Many times during the celebration we remembered all the good people, those here and gone, who have done so much for our church . .. they will never be forgotten!
Christine Menart
Lt. JAMES H. SLOGAR. graduate of the United States Military Academy at West Point, N. Y. is the son of Mr. and Mrs. Anton Slogar, of Ely, Minnesota. Graduation exercises on June 8th were attended by the Slogar family who traveled to West Point to see Jim receive his Lieutenant’s commission. They are deservedly proud of Jim, who will now make the A i my his career. Lt. Slogar entered West Point in 1950, being appointed by Hon. John A. Blatnik, Representative from Minnesota. His immediate orders will keep him in this country for a while.
His mother, Mrs. Katherine Slogar, is president of branch no. 23, Ely, and sisters Leona and Mary are also members. Jim is a member of KSKJ and AFU Fraternal Organizations. Congratulations to our young soldier ... may the Lord keep him loyal and true to God and Country.
too. We also want more new members, both adults and juniors—the more the merrier. Do attend the meetings so that we can plan some activity for the youngsters.
The St. Joseph’s Parish Golden Jubilee was held July 4th and 5th. It was a veiy impressive day. A great number of former parishioners attended the day’s festivities. It was a happy occasion to meet all our old friends; some came from New York, Pittsburgh, Joliet, 111., and Cleveland, Ohio, and from far away places such as Seattle, Wash. In the past 50 years we have scattered all over, but it felt good to have this reunion of all our dear friends. Our pastor, Rev. Fr. Jev-
Lt. James H. Slogar
No. 24, La Salle, III'. — The picture above is of Mary Ann Zandecki, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Zandecki and a granddaughter of our president Mrs. Joseph Plantan of branch no. 24, La Salle. Mary Ann took the part of the bride for Father Grzybowski’s First Mass held Sunday, June 13. Father Grzybowski was ordained in the Peoria diocese in May by Bishop Cousins. The lovely little five year old bride’s dress was of bridal lace, with a nylon tulle and net over taffeta skirt. The peplum was bridal lace over net, covered with rhinestones. The top was also rhinestone trimmed. Her bridal veil of five yards, was nylon tulle and Irish lace. Her headpiece was a sweet heart style with mother of pearl and rhinestone and nylon lace. Her pillow was of white satin and gold.
A word of thanks to all who sent me cards and gifts, flowers while at St. Mary’s Hospital. But most of all I want to thank all those who had offered Masses and prayers. It was with the help of God that I will again be using my hand. May God bless you all.	Ann	Pelko
No. 27, North Braddock, Pa.—Here it is August, the month of Mary's Holy Assumption, and soon all vacations will be over, and we'll all go back to our routines.
I must thank all the ladies who helped with the work, and all those who gave donations for the success of our dance which was held in May. It was a success, but could have been much better if our members and their friends had turned out. We thank the big group of ladies from br. no. 26, Pittsburgh who came; they are a wonderful group.
The winner for the “cake-walk” was the bus driver for the Pittsburgh branch. He received a large home baked cake. The door prize winner was Mrs. Chesnik from Milton St.,
Swissvale. A good time was had by all who attended!
We have had quite a few sick members in the past few months. Mrs. John Baraga is in the hospital (St. Francis) now. May God give them all their good health for a speedy recovery.
On April 24 our sister member Joan C. Safran was married to Mr. Richard Britanik, who is serving in the Air Force
Mr. and Mrs. Richard Britanik, we offer you our congratulations. May you have a long life of contentment and happiness and all your troubles be little ones.
Best ‘of luck to all, till the next time.	Mary	Stephenson
No. 34, Soudan, Minn.—Greetings from branch 34. Our last meeting before the summer recess was held on Tuesday evening, June 15, and commenced with a 6 o’clock pot-luck supper which included hot dishes and goodies of every variety. Twenty-two members were present to enjoy the evening’s social gathering. Following the supper popular games were played and all present received prizes. Following the social hour a short business meeting was held with Mrs. Joseph F. Erchul presiding. Preliminary plans were made and discussed for the celebration of branch 34’s 25th anniversary which will be in October. Final plans will be made at the September meeting. It was decided to dispense with meetings during the months of July and August, since the majority of the members wil be out on "vacations.” However, it was decided to have a get-together in August in the event the Supreme officers visit Soudan during the course of their stay in Minnesota when they come to Gilbert for SWU Minnesota Day. We recall a pleasant visit last year and hope we can have the pleasure of their company again this year.
Regular meetings of branch 34 will again resume in September, and we hope we have as splendid attendance then as we have had in the past year.
I hope all SWU members have a good summer v a c a t i o n—and close with greetings from Branch 34 to all SWU members.
Mrs. Anthony F. Yapel, Reporter
The picture of the lovely bride is Mrs. Ernest Mustonen, formerly Miss Adeline Pavilch, daughter of Mr. and Mrs. Jacob Pavlich of Soudan, Minnesota. She was married to Ernest Mustonen, son of Mrs. Frances Mustonen and the late Mr. Ernest Mustonen on Saturday, May 1, at a large church wedding in St. Martin’s Church at Tower, Minnesota. One of
Mrs. Ernest Mustonen
the first things Adeline did after being married is to join the SWU, at our May meeting. Her mother Mrs. Jacob Pavlich is one of the charter members of Br. 34, and is the mother of ten daughters and one son (the son and seven daughters already married)—one daughter is a Benedictine sister. Mrs. Pavlich was chosen “Mother of the Year” for Branch 34, last month. Congratulations and best wishes for happiness to the newlyweds !
Officers and members of Branch no. 34, Soudan, enjoy a "pot-luck” supper and social.
No. 45, Portland, Ore.—Our June meeting was well attended. The business session was brief, then we played our favorite game; the lucky ones took home nice prizes. I wish to thank all of those that made donations for the games, also to those that donated refreshments.
A son was born to Mr. and Mrs. D. Renikar. This is their 3rd child, and so Mrs. Frances Zaversnik became grandma for the 3rd time. Mrs. Eva Polich became grandma also recently; congratulations to parents and grandparents.
Mrs. Mary Canich’s husband passed away on June 19t.h. To the bereaved family we extend our deepest sympathy. To the departed: may he rest in peace.
Wishing all the members who may have been sick and ailing a speedy recovery.
I wish 'to remind our members that our next meeting will be held Thursday, September 1st, 7:30 p.m. at Polich Hall. Be sure to attend that meeting. Best wishes to all.
Louise Stružnik, Secretary
No. 54, Warren, Ohio. — Several months have passed since we set the date for our fall dance, and that means we are well on the way with our plans. September 18th is the date, and the orchestra is the popular Johnny Butchco Polka Band. Circle the date on your calendar, ladies!
The meetings and socials have been lots of fun and the luncheons delicious. The hostesses are the ladies whose birthday falls during the month of the meeting.
In June, I made a trip to Fontana, California to visit my parents. It was a visit not too pleasant because of the illness of my mother; but, I was glad to be there to help out. I wish to thank the John Petrich Jr. family for showing me the interesting spots in the vicinity of Fontana: the Pe-trich’8 are former Warren folks and they really showed me a lot.
Our membership is increasing, not only by the new births, but also we have enrolled some adults. We like to see new faces among the regular ones and we all have very enjoyable get-togethers. We have dispensed with the July meeting, but will be expecting to see you all at the August meeting, the third Wednesday of the month. I hear that we have some good hostesses this month!
Speedy recovery wishes to all our sick members; hope you all had nice vacations.	Ann	Savor
Members of Branch no. 83, Crosby at their Banquet, celebrating their 17th Anniversary.
No. 83, Crosby, Minn,.—Our branch did a little celebrating during the month of June. It was our 17th anniversary.
On June 2nd a banquet was held for us at the Spalding Hotel in Crosby. We enjoyed a delicous chicken dinner. Thanks to the management the enclosed picture was taken and we have a lovely remembrance of the occasion.
The significant part of our 17th anniversary celebration was the receiving of Holy Communion at the 8 o’clock Mass on Sunday, June 6, at St. Joseph’s Catholic Church. May God continue to bestow his many blessings on our branch and its members.
Antoinettte Deblock, President
Mrs. Mary Rupnik, diligent secretary of B'.anch no. 90, Bridgeville, Pa., has recently celebrated her birthday, on July 11th. Happiest belated birthday wishes from her daughter, Mrs. Mary Erbrecht, the membership of no. 90, and the Home Office staff.
ZVEZA DAY IN LEMONT GRAND SUCCESS! The attendance of over 2000 pilgrims at Zveza Day in Lemont on July 18th was representative of seven States and many branches. A brief report of the day’s activity will be made in the September issue.
No. 93, Brooklyn, N.Y. — Hello,
friends, here we are for another visit, to give you all the latest news. The meetings of the past three months have been very well attended, we must congratulate all our members for their fine showings; of course we know there will be many missing these summer months, but we hope they will all come back in the Fall.
At the November 1953 meeting our president Mrs. Curl presented to the treasurer $25.00 which she had received, to cover her expenses for this year as a Supreme Officer. She has promised to contribute $25.00 more in the future, we all thought this was a very kind gesture on the part of Mrs. Curl.
Mr. and Mrs. Pribilich have left July 2Sth for Jugoslavia, Pregrad, near Črnomelj. We wish them a safe and happy journey.
We are happy that Pvt. Albert J. Mose, came through his recent trying ordeal with no ill effects, although he spent six days on the hospital ship USS Consolation. Albert was one of the 22 marines who was rescued from the chill waters of Inchon Harbor, after a collision on January 21, of two ships LST and LCM. We, with his mother offer a prayer of thanks to God for bringing him through!
At our June meeting several of our members baked some delicious po-ticas; needless to say they disappeared fast and were enjoyed by everyone.
June 20th we had a wonderful bus ride to Greenwood Lake. On arrival we were served a delicious turkey dinner with all the trimmings. Everyone had a grand time and we are looking forward to a return visit next year.
Best wishes to all for a happy and safe summer.
Will be looking forward to seeing you at our next meeting.
Good-bye for a while.
Anna Kerkovich
WOMAN’S GLORY The Kitchen
All recipes are tested by contributor Frances Jancer
1110	_ 3rd St., La Salle, III.
pER REQUEST, Woman’s Glory, is devoting its space this month to pies—all kinds of pies.
First of all follow these rules: Be sure the utensils, shortening and water are cold before making a good crust. Use Vs as much shortening as you do flour and roll lightly. Do as little mixing as possible. Use just enough water o; milk to hold the ingredients together, and be sure your oven is hot at least 450 degrees. Mix your pie crust dough the day before baking and wrap in wax paper and put in refrigerator for a flakier crust.
A small bit of grated cheese rolled into the crust is delicious for apple pie. To keep fresh fruit pies from running over, mix 1 tablespoon of tapioca into each pie, or cut the bottom crust so that you can flute it higher up. If you are sure it is going to run over, and you do not want to mess up your oven, set it in another pan somewhat larger, and it will run off into that pan.
BANANA CREME PIE
1 baked pastry shell, 2 cups milk, % cup all-purpose flour, Vs teaspoon salt, % cup sugar, 3 eggs yolks, 1 teaspoon vanilla, 1 tablespoon butter.
Scald the milk. Mix together the flour, salt, and sugar. Add this to the milk and cook, stirring constantly, in a double boiler until smooth and thick,
So. Chicago Champs
Left to right: Jean Ross, Josephine Stengel, Viola Spitz, Capt. — In front: Ann Matesevac.
about 10 to 15 minutes. Beat egg yolks just long enough to blend thoroughly and add a small amount of the hot mixture to the eggs, then quickly add the whole works to the hot mixture, stirring constantly, to prevent lumping. Cook at least 2 to 3 minutes longer. Then add the butter and vanilla and mix until the butter is all melted and well blended in. Set aside to cool.
Take a baked pie shell and line the bottom with sliced bananas. Pour custard over them, and top with a meringue made of the 3 egg whites and 3 tablespoons sugar. Set in oven until meringue browns.
SEEDLESS GRAPE PIE
1 baked 9 inch pastry shell, 1 tablespoon gelatine, Vi cup cold water, % cup pineapple juice, % cup sugar, IV- teaspoons grated lemon rind, Vi cup lemon juice, V2 cup heavy cream, 1% cups green seedless grapes.
Soften gelatine in cold water. Heat fruit juice and sugar together to the boiling point; add softened gelatine and stir until gelatine is dissolved; add lemon rind and juice. Chill until mixture begins to thicken. Whip cieam and fold into the gelatine mixture. Fold in 1 cup of grapes. Pile lightly into baked pastry shell. Chill until firm. Top with whipped cream and garnish with remaining Vs cup grapes.
Variation:	Crumb crusts can be
used instead of regular baked ones.
PEACH MERINGUE PIE
1 baked pastry shell, 3 egg whites, 6 tablespoons sugar, Va teaspoon salt, % teaspoon vanilla, Vt teaspoon almond extract, sliced and sugared fresh peaches.
Fill baked pastry shell with peaches, beat salted egg whites until stiff
No. 95, So. Chicago. III.—At the
close of the 1953-54 Bowling season, we had a winner in the Saporitos Team. They won for the second year. Picture accompanying this report shows the winners. Final team standings are as follows:	Saporitos,
won 69, lost 3G; Svalina Reality, won 55, lost 50; Alfirevioh Tavern, won 47, last 58; and Team no. 2, won 41, lost 64. Josephine Stengel had the highest average of 130, followed closely by Mary Barcevac and Viola Spitz with a 129 average each. High Team Games:	Saporitos, 2212; Alfirevich
Tavern, 2168. High Single Team Game: Saporitos, 778; Svalina Realty, 758. High Individual Games:	Rose
Yergovich, 631; Mary Barcevac, 622. High Individual Single Game:	Rose
Yergovich, 252; Jean Ross, 244.
Members of our teams are: Sapor, itos, Viola Spitz, Capt., Jean Ross, Josephine Stengel, Ann Matesevac and
but not dry, continue to beat adding a tablespoon of sugar at a time. Each tablespoon of sugar should be thoroughly dissolved before adding another. Add flavorings, and pile lightly on pie, spreading evenly to the edge of crust, then pile a little more in the center, and swish-swash it around with your fork. Put into a moderate oven 350 degrees P. for 18 minutes.
APPLE CUSTARD PIE Pastry shell, unbaked, apples, 2 eggs, IV2 cups milk, V2 cup sugar, pinch of salt, 1 teaspoon vanilla.
Arrange apples which have been peeled and cut in eights, in the unbaked pastry shell, working from the outside edge and laying them evenly in 1 layer. You may sprinkle them with a little sugar if you like a sweeter pie. Pour over them a custard made of the remaining ingredients, sprinkle with cocoanut or fine crumbs and bake in a hot oven for 10 minutes 450 degrees, then reduce heat to 350 degrees and bake until custard is set.
PEACH-MALLOW PIE
1 eight inch graham cracker crust, Vi lb. marshmallows, % cup evaporated milk, V4, cup lemon juice, % teaspoon grated lemon rind, 1 cup peeled diced fresh peaches, % cup evaporated milk, chilled icy cold.
Melt marshmallows in the % cup evaporated milk over hot water. Remove from heat, stir in lemon juice, rind and peaches. Cool marshmallow mixture until it thickens.
When cool and thick, whip chilled milk stiff, fold quickly but thoroughly into the marshmallow mixture. Pour into the crumb shell and chill until set from 2 to 3 hours. When ready to serve garnish with fresh peach slices.
(If preferred whipping cream can be used instead of the whipped evaporated milk.)
sub, Mary Hecimovich; Svalina Reality, Tillie Martin, Capt., Mary Kahn, Mary Barcevac and Dolly Narancich; Alfirevich Tavern, Marge Rozich, Capt,. Rose Yergovich, Ann Granich and Millie Poropat; Team No. 2, Helen Nowicki, Capt., Mary Lou Tomich, Mary Noumoff and Delores Bar-kowski.
Our league banquet was held on June 12th at Mangam’s Chateau in Lyons, Illionis; and we had a marvelous time. We’d like to thank our League Secretary, Viola Spitz for a great job well done, and our wonderful sponsors for their support. Next season’s officers are:	Tillie Martin,
president; Viola Spitz, secretary; and Marge Rozich, publicity.
We’ve had a wonderful season and we hope to see you all next fall, with a bigger and better turnout!
Marge Rozich
JUNIORS’ PAGE
NEWSPAPERS Nearly 50 million daily newspapers are distributed in the United States every day. They contain a great variety of information and features, including foreign, national, state and local news; editorials and signed columns commenting on the news or on public issues; society, financial, scientific, religious, educational, agricultural and sports news; articles of special interest to women; “funnies" for the children, and many other departments. Although many modern newspapers now attempt to present both sides of controversies, yet the opinion of the publisher is likely to color the editorials, if not, indeed, the presentation of news. In any event, they exert a great influence by presenting beliefs, ideas and viewpoints. Fortunately, most newspaper publishers try to sway public opinion on any question to the side which they believe will be_nefit the community or nation, for they will flourish in proportion to general prosperity.
Jack — What’s the matter, Grandpa? Grandpa — I’ve lost my glasses and I can't look for them till I find them.
MR. RABBIT
All dressed up in red and white When he pricked himself on a thong He jumped so high he went out of sight Then all of a sudden I heard a big noise There sat Mr. Rabbit all a fright.
THE INFLUENCE OF A CLEAN FACE A child, coming from a filthy home, was taught at school to wash his face. He went home so sweet and clean that his mother washed her face. When the father came from his work and saw the improvement, he washed his face. The neighbors who called in, saw the change and washed their faces, until all the next street copied their example and the people in that street had clean faces; and while city became clean because one school-boy washed his face.
A FRUIT
In an oil-skin coat And fleece-lined vest It travels the globe From East to West.
It’s round like the sun And just as bright;
In form, very plump —
Its clothes fit tight.
What is it?
•aBueJo uv :'suv
CHRISTINE HOBNECK, youngest of the Robert Hobneck family will be two years old this Fall; Sharon Ann and Linda Mary Hobneck of Peru, Illinois, are ten years and six years respectively. Linda's birthday was celebrated on August 4th. They are the children of William and Betty Hobneck.
SQUIRREL IN THE TREE
Divide the players into groups of three. Two of them take hold of hands and form a “tree." The third known as a "squirrel," stands between them, inside of the tree thus formed. Several “squirrels" should be without homes and stand wherever they desire. The leader then blows a whistle and every squirrel leaves its tree to find another. In the scramble that follows, every squirrel tries to dodge into a tree, but always there are left some homeless ones as there are not trees enough for all. The whistle is blown again and there is another wild scramble. The leader should keep the game moving at a rapid pace, each player being given a chance to be a squirrel. This can be done by the squirrels changing places with the trees.
GRANDCHILDREN OF SECRETARY BRANCH NO. 89, Oglesby, Illinois, Mrs. Celia Hobneck are all members of their juvenile department. They are: Kathleen Hobneck, who will be six years old on August 25th; Robert Bernard Hobneck, seven years old; children of Robert and Hazel Hobneck, of Tonica, Illinois,
GUM ARTISTS Cut cardboard in three inch squares, and on each write the name of an animal. Give each child a stick of chewing gum and a toothpick, and at a given signal everyone starts chewing gum, allowing about three minutes for this process. At the end of that time, the children place their gum on the cardboard, and with the help of the toothpick only, carve the animal whose name appears on the card.
GIGGLES
Sherlock Holmes — There’s been a picnic here.
Watson — How do you know?
Sherlock Holmes — I see by the papers.
Customer — Do you serve lobsters here? Waitress — Certainly. We serve anyone. Sit right down.
Hank — Did you ever hear a rabbit bark?
Frank — Rabbits don't bark.
Hank — They do, too. It says in my nature book that rabbits eat cabbage and bark.
Finančno poročilo S. 2. Z. za mesec junij 1954 Monthly Report of the S. W. U. for the Month of June 1954
Mesednina	Družabne	in	Štev.	članic
		Redni Mladinski	t.Zarja”	članice Razno	Skupaj	Redni	Mladinski
1.	SHEBOYGAN, WIS		72.40 3.10	.10	.20	75.80	180	32
2.	CHICAGO. ILL		154.85 14.60			169.45	377	149
3.	PUEBLO, COLO		144.00 12.10			156.10	339	129
4.	OREGON CITY, ORE		8.25			8.25	25	
5.	INDIANAPOLIS, IND							•
6.	BARBERTON, OHIO 		59.50 2.40	.20		62.10	166	26
7.	FOREST CITY, PA		62.65 11.40	.60		74.65	158	116
8.	STEELTON, PA		32.25 .80			33.05	85	8
9.	DETROIT, MICH		16.55 .60			17.15	42	6
10.	CLEVELAND, OHIO 		175.95 6.90			182.85	486	71
12.	MILWAUKEE, WIS		115.80 8.30		.10	124.20	328	83
13.	SAN FRANCISCO, CAL		56.40 1.20		.10	57.70	138	12
14.	CLEVELAND, OHIO 		132.60 5.70	.30		138.60	343	60
15.	CLEVELAND, OHIO 		141.10 6.40	.10		147.60	340	66
16.	SOUTH CHICAGO, ILL		67.10 2 90	.20	.25	70.45	165	32
17.	WEST ALLIS, WIS		56.65 1.30			57.95	150	13
18.	CLEVELAND, OHIO 		34.75 .70		.25	35.70	93	7
19.	EVELETH, MINN		65.90 8.10			74.00	171	88
20.	JOLIET, ILL						562	192
21.	CLEVELAND, OHIO 		43.05 5.40			48.45	121	55
22.	BRADLEY, ILL		24.10			24.10	28	t
23.	ELY, MINN		101.80 6.10	.10	.75	108.75	264	61
24.	LA SALLE, ILL		84.40 9.60			94.00	223	101
25.	CLEVELAND, OHIO 		404.55 21.20			425.75	983	218
26.	PITTSBURGH, PA		56.25 3.30			59.55	150	33
27.	NORTH BRADDOCK, PA		35.45 1.30			36.75	81	13
28.	CALUMET, MICH		34.35 1.00			35.35	91	10
29.	BROWNDALE, PA		17.60 2.10			19.70	46	23
30.	AURORA, ILL		9.70 .10			9.80	27	1
31.	GILBERT, MINN		49.05 4.20	.50		53.75	123	42
32.	EUCLID, OHIO 		52.00 2.30			54.30	130	28
33.	DULUTH, MINN		31.00 1.80			32.80	82	19
34.	SOUDAN, MINN		20.40 .40			20.80	49	5
35.	AURORA, MINN		46.60 3.80	.10		50.50	100	38
36.	McKINLEY, MINN		3.85			3.85	11	
37.	GREANEY, MINN		16.00 .70			16.70	44	8
38.	CHISHOLM, MINN		74.30 1.60	.10		76.00	187	16
39.	BIWABIK, MINN		10.10 1.20			11.30	31	13
40.	LORAIN, OHIO 		, 38.55 .40	.30		39.25	99	5
41.	CLEVELAND, OHIO 		92.80 2.90		.25	95.95	252	32
42.	MAPLE HEIGHTS, OHIO 		16.55			16.55	43	
43.	MILWAUKEE, WIS		54.20 9.80			64.00	147	98
45.	PORTLAND, ORE		29.45 .60	.20		30.25	77	6
46.	ST. LOUIS, MO		10.30 .30			10.60	28	3
47.	GARFIELD HEIGHTS, OHIO.,	42.95 1.60			44.55	117	16
48.	BUHL, MINN			8.65 .40	.10		9.15	20	4
49.	NOBLE, OHIO 		19.30 .70	.10		20.10	53	7
50.	CLEVELAND, OHIO 			27.15 .80			27.95	69	8
51.	KENMORE, OHIO 		11.95 .30			12.25	27	3
52.	HIBBING (Kitzville), MINN...,	21.10 .40			21.50	51	5
53.	CLEVELAND, OHIO 		18.50 1.30			19.80	45	12
54.	WARREN, OHIO 		34.50 5.00	.10		39.60	90	51
55.	GIRARD, OHIO 		35.05 3.20			38.25	88	34
56.	HIBBING, MINN		44.90 1.00			45.90	119	10
57.	NILES, OHIO 		27.45 2.20		.10	29.75	67	26
59.	BURGETTSTOWN, PA		16.65 1.20			17.85	39	12
61.	BRADDOCK, PA		16.85 .80			17.65	43	8
62.	CONNEAUT, OHIO 		12.60 .20			12.80	31	2
63.	DENVER, COLO			40.15 4.00	.30		44.45	99	40
64.	KANSAS CITY, KANS		26.25 1.30			27.55	75	13
65.	VIRGINIA, MINN		27.00 2.20			29.20	70	22
66.	CANON CITY, COLO		22.20 1.50			23.70	52	16
67.	BESSEMER, PA		38.35 6.50	.70		45.55	86	65
68.	FAIRPORT HARBOR, O		13.30			13.30	28	
70.	WEST ALIQUIPPA, PA		6.00 .30			6.30	15	3
71.	STRABANE, PA		49.85 3.20			53.05	121	32
72.	CHICAGO (Pullman), 111		17.60 1.20			18.80	46	12
73.	WARRENSVILLE, OHIO 		28.15 1.40			29.55	81	14
74.	AMBRIDGE, PA		25.75 .20			25.95	54	2
77.	N. S. PITTSBURGH, PA		20.65 2.40			23.05	59	24
78.	LEADVILLE, COLO		30.50 4.00			34.50	35	20 t
79.	ENUMCLAW, WASH		16.60 1.50	.70		18.80	41	15
							255
		Mesečnina		Družabne in		Štev. Slanic	
		Redni	Mladinski	„Zarja” članice Razno	Skupaj	Redni	Mladinski
80.	MOON RUN, PA		10.85			10.85	26	
81.	KEEJWATIN, MINN					12.25	35	
83.	CROSBY, MINN		12.05	.90	.50	13.45	28	9
84.	NEW YORK, N. Y		32.20	.90	.80	33.90	87	9
85.	DePUE, ILL			.50	.10	13.50	34	5
86.	NASHWAUK, MINN						11	
88.	JOHNSTOWN, PA		30.30	3.80	.30	34.40	73	38
89.	OGLESBY, ILL		38.85	4.20	.30 .10	43.45	111	42
90.	BRIDGEVILLE, PA			2.50	.20	25.25	64	25
91.	VERONA, PA		25.05	1.10		26.15	53	12
92.	CRESTED BUTTE, COLO. .	10.00	.20		10.20	20	2
93.	BROOKLYN, N. Y		32.60	1.20	.50	34.30	86	12
94.	CANTON, OHIO 						25	
95.	SOUTH CHICAGO, ILL. ...	... 113.15	9.90		123.05	229	99
96.	UNIVERSAL PA			.30	.40	24.50	57	3
97.	CAIRNBROOK, PA			.90		15.70	33	11
99.	ELMHURST, ILL					10.50	25	
102.	WTLLARD, WIS						12	2 %
104.	JOHNSTOWN, PA				.10	11.30	32	
105.	DETROIT, MICH		6.85	1.20		8.05	17	13
106.	MEADOWLANDS, PA. . .			.30	12.70	24	
	Skupaj 			243.00	8.30 2.10	4138.75	10505	2734
% Assessment
paid in April.
DOHODKI:
Asesment od članic za mesec junij .................................$4,138.75
Obresti	od	hranilnih	vlog ..................................... 2,807.50
Obresti	od	bondov ............................................... 150.00
Najemnina	od posestva .......................................... 150.00
Skupni dohodki .............................$7,246.25
STROŠKI:
Za umrlo sestro	Kristina Urankar, pod. št. 10, Cleveland, Ohio..............$100.00
Za umrlo sestro	Catherine Stefančič, pod št. 10, Cleveland,	Ohio .......... 100.00
Za umrlo sestro	Julia Willem, pod. št. 14, Cleveland, Oiho	............ 100.00
Za umrlo sestro	Theresa Lekan, pod. št. 15, Cleveland, Ohio................. 100.00
Za umrlo sestro	Mamie Hoffert, pod. št. 18, Cleveland, Ohio................. 100.00
Za umrlo sestro	Josephine Tijan, pod. št. 20, Joliet, Illinois	............ 100.00
Za umrlo sestro	Anna M. Strauss, pod. št. 32, EUclid, Ohio	............ 200.00
Za umrlo sestro	Anna Grdanc, pod. št. 25, Cleveland, Ohio................... 100.00
Za umrlo sestro	Agnes Offak, pod. št. 25, Cleveland, Ohio................... 100.00
Za umrlo sestro	Rose Koporc, pod. št. 25, Cleveland, Ohio .. •.............. 100.00
Za umrlo sestro	Mary Stibernick, pod. št. 78, Leadville, Colo............... 100.00
Za umrlo sestro	Cecelia Dermotta, pod. št. 80, Moon Run, Pa................. 100.00
Za umrlo sestro	Mary Kozel, pod. št. 89, Oglesby, Illinois.................. 100.00
Za umrlo sestro	Amelia Schmitt, pod. št. 55, Girard, Ohio .................. 100.00
Bohemian Benedictine Press — za „Zarjo”, tiskanje ...... .$1,025.00
Poštnina ......................... 44.72
Delo	na imeniku .................. 15.35	1,085.07
Plače uradnicam, davek odštet ($100.18) ......................................... 624.82
Administracijski stroški glavnih odbornic in letne plače ....................... 815.00
Najemnina za glavni urad in uredništvo .......................................... 50.00
Tiskovine, telefon in poštnina ter razno ........................................ 113.04
Skupni stroški ......................$4,187.93
Bilanca 31. maja 1954 — Balance May 31,	1954 ..........$322,025.99
Dohodki v juniju 1954 — Income in June,	1954 ............ 7,246.25
Skupaj ...............$329,272.24
Popravek poročila za mesec april..................................... 1,100.00
$328,172.24
Dodatek bančne vloge .................................................  520.01
$328,692.25
Stroški v juniju 1954 — Disbursements in	June 1954 ......	4,187.93
Balance in all funds, June 30, 1954 ...............................$324,504.32
ALBINA NOVAK, glavna tajnica
9 HOME OFFICE 9 • QUESTION CORNER •
The question that arises very often is: what privileges will the boys have when they become 18 years of age? To this important question we can give one assurance which is that they will be transfered into the adult department, same as the girls and receive the same provisions as we have for the girls. The idea that they will be dropped upon reaching the age of 18 Is wrong because it is in our plan that they will continue to be our members as long as they are in good standing with their dues and wish to be members of this department.
It is obvious that we have and will continue to add more interest to our organization by accepting boys as members. The times are changing and consequently, everything is undergoing a big change and we certainly want to be right up to the most modern methods in business which of course has no boundaries when it concerns progress in its administration. Because our program is unprepared for the male members in our organization, we have given enough time for two coming conventions to work out a plan; therefore it was decided at the convention in 1952, to accept boys until 12 years of age. But since then, the boys who joined at the age of 12 years are now 14 and because many boys did not join immediately when the new article came into effect, we are now able to extend the age period up to 14 years. The boys who are now 14 will be 18 in 1958, same as those who were 12 when they joined in 1952. We hope that we will have our secretaries and members on the alert and that they will enroll their boys up to 14 years of age during the Star-Point campaign which ends September 30.
Koledar in seznam sej podružnic za mesece: avgust
oktober.
ZVEZA DAY IN MINNESOTA
GILBERT
Minnesota
is the scene of the annual ZVEZA DAY,
August 22,1954
Six branches will celebrate their Silver anniversary.
All Minnesota branches are cordially invited.
HAPPY BIRTHDAY
IN AUGUST
SUPREME OFFICERS:
Aug. 18 — Anna Yakich, #15, Cleveland, Ohio.
Aug. 22 — Mary Urbas, #10, Cleveland, Ohio.
Aug.. 29 — Rose Racher, #54, Warren, Ohio.
BRANCH PRESIDENTS:
Aug. 7 — Anna Plantan, #24, La Salle, Illinois.
Aug. 9 — Mary Yazbec, #89, Oglesby, Illinois.
Aug. 28 — Mary Oblak, #53, Cleveland, Ohio.
Many happy returns of the day!
AVGUST
1	N	8. pobinkoštna
2	P	Alfonz
3	T	Najd. sv. Štefana
4	S	Dominik
5	c	Marija Snežnica
6	p	Gosp. spremen.
7	s	Kajetan
8	N	9. pobinkoštna
9	P	Roman
10	T	Lovrenc
11	S	Suzana
12	C	Klara
13	p	Kasijan in Hipolit
14	s	Evzebij
15	N	Marij, vnebovzetje
16	P	Sv. Rok
17	T	Hijacint
18	S	Helena, cesarica
19	C	Ludovik, Marijan
20	p	Bernard
21	S	Ivana Frančiška
22	N	11. pobinkoštna
23	P	Filip Benicij
24	T	Jernej, apostol
25	S	Ludovik, kralj
26	C	Ceferin
27	p	Jožef Kal. spoz.
28	s	Avguštin
29	N	12. pobinkoštna
30	P	Roza Limanska
31	T	Rajko, Izabela
Seje podružnic:		
1.	avg.	— št. 6, 23, 24, 27, 51,
	67, 73, 92, 97, 99.	
2.	avg.	, — št. 29, 35, 65. 83.
3.	avg.	— št. 14, 32, 41, 42, 91.
4.	avg.	, — št. 3, 12, 21, 38, 52,
	95.	
5.	avg. — št. 13, 45, 46, 53.	
	80.	
8.	avg. — št. 7, 9, 36, 37, 39,	
	43,	49, 61, 66, 68, 74, 79,
	85,	96, 102.
9.	avg	. — št. 25. 50, 86. 59.
10. avg. — št. 1, 4, 18, 30, 56,		
57, 59, 70, 77, 84.
11. avg. — št. 15, 19, 28, 31, 40, 62, 88.
12. avg. _ št. 2, 10, 16, 33, 55, 81.
15.	avg. — št. 8, 17, 04, 90, 104.
17. avg. — št. 26, 34, 93.
18. avg. — št. 54, 72.
19. avg. — št. 5, 20, 106.
22.	avg. — št. 63, 94.
26. avg. — št. 22, 78.
SEPTEMBER
1	S	Egidij
2	č	Štefan
3	p	Sabina
4	s	Rozalija
5	N	13. pobinkoštna
6	P	Magen, opat
7	T	Regina
8	S	Rojstvo Dev. Marije
9	C	Peter Klaver
10	p	Nikolaj Toletinski
11	s	Protus in Hlacint
12	N	14. pobinkoštna
13	P	Notburga
14	T	Povišanje sv. Križa
15	S	Marija 7 žal. (kvat.)
16	C	Kornelij in Ciprijan
17	p	Frančišek (kvatre)
18	S	Jožef K. (kvatre)
19	N	17. pobinkoštna
20	P	Evstahlj
21	T	Matevž
22	S	Tomaž Vil.
23	C	Tekla
24	p	Milostna Mati Božja
25	s	Pacifik
26	N	16. pobinkoštna
27	P	Kozma in Damijan
28	T	Venceslav
29	s	Mihael
30	Č	Hieronim
		
Seje podružnic:
1. sept. — Št. 3, 12, 21, 38,
52, 95.
7. sept. — št. 14, 32, 41, 42, 91.
8. sept. — št. 15, 19, 28, 31, 40, 62, 71, 88.
9. sept. — št. 2, 10, 16, 33, 55, 81.
11. sept. — št. 47.
12. sept. —	št. 7, 9,	36,	37,	39,
43, 49, 61,	66, 68,	74,	79,	85,
96, 102.
13. sept.	—	št.	25,	50,	86,	89.
14. sept.	— št. 1, 4,	18,	30,	56,
57, 59, 70,	77, 84.
15. sept. —	št. 54,	72.
16. sept. —	št. 5,	106.
19.	sept. —	št. 8,	17,	20,	64,
90, 104.
21. sept.	—	št.	26,	34,	48,	93.
23.	sept.	—	št.	22.
30. sept. — št. 78.
OKTOBER
1	P	Remigij, škof
2	S	Angeli varuhi
3	N	17. pobinkoštna
4	P	Frančišek Asiški
5	T	Placid, mučenec
6	S	Brunon, spoz.
7	c	Rožni venec
8	p	Brigita, vdova
9	s	Ludovik Bertrand
10	N	18. pobinkoštna
11	P	Marij. Materinstvo
12	T	Maksimilijan, škof
13	S	Edvard
14	Č	Kalist
15	P	Terezija, devica
16	s	Anastazij
17	N	19. pobinkoštna
18	P	Sv. Lukež, evangelist
19	T	Peter Alkantarski
20	S	Janez Kapistran
21	C	Uršula
22	p	Melanij
23	s	Ignacij
24	N	20. pobinkoštna
25	P	Krispinijan
26	T	Evaiist
27	S	Frumencij
28	C	Juda in Simon
29	p	Narcis, Ida
30	s	Alfonz, Klavdij
31	N	Kristus Kralj
Seje podružnic:
3. okt. — Št. 6, 23, 27, 51, 67,
6. okt. — št. 3, 12, 21, 38, 52,
95.
7. okt. — št. 13, 45, 46, 53, 80.
10. okt. — št. 7, 9. 36, 37, 39, 43, 49, 61, 60, 68, 74, 79, 85,
96, 102.
11. okt. — št. 25, 50, 86, 89.
12. okt. — št. 1. 4, 18, 30, 56, 57, 59, 70, 77, 84.
13. okt. — št. 15, 19, 28, 31, 40, 02, 88.
14. okt. — št. 2, 10, 16, 33, 55, 81.
17.	okt. — št. 8, 17, 20, 64, 90, 104.
19. okt.	—	št.	26,	34, 93.
20. okt.	—	št.	54,	72.
21. okt.	—	št.	5,	106.
24.	okt.	—	št.	63,	94.
28. okt.	—	št.	22,	78.
2. sept. — št. 13, 45,	46,	53,	73, 92, 97,	99,
80.	4.	okt. — št.	24, 29.	35,	65,	83.
5. sept. — št. 6, 23, 24,	27,	51,	'	5.	okt. — št.	14, 32,	41,	42,	91.
67, 73, 92, 97, 99.
6. sept. — št. 29, 35, 65, 83.
BARAGOVA PRATIKA za leto 1955
je izšla. — Stane s poštnino vred $1.25. — Naročilo naslovite na: BARAGOVA PRATIKA, 6519 W. 34th Str., Berwyn, Illinois.
NOV! SVET
Družinski list NOVI SVET, izdaja za julij 1954, je posvečena naši Koroški in prinaša sledečo vsebino: Slovenski Koroški, pesem, C. Pfeifer; Tebi, naš Korotan,
Uvodnik, Ciril; Kralj Matjaž, koroški vojvoda, D'. Trstenjak; Cestar Ožbej., izvirna povest, Božo Kramolc;
V	zarje slovenskega Korotana..., Bršljanski; O slovenskih ljudskih običajih na Koroškem, iz knjig dr. Rajka Ložarja ..Narodopisje Slovencev”; Korotanki, pesem, Bršljanski; Zvonovi Gospe Svete in Naša strma pot, dve rodoljubni pesmi iz zbirke „Moje grede”, Milka Hartmanova; Ponarejena klobasa, vaška dogodbica, Limbarski; Dr. phil. Rajko Ložar—petdesetletnik, življenjepis; Ovčar Marko, povest, Janez Jalen; Pustolovščine Toma Saw-yera, Mark Twain-Milena Mohoričeva; Strici, kmetska zgodba, F. S. Finžgar; Dom in zdravje: Kuhinja—praktični nasveti;Slovensko-angleški besednjak. Slike: Gosposvetski prestol; Cestar Ožbej in Potočnikova hiša, dve risbi k povesti; Križ nad Humcem; Ziljsko štfehvanje, dve sliki; Otok na Vrbskem jezeru; dr. phil. Rajko Ložar; Bistrica na Zili. — Priloga „Slovenski Pijonir" prinaša sledeče; Ob letošnjih slovesnostih Marijinega kongresa v Lemontu. Glas iz Anglije. Od srca do srca. Novice. Glasovi naročnikov. Za smeh. Angleški del; W. H. F. C. Radio Talk of Slovenian Culture, by Frank Schonta. — Naročnina $4.00 letno. Naslov:	NOVI SVET, 1845 West Cermak
Road, Chicago 8, Illinois.
Naroči gospodinjsko knjigo
Ameriško-Slovenska KUHARICA, za nizko ceno 3 dolarjev
(dokler zaloga še traja) pri ALBINI NOVAK, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois.
Order your copy of this popular cookbook!
Woman’s Glory -The Kitchen
CONTENTS
“My Favorite”
by Supreme Officers Breads Cakes Tortes
Candy-making
Cookies
Desserts—Puddings Pastries (Krapi)
Tarts
Poticas
Pies
Strudels
Fish—Sea F'oods
Meats
Poultry
Sandwiches
Salads
Toasts — Pancakes Meat Pies
Cheeses—Macaroni— Soups Herbs—Vinegars Soups Stuffings Sauces Dressings Dumplings Vegetables Canning Measures Beverages Helpful Hints Memorandums
It is on sale for $2 postage prepaid. Send your order to:
ALBINA NOVAK
193V W. CERMAK ROAD, CHICAGO 8, ILL.
Prvovrstna kvaliteta! Najnižje cene! Najhitrejša dostava!
Pošljite še danes PREHRANA PAKET vašim dragim!
VSI PREHRANA PAKETI SO PROSTI CARINE! Zahtevajte čimpreje naš cenik živil In tekstilij z Jasnim in jedrnatim pojasnilom carinskega zakona, po katerem lahko sami po želji sestavite pakete. PO ŽELEZNICI (franko najbližja postaja): 100 Ibs. najfinejše BELE MOKE $11.50.
Ijf A 7 N A ■ Za vsaki Paket mora prejemnik plačati v Jugoslaviji 200 din takse. Ako želite, da prejemnik ■ £ 11 W ■ ne plača to, priložite naročilu $0.75 za vsaki paket ali vrečo.		
PAKET ŠT. 1 10 Ibs. sladkorja 5 Ibs. kave „Minas” 5 Ibs. riža	PAKET ŠT. 2 6 Ibs. kave „Santos” 4 ibs. sladkorja	PAKET ŠT. 3 6 Ibs. kave „Minas” 4 Ibs. riža
20 Ibs. — $9.95	10 Ibs. — $9.30	10 Ibs. — $8.90
PAKET ŠT. 4 10 Ibs. sladkorja 6 Ibs. kave „Santos” 4 Ibs. riža	PAKET ŠT. 5 20 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 6 Ibs. kave „Minas” 4 Ibs. testenin	PAKET ŠT. 6 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 7 Ibs. kave „Santos”
20 Ibs. — $11.40	40 Ibs. — $15.10	40 Ibs. — $16.55
PAKET ŠT. 7	PAKET ŠT. 8
20 Ibs. sladkorja	20 Ibs. bele moke
5 Ibs. kave „Minas”	15 Ibs. sladkorja
5 Ibs. riža	10 Ibs. riža
5 Ibs. mila	6 Ibs. kave „Minas”
5 Ibs. testenin	4 Ibs. mila
	5 Ibs. testenin
40 Ibs. — $14.80	60 Ibs. — $17.50
Za vse tekstilije, zdravila ali tehnične predmete se obrnite na naslov:
PREHRANA - GIFT PARCEL
36 W. RANDOLPH STREET
PAKET ŠT. 9 15 ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 7 Ibs. kave »Santo«” 2 Ibs. mila /2 Ib. popra
1 Ib. čaja
4 Ibs. testenin
2 kom. toalet mila
Tel. STate 2-3241
40 Ibs. — $19.95
SERVICE
CHICAGO 1, ILL.
IZSELJENSKA MATICA CANKARJEVA b LJUBLJANA. JUGOSLAVIA
PLEASE, PATRONIZE OUR ADVERTISERS!
HHKSE3
^r'r;AČE
1*^
I	***> .1 TMOMAI
.....
3 CENTS 3
DR. FRANK T. GRILL
PHYSICIAN and SURGEON
Office 1858 W. Cermak Rd., Phone CAnal 6-4955 Chicago 8, Illinois
JOHN ZELEZNIKAR and SONS
COAL & OIL
2045 W. 23rd St.	Phone	VI	7-6891
Chicago 8, Illinois
Stare Park View Florists
Telegraph delivery service Weddings, Bouquets, Funeral designs, Corsages 1096 Norwood Rd.	Tel	Ex.	1-5078
9320 Kinsman Rd.	Tel.	Mi.	1-2469
Cleveland, Ohio J. J. STARC
GEREND’S FUNERAL HOME
Phone 7012
Ray Gereml	Peter	Bastasic
SHEBOYGAN, WISCONSIN
I
I
Bolezen - nesreča - smrt
so tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet. Če hočeš dobro sebi in drugim, pristopi v
KRANJSKO-SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že 61. leto Članstvo: 45,000 Premoženje: nad $10,000,000.00
Sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in od 16. leta pod svoje okrilje.
Z a pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD:
351-353 N. Chicago Street, Joliet, III.
ARROWHEAD SIDING & ROOFING CO.
ROOFING, SIDING, JNSULATION, REMODELING
All work^-and materials guaranteed
Box 507, Phone 2851 R Virginia, Minn.
Your business will be appreciated!
JOS. ZELE & SONS
FUNERAL DIRECTORS
6502 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 1-0583
452 EAST 152nd St. IVanhoe 1-3118
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY COMPANY
A Service to Fit Every Budget 1727-31 W. 21st Street
CAnal 6-7172-73
CHICAGO
ZEFRAN FUNERAL HOME
1941-43 WEST CERMAK ROAD
CHICAGO 8, ILL. Virginia 7-6688
LOUIS J. ZEFRAN ELIZABETH L. ZEFRAN Funeral Directors &. Embalmers
Ermenc Funeral Home
5325 W. Greenfield Ave. Phone Evergreen 3-5060
Milwaukee, Wisconsin
fl. Grdina & Sons
/	ZA	POHIŠTVO	IN	ZA	POGREBE
Za vesele in žalostne dneve
Nad 51 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz da je podjetje iz — naroda za narod.
V	vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja, prihranili si boste denar in dobili stoprocentno postrežbo.
Tel.: HEnderson 1-2088	Cleveland 3, Ohio
Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd.
Tel.: KEnmore 1-1235 Cleveland 10, Ohio
Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street Tel.: HEnderson 1-2088	Cleveland 3, Ohio
17002-10 Lake Shore Blvd.
Tel.: Kenmore 1-5890 Cleveland 10, Ohio