213. številka. IV«t, v |M>n 11». Danes so socijalisti pred uredništvom lista »Egcrer Naohrichten« priredili novo demonstracije proti poslancem Iro, Hofer in Sohflne-rer. Isto se je godilo preti sedežem nomško-naci-jonalnega kluba. Pari/ 16. »Tempe« oporeka vesti, da bi bil minister za zunanje stvari, Delcasse, ukazal francoskemu konzulu v Pretoriji, naj svetuje predsedniku Kriigerju, da sprejme angleške predloge. P O I) L l S T K K i Marta. Ivan P-k. Pri odprtem oknu sedi bolna Marta... Mesto je zavito v pusto, neprodirno meglo, ki prihaja skozi odprto okno v borno sobico Martino. Dolgčas je. Marta se je zamislila, jela je pogrezati svojo dušo v spomine davno minulih dni. Preživeti je hotela še jedenkrat svojo mladost, podobno sivi megli, skozi katero se je le redko ukradel jasen colnčni žarek — le za kratek hip... Tudi Marta je nekdaj ljubila z vso dušo, vroče... koprneče... Tega pa je že vrlo davno ! Tedaj je imela še gladko liee in strast še ni začrtala svojih gub vanje. Tudi lasje ji niso si vel i te< laj. Ta ljubezen pa je bil le kratek solnčni žarek, ki jo je objel za trenutek in hitro zbežal, Socijalni utrinki v *?• .. A soe i j a o i j e. Spoznanje, da v konkurenčnem boju, ki je neizbežen atribut kapitalizma, slahejši peša in propada ; in dejstvo, tla je vsako proizvajanje temložje in uspešnejfie, čim veča sredstvit ho podjetju na razpolago, je rodila različne asocijacije, katerih najznamenitejše so akcijonarne družbe in produktivne zadruge. Prvim in drugim je glavni namen, okrepiti se za konkurenčni boj. Toda prve so večinoma agresivne, druge pa defenzivne; velika akoijonarna podjetja hočejo manjše producente uničiti, produktivne zadruge žele svoje ude pred velikimi konkurenti obvarovati. Akcijonarne družbe propadajo včasih, produktivne zadruge pogostoma. Ideja asocijacije pa vendar ne izgine. Korak za korakom si pridobiva terčna. Iz malih delniških družeb so se izlegle velikanske zveze pod imenom karteli, i'ingi, trusti. Včasih so te udruge ofenzivne in defenzivne obenem, navadno pa so organizovane za naskok. Njih moč morajo občutiti manjši podjetniki, katerim je nemogoče, tekmovati s takimi kapitalističnimi orjaki, pa se morajo umakniti; občutiti mora pa to moč tudi ljudstvo, kajti kadar je konkurenca slabejših uničena, postaja kartel ali trust absoluten in diktira kupujočemu občinstvu cene po svoji mili volji. Prava domovina takih velekapitalističnih zadrug je severna Amerika, kjer rastejo, vzlio zakonu proti trustom, kar iz tal kakor gobe izza dežja. Tam najdemo trustov za vse mogoče življen-ske potrebščine : za petrolej, za stroje, za vozove, za plošče v i no, za mleko, za krste. LotoŠnje spomladi se je v Novem-Jorku enega dne ustanovilo 15 ta-cih društev. Spomniti se moramo, da je v Ameriki velikanska industrija. Najslavnejši tehniki našega časa: oba Edinsona, Tesla pospešujejo strojno gospodarstvo z vedno novimi izumi. Zedinjene države stoje brez dvoma v znamenju kapitalizma. In prav tu vidimo asociiranje podjetništva. To je vsekakor značilno. Glede produktivnih zadrug nam je upoštevati poglavito dve vrsti: asocijacije malih podjetnikov, kakor lalma senca, kakor bledi utrinek — mimo nje! Varal jo je — ona pa je ljubila in trpela ! Za temi žalostnimi dnevi pa ho prišli dnevi polni ljubezni in sreče... V motnem, krvavo obrobljenem Martinem očesu se je prikazala solza in zdrsnila po velom, nagubanem licu.. . To so bili dnevi mlade materine ljubezni! Se danes se ji zdi, da vidi pred seboj njegovo nežno lice, podobno pomladnemu cvetu mlade jablane in njegove velike, globoke, modre oči ter njegove zlate lasce. Kako se smehlja to dete — tako se znajo smehljati le angeljčki! In on je bil tudi angeljček, nedolžen, čist, lep angeljček. Marta je bila srečna, ljubeča mati ! Toda ta sreča je zginila, kakor zgine dim. Komaj je začelo dete tekati in izgovarjati sladko mamino ime —■ pa je prišla mrzla, neizprosna smrt in je umorila mladi cvet, vzgojen od materine ljubezni. obrtnikov, sploh udov takozvanega srednjega stanu, pa zadrugo delavcev, katerim pristopajo včasih tudi mali mojstri. Prve zadruge ne uspevajo. Godi se jim, kakor zrnu, ki je prišlo med dva mlinska kamena. Z ene strani imajo uničujoče tekmovanje velikega kapitalizma, napram kateremu ostajajo slabi tudi v zadrugi, kajti čeprav j« stokrat ena sto, je vendar velikanska razlika, ali je teh sto v eni roki, ali v stoterih ; z druge strani pa pritiskajo delavci, ki zahtevajo tudi od tnalih podjetnikov boljše plače, zavarovanje, s kratka: zboljšanje razmer. Tudi drugim takim zadrugam, delavskim, ki ho bile utemeljene na gospodarski enakopravnosti vseh udov, se je dolgo prav slabo godilo. Mnogo jih je propalo, kajti tudi one niso mogle tekmovati velikemu kapitalu. Tu pa se je odprl nov pot. Današnja družba ima ogromno število posredovalcev izmed produkcije in konsuma. — Urez denarja je nemogoče snovati in vzdrževati kakšno induBtrijalno podjetje. Odkod naj bi torej produktivne zadruge dobile denarja, ne samo za prvi začetek, temveč tudi pozneje? To je bilo pri neka-pitalističnih zadrugah najbolj kočljivo vprašanje. Misel, koliko denarja porablja dandanes posredovanje produktov, je zasijalo kakor blisek v temno noč. Ako bi prišel denar, ki se izdaja za to posredovanje, zadrugam v prid, l>i te dobile sredstev za obstanek in razvoj. Toda kako? Zadrugo, ki so se ukvarjale s tem vprašanjem, so bile delavske. Največjo število konsumentov je pa tudi v delavskih krogih. Kaj, ko bi delavci postali svoji lastni producenti in konsumenti i < ?e bi organizirali izdelovanje iu porabo? Dobiček posredovalcev bi jim prišel v prid in h časom bi te zadruge morale postati dosti močne, da bi iz lastne moči tekmovale velikemu kapitalu. Tako se je rodila ideja produkti vno-konsumnih društev, ki se v industrijalnih deželah, zlasti pa na Angležkem, v Belgiji, v Švici, bolj in bolj reali-zuje in razširja. Te produktivno-konsumne zadruge so slika naše gospodarske bodočnosti. Družba kakor celota producira in konsumira. Torej je mogoče producirati za konsuin, izdelovati sistematično, po potrebi Marti se je zdelo, tla so ji vzeli dušo iz telesa, ko so ji vzeli dete. Nič ni plakala. Nemo je zrla, kako so zabijali malo bolo krsto, le v duši je čutila nezmerno bol. Zdelo se ji je, da ji zabijajo ostre žeblje v dušo, mesto v krslo njenega angeljčka... Z dekletom pa je zgubila tudi vso vero v življenje, v ljubezen, v svet — v Boga! Ni molila več kakor prej — ni jokala več - ostala je brezčutna, ta lopa Marta... Tedaj pa je začela padati vedno globje in globje. Začela jo živeti — mnogo živeti in ljudje so se je jeli ogibati kakor živega mrliča, gnilega od človeške družbe. Marta se tudi sramovala ni več! Imela je »prijateljev«, veliko »prijateljev«, starih in mladih... Ko so se naveličali jedni, prišli so drugi, tretji... Ko pa jih ni bilo več k nji, jela jih je iskati sama po ulicah, v temnih nočeh in po umazanih beznicah............(Zvršetek pride.) družbe. Današnja hiperprodukcija odpade, hrex|w>-selne moči pridejo v delo, tehniški razvoj {»»stane blagoslov, ker ola jšaj e ljudem delo, ne da l>i jim jemal kruh, človeški trud se zmanjšuje, vsa dražba dol>i veliko svododnejfa časa, ki se lahko porabi /a polepšnnje življenja, za izobrazijo, zabavo, počitek. Z gospodarskimi razmerami se izpremene tudi družabne, novi gospodarski red ustvari novo kulturno perijodo. Km 1 »rio te gospodarsko kulturne bodočnosti se že giblje v telesu kapitalistične družite. Treba je le se časa in dobrih kirurgov, i bili sinovi našega trpečega slovanskega naroda v Istri le za — kure pasti! Marveč, da so usposobljeni tudi za kaj boljega. Mi smo uverjeni, da je z odpre tj em t e g a g i m n a i j a p o č e t e k p r a v e g a n a-rod nega preporoda v Istri, in uverjeni smo, da mladina, ki je vstopila v novi zavod, zmagonosno prebije borbo za boljo bodočnost, schi in narodu v korist. Saj je med njimi mnogo nadarjenih dečkov, kakor smo čuli od poučene strani. Italijani so poparjeni, ker niso bili pripravljeni na toliko število naših. Za I. razred italijanskega gimnazija je bilo včeraj, kakor se čuje, 7)1, za II. lil učeaoev. Neka zanesljiva njih oseba pa je rekla: ne šarit una sottaotinu! Torej se bojijo z številkami na dan. Tudi bengali, ki so imeli švigati v zrak in sere- nada so izostali. Povdariti pa moramo, da je mej onimi, ki so se priglasili na i tal. gimnazij, tudi takih, ki niti čitati ne znajo, in tudi takih, ki so se že leto dni učili kakemu rokodelstvu. Prišlo je tudi takih, ki so bili na gimnazijah v Kopu in Pulju, pa so tam dobili — mandolo. Sploh bodo razmere na italijanskem gimnaziju take, da mora v kratkem navstati reakcija. In to (»d strani starišev, od občine in vsega naroda. In slednjič bo morala sprevideti tudi vlada, da to vendar ne gre, da bi tudi slovenski in hrvatski del dežele moral plačevati za taki kljubovni zavod, kjer se mu deea le raznarodujejo! Sploh stoje stvari tako, da glede hrvatskega zavoda smerno z naj bolj i mi nadurni zreti v bodočnosti, dočim se italijanski kljubovalci morajo le bati prihodnjih dogodkov. Odkritje spomenika cesarice Elizabete r Plcrlsil. Včeraj so v Pierisu (v Furlaniji) odkrili spomenik blago pok. ees. Elizabeti, katerega je izdelal za 950 gl. mladi in nadarjeni kipar Avgust Portelli iz Rude. Ukljub neugodnemu, deževnemu vremenu je bilo na odkritju nad pet tisoč oseb, med njimi več vojaških dostojanstvenikov, mnogo gostov iz Trsta, ostali pa so bili domačini. Posebno smo opažali lepo število domačih deklet, belo oblečenih z šopki v rokah. 24 deklet je bilo oblečenih v črno in prepasanih z rumenimi trakovi. Dve godbi, domača i ti ona Tržaških veteranov, sto povzdigovali slav-nost. Prošt iz Gorice je služil ob veliki asistenciji slovesno sv. mašo ter je po blagoslovu v lepem govoru pohvalil vrle vaščanc, ki so ukljub svoji revščini zložili toliko svoto za krasni spomenik. Slavil je posebno mladega umetnika, ki je provzro-čil iu izvedel lepo misel. Med službo božjo so pokali možna rji, vse cerkvene in društvene zastave so vihrale. Kiparju so izročili krasno izdelano medaljo v spomin. On jo zaslužuje v polni meri, kajti strokovnjaki cenijo kip, ki ga je izdelal za 950 gld., na 4000 ghl. O postavljanju kipa na mesto se je zgodila nesreča. Domačinu Petru Spanghero je kip, ki tehta 25 stotov, poškodoval roko ter zdrobil dva prsta. Sicer pa je bila vsa slavnost lep dokaz, da v Kurlanih ni zamrlo patrijotično čutstvovanje, in da bi se s temi sosedi dalo dobro izhajati, ko bi ne bilo tujih, privandranih hujskačev. Tudiobslav-nosti smo videli takih ljudi, ki niso prišli iz pa tri -jotičnega navdušenja tjekaj, ampak iz drugih namenov. A njih jeza je onemogla.... Kltod slovanskih časnikarjev v lirakovem. Za ta shod je določen naslednji program : V petek 22. t. m. prihod udeležnikov, ki naj se zglasč pri komitčju «Hotel Saski», zvečer prijateljski sestanek istotam. V soboto 23. t. m. «»1» H. uri dopolnilne maša, ob 9. uri prva seja shoda v mestni dvorani. Na dnevnemu redu bo: Ogovor urednika g. Cliv-liuskega, odobrenje poslovnega reda, volitev pred-sedništva, poročilo urednika dr. Beauprda «() nalogah in smotrih slovanskega časopisja v Avstro Ogrski® in poročilo urednika Svet. Vajanskega «0 slovanski vzajemnosti v časnikarstvu*. Popoludne si ugledajo udeležniki mesto, zvečer ob 8. uri pa bo «rnut», ki ga jim priredi mesto Krakov. V nedeljo dne 24. septembni oh 9. uri dopoludne druga seja shoda. Na dnevnem redu sta poročili urednika Prokopa (iregra v stvari ustanovitve slovanske korespondenčne pisarne in urednika dr. Sokolovv-skega : O potrebi ustanovitve slovanskega organa v franceskem ali nemškem jeziku. Ob j>. uri popoludne banket, ob 8. uri zvečer gledališka predstava. V ponedeljek, dne 25. t. m.: ob 9. uri dopoludne tretja seja shoda. Na dnevnem redu je poročilo urednika F. Hovorke o ustanovitvi zveze slovanskih časnikarjev iu določitev mesta prihodnjega shoda. Popoludne narede udeležniki izlet v NVieliozko. Slavnost v Hojami. Vihar in naliv, ki se je pričel včeraj predpoludne, je sicer onemogočil 2. in 4. del slavnosti desetletnice »Zarje« — to je, predpoludanski pozdrav na slavnostnem prostoru in popoludanski koncert — ali 1. in 3. del: sprejemanje gostov, hlagoslovljenjc, slavnostni obhod in banket so se vršili toli veličastno, da so bila daleč nadkriljena vsa naša pričakovanja in da ostane včerajšnji dan v neizbrisnem spominu vsem ude-lcžeacem. Včeraj je bil res slovenski dan v Ho-janu, nasprotniki so kar zginoli, nikjer ga nisi videl nobenega, lted je bil uzoreu ; to nam more potrditi — in stori gotovo tudi na pristojnem mestu, ker ga poznamo kakor objektivnega uradnika — tad i gosp. viši komisar Raeher, ki je K »i I na licu mesta z mnogimi reda rat veni mi organi. Zopet včeraj smo dokazali, da našemu ljudstvu ne treba omejevati svobode v gibanju, ker zna samo spoštovati postavljene me;e. Poročilo prinesemo jutri in zaključujemo te vrstiee z iskrenimi čestitkami »Zarji« na včerajšnjem zares častnem dnevu, Ura v I i phinrsi! lira v I I' Istr lan I tiitti. Tako poje slavo slavni .. Pieeolo14 slavnim Pazincem-Italijanom, ker so baje naheračili za italijanski gimnazij učencev, in ostalim Istranom, ker so dopolnili to število baje do 03. To da je dokaz, kako potreben je bil tak zavod. Ne oziraje se na to, da tema številkama še potrebuje potrdila od pristojne strani, vprašamo: ali smo mi z našimi učenci — preko sto — manj dokazali potrebo hrvatskega gimnazija ? Seveda, slavni „Pieeolo4* požira težko britko resnico, da so Hrvatje, katerih po njegovi statistiki ali sploh ni, ali pa kolikor jih, še niso dospeli do tiste stopinje v omiki, da bi smeli zalagati srednje šolesč svojim naraščajem, nabrali toliko učencev. Za to pa piše : »Znano je, s kakšnimi sredstvi so hrvatski duhovniki in agitatorji — neduhovuiki pri tirali svojo čredo (hvala na komplimentu, fini »Pioeolo«!) v Pazin. Dovolj je, če omenimo dejstvo, da so mnogo dečkov vzeli od dela na polju z obljubo roditeljem, da se jim otroci čez nekaj mesecev zopet vrnejo domov«. Mi smo se v tej brezohraznosti čifutskega glasila spomnili starega slov. pregovora: »Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugega za peč iskat!« .Je pač po sebi in svojih mero vzel, ta — pokveka. Atlllo Hortls pred svojimi volllel. V soboto večer je bil v dvorani Tersieore shod vollloev pete kurije. Predsedoval mu je g. Učekar. G. Gerin je poročal o političnem položaju ter konstatira), <1 a so i t a 1 i j a n« ki p o s 1 a n e i v državnem zboru zadnji čas igrali n a j ž a l o s t n e j š o ulog o. No, g. poslanec Hortis je bil vzlic temu laskavemu menenju o njegovem in njegovih tovarišev «delo-vanju» toli dobrodušen, da je dal izraza svoji veliki radosti zbok tega, da so zopet enkrat nahaja med svojimi vol i le i, ki so mu naložili tako častno in težko nalog o. — On da ni prišel govorit, ampak le da posluša želje svojih ljubih volilcev; o svojem »delovanju« v državnem zboru ni črhuil niti besedice, menda iz tega jednostavnoga vzroka, ker ni imel ničesar povedati. Doslednost je lepa lastnost. In ta lastnost diči poslanca naše pete kurije. Hortis molči na Dunaju — in dosledno tudi pred volilci ! Gospodu Hortisu čestitamo na ljubki dobrodušnosti njegovi; drugo vprašanje pa je, da-li smemo čestitati tudi — njego; i m voliloem?! Novo slovansko podjetje v Trstu. Kakor morejo raz v i de ti cenjeni čitatelji iz inserata, ki ga priobčujemo danes, je tvidka K. Pretner otvorila novo spedieijsko poslovnico. G. Pretner je po mnogoletnem poslovanju izborno izvežban v spedi-eijski stroki in hoče svoje podjetje zasnovati v čim večem obsegu, tako, da bo mogel ustrezati naročilom iz vseh slovanskih pokrajin Avstrije. Mi ne moremo drugače, nego da z zadoščenjem pozdravimo ta pojav vzbujajoče se podjetnosti med našimi ljudmi. Potreba slovenske šole v Trstu. Pišejo nam: Pričelo seje zopet šolsko leto. Ob dejstvu tem, ko mrkel pogled tržaškega Slovenca premo-triva tužno minost, turobno sedanjost in z vladino nemilostjo podčrtano prihodnjost tukajšnjih šolskih razmer, narekuje nam razjarjena vest par pikrih besed na adreso onih brezsrčnih činiteljev, ki kij uhu svetim, po zakonu (na papirju) zajamčenim pravicam nesrečnemu narodu slovenskemu odrekajo celo ljudsko šolsko izobrazbo. Pol tisoča ukaželjne mladine, ki, hlepeča po duševni izomiki, pohaja tesne in toli majhne prostore družbine šole pri sv. Jakobu, je deloma preskrbljena za prihodnost. A kje so tisti otroci, katerih se radi nodostajanja prostorov ni moglo vspre-jeti, in oni, ki obiskujejo nemške in italijanske šole, v katerih jih je po izdani statistiki minolega šolskega leta še več, nego v zavodu družbe sv. Cirila in Metoda !? Spomin na to nežno deeo, ki je brez krivde starišev na potu odtujevanja svojemu narodu, na potu narodnega izdajstva, privabiti mora v oko vsacega zavednega Slovenca britko solzo brezmejne žalosti. Bolesti mora se mu krčiti srce, užaljen im>-»km njegov pak mu nareka rezke vsklike o prokletstvu nad osodo, ki je tako nemila našemu narodu. No, brez tolažbe vendar nismo. In vendar nam ne treba, da hi obupali. Ne upoštevajo nas, ker smo mala neznatna mladika onega velikanskega slovanskega drevesa, ki s svojo blagodejno močjo obsenčuje dobro polovico Evrope. Ta moč nam za-gotovlja: ko kupa kričečih krivic prikipi do vrhunca, ko v Slovencu - trpinu zmaga narodnostni čut in zavest o veliki nevarnosti, preteči narodni ekzi-s tenei njegovi, da v onem svetem lmju ne ostanemo osamljeni, da nam v onih kritičnih tienobkih ne i izostane moralna podpora vseh bratov Slovanov! Vse pri starem! Pišejo nam: Pred kratkim časom sem na tem mestu vprašal slavno vlado, kaj da misli ukreniti, da se izvede odlok, že izdan društvu Trannvaj v Trstu, s katerim se je svoje-časno za u kaza I o, da mora ta družba takaj odstraniti iz svoje službe vse tuje —• podanike. Pričakoval sem, da se takaj izvede to, kar se je sklenilo izvesti, ali žalibog, da sem se varni! | Do danes je pri Trainvvaju še vse pri starem ! Gospod Čamilo Deovieh (č) (puro sangite), nadzornik pri Tramvaju, je še v službi, kjer terorizuje vse podrejene mu uslužbence! Zraven njega službujejo še pri Tramvaju 45 italijanskih podanikov in en Turk !! Vse to obstoji še danes ukljub vladni odredbi in ukljub pogodbi, navedeni v »Edinosti« v zadnji notici!! Za danes toliko, toda, temu mora slediti še marsikaj in to toliko časa, da vlada stori , svojo <1 o 1 ž n o s t! (Dostavek uredništva: O teh, za našo velike »patrijote« ne baš častnih razmerah je govoril na zadnjem shodu v Barkovljah tudi gosp. dr. Kv-brff, kar je razvidno iz sobotnega izdanja našega lista. Govora pa bode o tem tudi na viših mestih.) /a zastavo pevskega društva «Kolo« je podaril g. Svee Hajko 1 K. Srčna hvala. Iz Spljeta smo prejeli včeraj brzojavko, iz katere posnemamo, da je akademija, prirejena nn korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro, sijajno vspela in sicer finaneijalao in moralno. Objava. Naznanja se, da se morejo odslej v prometu z Japonsko priporočene pošiljatve s povzetjem do na višjega znesku 500 gold. — 400 jenov pošiljati v one kraje, kjer so poštno nakaznice do-l voljene; —- izvzete pa so japonske pošte v Kitnju, Formozi in Koreji. Pošiljanje iz kraja dalje, kamor je bila po-šiljatev prvotno namenjena, ni dovoljeno. C. k. ravnateljstvo državnih železnic izvoli pojasniti tu doli navedeni kričeči slučaj nemarnega poslovanja! S postaje v Herpeljah smo dobili nastopno od 17. datirano pismo: Danes je bilo tu uradno oglašeno, da ima vlak, ki odhaja iz Hcr pelj proti Pulj u ob {»--Hi zjutraj, dve uri zamude. Trije popotniki so odšli na to na sprehod in se vrnili na postajo 20 minut prej, nego bi imel vlak oditi. Tam pa so bili iznenađeni z naznanilom, da je vlak odšel že pred 5. inin.! Ni jim kazalo drugo, nego dolgočasiti se na postaji do 5*48 (ako ne bo zopet zamude), kajti dež lije vse popoludne tako, da ni mogoče stopiti na piano. Priporočamo torej o. k. ravnateljstvu drž. železnic skrbeti za to, da se taka grda nemarnost ne ponovi več. Iz veteranskih krogov nam pišejo: Vprašanje o oboroženju avstrijskega veteranstva se vleče že od prvega početka veteranskih društev, a do sedaj brez uspeha. V novejšem času je zopet oživelo to vprašanje. Tako je naj veča deželna veteranska zaveza na Češkem, ki šteje 253 društev z M.000 udi, dne 23. julija t. 1. sklenila enoglasno, da se ukrene vse potrebno za povoljno rešitev tega vprašanja. Tudi naše, pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva stoječe I. veteransko društvo za Trst in okolico je predminolo nedeljo zborovalo v ta namen. Na tem občnem zboru se je namreč sklenilo enoglasno, da se sprejmejo vsi zakoniti pogoji, ki so merodajni za oboroženje veteranov. Temu sklepu so se pismeno pridružili veteranski oddelki v Na-brežini, Opatiji, Korininu in Rovinju. Na občnem zboru izvoljeni odsek napravi v društveni pisarni, ulica Golši št. 8, zapisnik vseh onih društvenikov, ki se strinjajo z dotičnim sklepom. Oni društveniki pa, ki so bili zadržani, udeležiti se olnmega zbora, se uljudno vabijo, da se zglase v društvu (kjer se jim pojasnijo dotični pogoji) ter da se izjavijo za ali proti sklepu občnega zbora. Koliko Je takih ! od sv. Jakoba nam pišejo. In koliko je še takih med nami, ki nimajo ni mrvice samozavesti in ljubezni do samega sebe v sebi! Koliko jih je, ki slepo zamet,ajo sebe, ki sami sebi ne pri poznavajo nikake vrednosti in ki ponižujejo svoje dostojanstvo, ki pa na drugi strani povišujejo tujca in proslavljajo tujstvo! Kar je našega, ni nič vredno, kar je tujega, je vse lepo in dobro! In potem vidi v slehernem tujcu — in makari da tsti izrablja našo dlan v svojo korist in se bogati oh žuljih naših — svojega velikega dobrotnika, od katerega milosti da živi. A v resnici ne sme biti govora o kaki milosti, kjer je le pošten in krvav — zaslužek. Takov ti|» je neki naš rojak tudi blizu sv. Jakoba. Nekega dno mu je reklo neko dekletec v šali, da on ni Slovenec, ker nosi po laški prikrojeno hrado! A mož se je razljutil in je jel obdelovati stariše dekletca, češ: Kako učite svojega otroka ?! Zahvalite Boga, da vas trpe tukaj in da vam dovolijo hoditi po tržaških ulicah! Torej, mi bi morali Italijanom morda poljubljati roko, zato, da nas — »trpe« tukaj! Tu — na naših tleh!! Mi bi morali v svetem strahu gledati na Italijane in klanjati se pred njimi v pasji ponižnosti, ker nam »dovoljujejo« hoditi po tržaških ulicah ?! Ali je možno veče in sramotneje poniževanje, ako pomislimo, da so Slovenci tu del avtohton-nega prebivalstva in da so tudi dobrotniki mesta, ker — zastopani v vseh položajih življenja — se svojo pridnostjo oplodujejo javno in zlasti gospodarsko življenje! Tujci naj bi bili, brezpravni sužnji, kjer smo domačini in državljani z vso pravico do uživanja vseh politiških in narodnih prav ?! In vendar: koliko je še naših, ki tako nizko sodijo o sebi in svoji lastni krvi!! Dražbe premičnin. V torek, dne 19. septembra ob 10. uri predpoludue se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Madon-nina št. 24, hišna oprava ; v ulici Istituto št. 13, hišna oprava; v idiot delle Legna št. (i, hišna oprava; pri Sv. Mariji Magd. Sp. št. 275, živina; v Skednju št. 158, konj, koleselj, biljard in vina; v zagati Marinella, hišna oprava; v ulici Fonta-none št. 10, ob 11. uri, tehtnica in štacunska oprema. Med prijatelji. Antona A. iz ulice Petronio št. 8 je klical zadnjo soboto znan glas iz hleva, kjer se je nahajal, na ulico. Ko je bil zunaj, ga je zadel — star prijatelj s kamenom v glavo, da se je moral podati za rešilno postajo. Pravda Ducati — tržaška občina. Kakor slišimo, je mestna delegacija sklenila vložiti na najviše sodišče rekurz proti razsodbi višega sodišča. Mlada tata. Sobnemu slikarju Ivanu Grbiču iz Kjadina je bilo v soboto, ko je zaspal v krčmi «A1 Cantinone» v ulici Erbette, ukradenih 0 gld. Mož je prijavil stvar redarstvu. Nekaj ur pozneje sta prišla v krčmo Marije Hutkovič v ul. Rossctti 11-letni Viktor T. iz ulice Media in Ivan K. iz ulice deli' Olmo ter prosila krčmaricu, da bi se smela pri njej na nekem skrivnem prostoru preobleči. Gostilničarka jima je dovolila. Zamolkli pogovor dečkov je vzbudil njeno radovednost in čula je, kako sta si dečka delila denar. Poklicala je redarje, ki so prijeli fantiča. Bila sta ista, ki sta Ivanu Grbiču ukrala 1) gld. Tatvina dragocenosti. Emiliji Godina v ul- Giuliani št. 12. je izginilo dragocenosti za 200 gld. Sum je letel na nekega Gregorja V., ki je nedavno delal v stanovanju Godina. V. je priznal krivdo vslc4 česar so ga spremili v ulico Tigor. Loterijske številke, izžrebane dne Hi. t. m.: Dunaj 81 34 13 61 7 Gradec 45 57 21 37 3f> Različne vesti. Umor V Polni. (Razsodba). Kakor javljajo i z Kutnegore, je tamošnje porotno sodišče po petdnevni razpravi odločilo v stvari llilsner, ki je bil tožen, da je umoril Ano Hruzn. 1'orotniki so vpra-•anje o /.a vratnem umoru z 11 glasovi proti enemu zanikali, a eventualno vprašanje o soudeležbi na zavratnem umoru enoglasno potrdili. Sodišče je valed tega obsodilo Hilsnerja na vešala. Pesnik Moric Jokai ženin. T.VIetni ogerski pesnik .lokai se je dne t H. t. m. poročit s 23-letno gledališko igralko Hello Nagv. Mladenka je navdu-šila starega pesnika, ko je deklamovala neko uje- brez potrelu' vzbujati vprašanje o • *ur»ereniteti«, marveč da hoče povspeševati mir. Transvaal *e drži privoljenja za ukupno konferenco in predloga za volilno prav ion po T letih, odklanja zahtevo po četrtini sedežev v zlw>rniei za zlata polja i rt zahtevo po rabi obeh jezikov v zbornici. Transvaal vsprcjemlje nasvetovano konferenco, ločeno od ukupne komisije dela |>a težave glede k temu stavljenih predpogojev. Transvaal želi nujno raz- govo pesem, tako, da ji je ponudil roko, kar je lepa j ».„lis,".;,, je pa trdno odločen, držati se pogojev do- igralka tudi sprejela. Srečna dvojica je odpotovala govorov od leta 1HH4, Transvaal se nadeja, da se v Benetke. Poroka seje vršila samo civilnim po- j ostane pri lastnem predlogu glede ukupne komisije tom; Jokai je protestant, nevesta pa izraelitka. , jn da se no bodo stavili nadaljnji težki predlogi. žrtve povodnji. V Gmundenu pregrešajo do- j London 1H. /jutranji listi soglašajo v tem, sedaj šest oseb, ki so se bržkone potopile, ko je j (,a je negativni „.i^ovor Transvala zapri vrata navoda vzela tamošnji most. Sploh prihajajo od vseh t)Hijnjim pogajanjem in da ima v sebi najhujih po- strani vesti o povodnjih, ki so provzročile velikansko škodo. Porušen predor. Kakor javljajo iz Zemuna, se je vslcd mnogega dežja na progi Beligrad-Niš porušil tunel pri K Iji. Promet je pretrgan. Vz-hodni ekspresni vlak se je moral ustaviti pred tunelom. Kuga na Ruskem. Kakor poročajo iz Bukarešte je rumunska vlada z ozirom na dejstvo, da na Ruskem zadnjih 20 dni ni bilo več nobenega slučaja kuge, odpravila izredne naredbe ob prestopanju meje, kakor tudi vojaški kordon. sledio. »Times« menijo: Vse, kar zahtevata narod in država od svojih voditeljev, je to, da ne bodi žjvino m( ^ nnyQ uvedenf več nikakega obotavljanja in nobenega pogledovanja. Vlada je dela roko na oralo in mora torej it le dalje. Išče se učenec 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.) Točka 397. — Izdajati, izdajam, izdajal — izdajati, izdajem, izdajal . . . Moreš-li zapaziti v tem izraževanji kakovo razliko glede glagolovega dejanju'.' O prvem tvrdi, da je nedovršno, o drugem pa dovršno. Jaz ne vidim v tem prav nikakoršne razlike, — kako tudi? saj izdajati, izdajal... enkrat ali desetkrati zaporedoma govorjeno ali pisano, pomenja mi vendarle zmerom nedovršeno ali trajno dejanje'; — oh moj dragi, moj um mi uhaja! moj duh nema onega ostroiunja, da bi mogel promotriti g. profesorjevo globoko učenost in bistro tančino njegovega nauka!! — Ej da, moreš li zaslediti ono razliko mej izdajam in izdajem ? Jaz ne, baš tako malo ne kakor Ti ne j razlikuješ glede dovršnega in ndovršnega pomena j mej vzamem in vzeinem in naj bi Ti jaz še toliko j zatvrjeval, da je vzamem nedovršno, vzemem pa ; dovršno dejanje, ko je v obeh slučajih vendarle dovršilo. Izdajam . . . izdajem, zahaja . . . zahaje, oddajamo . . . oddajemo . . ., vzamejo . . . vzemejo ... so le v govorjenji razne oblike, ki čisto nič ne uplivajo na pomen glagolovega dejanja, kajti značenje njegovega dejanja spoznavamo v njegovem j nezvršenem načinu in ne v sedanjem spregan ji; i — po tem takem je izdajati nedovršni ali trajni j glagol, dovršili pa je izdati, izdam . . . Nič kaj bistrim modričenjem je tu g. prof. ; Leveč pokazal vso golost svojega neznanja o gla- j golu, in res nema o njem niti najmanjega poumja, kakor sem uže omenil. — Pravila, kaj ne, imajo j trajno krepost, tore tudi v sedanjosti; no glej, i kako on v tej knjigi piše : »Ta se lahko spozna j po tem, da . . . izpade, . . . da se premeni , . .; pre- j haja . . nastane . .; približa . . kaže.. izpremeni . , i preminja .. .: ostanejo . . . izpahnjejo . . .; ima . . . j prestopi ; kako ohrazimo . . .« — in tako Ti po ! vsej knjigi osornoj doslednostjo vse v prek premetava sedanjost in bodočnost, čim bi on bil moral /o praktičen v kupčiji z drobnim* in papirjem. Potrebno je poznanje itali junskegu iti slovenskega jezika. Povprašati v trgovini s papirjem Leonurdo Ilorber, Via delle Torri. Mladenič star okoli 1T> let, poštene rodbine in ki je že izurjen za prodajtilnico z mešanim blagom, se sprejme takoj. Natančneje poizvedbe pri našem npravništvn, Viti Mol in piecolo 3. TI. n. Šivalnih strojev |uono |QV o tovarniška zaloga IVana J3Xa v Ljubljani Dunajska oosta 13. priporoča svoje pri-1 »ozimno najboljše šivalne stroje za domačo porabo in obrtniške potrebe Razirlas. S privaljeujeni res. kr. namestil i št va v Trstu otvori jo se v Cerknem štirje novi seninji za živino in sicer : 1. Sred postu i ponedeljek; ako je ta dan praznik, pa dan kasneje. '2. Dne 23. aprila ; ako je pa ta dan praznik, pa dan pozneje. .'t. Dne 14. septembra, tko je pa tu dan praznik, pu dtm kasneje. 4. Dne 4. novembra ; nko je pa praznik potem pa drugi dan. Prvi semenj otvori se že v tekočem letu dne 4. novembra. Opozarja se živinorejce in kupeevalee z semnje za živino. Županstvo v Cerknem na Goriškem dne 14. septembra 1H!MI- A. kONllinf', župan. Rujav, pristen, navaden angleški sladkor dobiva so edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se Anton God ni g trgovec, Via Nuova. Paziti na ponarejanja. m rt O h 'H >00 a o -p < (N < rt O O g :Š « ti J* O) C 3 Z Konsumna zaloga olja razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto Gorica). Olje jedilno fino 32 nvč. dalmatinsko 36 „ ., istrsko 40 „ „ namizno I.a 44 „ ,, najfinejše 48 extra 56 „ ,, „ specijalitetno 00 „ „ Posebno za cerkveno luč 3N ,, Gonilniki zastonj ln franko Dr. JOSIP MARTINIS i doktor TSBSEa zdravilstva in specijalist za očesne bolezni se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S <|o 8SJ{ zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do H v ulici Molin piecolo štev. 1, I. imdstr. rabiti le nedovršne glagole. (Pride še. !K500IO)OIOOO(OOOIO(OOI(X! „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 181)7...........Kron 151M>07,57tP— Letno vplačilo premij in obresti do 81. decembra 1807..... » 38.828,875*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . » 843.800,067*— V letu 185)7. izdanih 741)8 polic za glavnico od....... » 67.831,851*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu, -^b| i Via del Teatro fitv. 1, „Tergesteo" Scala IV. B^" Iščejo se dobri, zastopniki agentje in potovalci. :xx>oocooaoooocxxxxxxxxK! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Pariz 17. Nekoliko antisemitov je poskušalo minolo noč preskrbeti hišo Guerina z živili, kar pa je preprečila policija. Antisemitje so zbežali in so štirikrat ustrelili iz revolverja. Ni kdo ni bil poškodovan. Storilci so nepoznani. Policija je izvršila v sosednjih hišah liišine preiskave. Atene 1H. Župan v Atenah je bil izvoljen kandidat ljudske stranke, Merkuris. Vladni kandidat je ostal v manjšini. London is. Demonstracija v Hydeparku Dreyt'usu v prilog je bila obilo obiskana iu se izvršila v popolnem redu. Pretorlja 17. Odgovor Transvaala na depešo Chamberlaina povdarja, da Trausvaula noče via Geppa štv. 5. Spedicijsta iii komisijska poslovnica. Vsprejme vsakovrstna zastopstva. 1L Priporoča se slavnemu slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pohrano. Oprt na na veliko izvežbanost, pridobljeno v 10-letiiem delovanju v tej stroki, zagotovlja lahko najtočnejo postrežbo. R. Pretner. W Korespondenca nc vodi v slovenskem, hrvatskem, <'<>sk(>ui. neuiškeui in italijanskem jeziku.