GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1939-40
OPERA
GAETANO DONIZETTI:
liZ LUCIJA LAMMERMOORSKA
Din 2'50
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1939/40 ŠTEV. 12	OPERA	urednik: m.Bravničar
GAETANO DONIZETTI:
LUCIJA LAMMERMOORSKA
PREMIERA 11. APRILA 1940
Donizetti je bil zadnji italijanski glasbeno dramatski skladatelj, ki je pisal svoje opere v čistem slogu klasične oblike. V 26 letih dela je zložil 66 oper, več kantat, maš in psalmov. Od vse te ogromne zapuščine pozna današnji glasbeni svet le nekaj njegovih stvari, ki se še izvajajo na opernih odrih in so zaradi poljudne glasbe ter dobrega sujeta ostale zanimive. Med te spadajo v prvi vrsti komična opera »Don Pasquale«, ki jo je pred leti izvajalo naše gledališče, »Hčerka regimenta« in »Lucija Lammermoorska«, ki jo uvrščamo zopet v naš spored. Donizetti je bil pet let mlajši od Rossinija in pet let starejši od Bellinija. Ko je Rossini opustil komponiranje in ko je Bellini umrl, je ostal edini vladar opernih odrov v Italiji, do Verdijevih prvih večjih uspehov. Donizetti je stopil v javnost s svojim opernim prvencem »Enrico Borgogna« v Benetkah leta 1818. Tedaj je bil Rossini že slaven skladatelj, ki je imel za seboj poleg drugih stvari tudi že »Seviljskega brivca«. Spričo tega ni bilo Donizettiju lahko priboriti si splošna priznanja. V istem času jc v Italiji bujno cvetela operna tvorba, ki je imela mnogo dobro uvedenih skladateljev. Mercadante, Staffa, Battista, de Giosa, Pacini, Sarmiete, Nini, Vignozzi, Persiani i. dr. Doizettijevi sodobniki so danes že pozabljeni, hrani jih v svojih zapiskih edinole glasbena
93
zgodovina, čeprav so položili mnogo kamnov k celotni zgradbi italijanske opere. Da je bil Donizetti umetniško močnejši, dokazuje daljše življenje njegovih del, posebno še »Lucija Lammermoorska«, s katero si je pridobil svetoven sloves že pri življenju. Edini več j uspeh je imel pred »Lucijo« z opero »Ljubavni napoj«, ki je bila uprizorjena leta 1832. v Milanu. Donizetti je bil izredno plodovit skladatelj. Vsako leto je napisal približno štiri velika dela. Znameniti Rossinijev impresarij Barbaia je postal tudi Donizettijev impresarij in njemu je napisal vsako leto dve komični in dve resni operi. Pisal je opere štirinajst let, preden je dosegel svetovno priznanje. Leta 1835. je šel v Pariz, kjer se je ob strani Bellinija in Mercadanta boril za prvenstvo. V Parizu so izvajali poleg Donizettijeve dvodejanke »Marino Falieri« še Bellinijeve »Puritance« in Mercadantejevo opero »Brigandi«. Donizettijeva opera ni ugajala, čeprav je vsebovala mnogo lepot. Vrnil sc je v Neapelj, kjer mu je predložil znameniti libretist Cammarano »Lucijo Lammermoorsko«. Donizetti je spoznal vrednost in učinkovitost libreta, začel je takoj s komponiranjem in je že po petih mesecih predložil partituro svoje »Lucije« ravnateljstvu gledališča San Carlo v Neaplju, ki je delo uprizorilo še isto leto 25. septembra. Opera je doživela pri prvi uprizoritvi ogromen uspeh in je zbudila splošno zanimanje po vsej Italiji. Kmalu je nastopila zmagovito pot tudi po vseh inozemskih odrih. Sledile so zapovrstjo uprizoritve na dunajski dvorni operi (13. IV. 1837), v Pragi (27. X. 1838), v Brnu (25. II. 1839), i. t. d. Ta uspeh je Donizettiju pripomogel do imenovanja za ravnateljevega namestnika na kraljevem konservatoriju v Neaplju, kjer je prevzel to mesto po devetdesetletnem Zingarelliju. Eno leto pred tem velikim uspehom se je Donizetti oženil z Virginijo Vazelli, hčerko rimskega državnega pravnika. Že po enem letu zakona mu je žena umrla za kolero. Donizetti je od tega časa dalje živel samo v prenapornem delu in v pretiranih užitkih, ki so ga polagoma privedli do omračitve duha. Prvi sledovi njegove duševne bolezni so se pojavili v Parizu leta 1843. med generalko njegove opere > Don Sebastian, roi de Portugal«. Zaradi primadonine zahteve, da mora baritonist izpustiti drugo kitico barkarole, ker mu je bila za uspeh nevoščljiva, je Donizetti dobil napad besnosti in je zbežal iz
94
gledališča. Prijatelji so ga vsega izčrpanega in bolnega kot otroka prinesli domov. Napadi besnosti so se pozneje ponavljali, dokler se mu ni um popolnoma omračil.	M.	Bravničar
Gaetano Donizetti se je rodil 25. septembra 1797. v Bergamu. Prvotno je bil določen za advokatski poklic in je temeljito dovršil vse gimnazijske študije, čeprav je želel postati arhitekt. Zakaj je presedlal k glasbi in zakaj se je odpovedal gradbeni umetnosti, še danes ni znano, ker se tudi sam ni pozneje o tem nikdar izjavil. Njegov oče je bil preprost uradnik z majhnimi dohodki., ki je kljub temu poslal svojega sina v glasbeno šolo v Bergamu k znamenitemu Simonu Mayru. Pozneje sta bila njegova učitelja Piiotti in Mattei v Bologni. Nagnjenje za gradbeno umetnost se je pri Donizetti ju spre--lenilo v nagnjenje za glasbo. Narava je v njem izoblikovala velikega glasbenika izredne melodične in venci je in bogate tvornosti. Umrl je v 51. letu starosti, 8. aprila 1848. v Bergamu.
V	življenju je bil Donizetti dobrohoten, ljubezniv in prijazen napram vsem. Vedno skromen je svojim umetniškim tovarišem rad priznal tuje uspehe brez nevoščljivosti. V sodbi je bil obziren, spodbujajoč in vedno uslužen z dobrimi nasveti. Mladim talentom je bil vedno dober prijatelj. Sicer varčen, za druge radodaren in gostoljuben, v družbi veder in šaljiv. Zanimivi so Riccijevi podatki o Donizettijevih odnošajih do Rossinija: »Pet let mlajši Donizetti je bil prisrčen prijatelj svojega svetovnoslavnega tovariša Rossinija. Ko so v Bologni leta 1842. nameravali izvajati Rossinijevo »Stabat mater«, je skladatelj prosil Donizettija, da bi vodil izvedbo. Doni-zitti je ponudbo rade volje sprejel in prišel k skušnjam v Bologno. Rossini ga je predstavil pevcem in opernemu osebju z besedami: Predstavljam Vam edinega človeka, ki je sposoben voditi in podati moje delo, kakor sem si ga zamislil«. Izvedba je bil triumf za skladatelja in za dirigenta. Tisočglava množica je spremljala Donizettija do doma in mu pod oknom prirejala ovacije. Rossini, ki je bil 'zelo skop, se je svojemu tovarišu oddolžil za izvedbo celo z majhnim darilom. Pozneje je Rossini ponujal Donizettiju ravnateljsko fnesto
na konservatoriju v Bologni in ga na vso moč prosil, naj ponudbo sprejme. V nekem pismu mu piše ob tej priliki: »Čakam tvoje odločitve in tvojega pristanka, kakor zaljubljenec na svojo lepotico«. Ta pogajanja so ostala brezuspešna, ker so istočasno Donizettiju ponujali dobro plačano službo »c. kr. komornega skladatelja in ravnatelja dvornih koncertov« na Dunaju, torej službo, ki jo je imel prej Mozart.
*
Donizetti je zložil »Lucijo Lammermoorsko« za znamenitega tenorista Dupreza in za neprekosljlvo koloraturno pevko Persiani. Pozneje so jo uvrstili v svoj spored najslavnejši zastopniki »bel canta«, ker jim je nudila obilo prilike, da v njej uveljavijo vse svoje glasovne in pevske vrline. Posebno izčrpno sta glasbeno izdelana glavni junak Edgar in tragična junakinja Lucija. Okrog teh dveh so osredotočena najlepša in umetniško najvrednejša mesta vse opere. Posebne omembe vredne so: scena blaznosti in umiranja Lucijinega v tretjem dejanju, Lucijin duet z bratom in finale drugega, ki vsebuje zarodke zgodnjega Verdija, ter sekstet v drugem dejanju, ki delo uvrščajo med najdragocenejše glasbene bisere vse opere. V »Luciji Lammermoorski« srečamo tudi nekaj citatov iz drugih del. Zadnji, preprosto patetični zbor je vzet iz neke maše Donizettijevega učitelja Simona Mayra. Takrat je bil skoraj običaj, da so se komponisti izposojali glasbene misli in odstavke ter jih vnašali v svoja dela. Kadarkoli so z Mayrom govorili o tem zboru, je rekel: »Donizetti mi je izkazal preveč časti!« Skladatelju »Lucije« ni manjkalo fantazije, da bi moral segati po tuji lastnini, storil je to iz spoštovanja do svojega učitelja in da bi mu pripomogel do večje veljave.
Zaključno Edgardovo arijo je skladatelj napisal tik pred prvo uprizoritvijo, ko je bila vsa opera že naštudirana. Nastala je zaradi slučajne inspiracije v nenavadnih okoliščinah. Baritonist Coselli in tenorist Duprez sta bila nekega večera v gosteh pri Donizettijevih. Skladatelj je prišel domov nekoliko pozneje z močnim glavobolom. Družbo je prepustil ženi, sam pa je legel v posteljo. Nekoliko pozneje je prosil ženo za notni papir in svinčnik. Kljub prigovarjanju,
96
naj se ne muči, je začel pisati. Enakomerni udarci glavobola so mu izoblikovali domislek in ritmično podlago skladbe.
Pol ure kasneje je Donizetti sporočil Duprezu, da mu je zložil novo arijo. Duprez ni bil nič kaj zadovoljen, ker je imel svojo vlogo v celoti naštudirano. Nezadovoljen je vzel s seboj v glavobolu rojeno skladbo in šel domov, da pregleda vsiljeno arijo. Naslednje jutro pa je Duprez nekoliko osramočen prišel k mojstru in se mu zahvalil za najlepšo in najbolj hvaležno arijo vse opere, ki je kmalu po uprizoritvi postala tudi najbolj poljudna arija »Lucije Lammer-moorske«.
Libreto za »Lucijo Lammermoorsko« je napisal po W. Scottovem romanu »Nevesta iz Lammermoora«, znameniti libretist Salvatore Cammarano (rojen 19. III. 1801. v Neaplju, umrl 17. VIL 1852. v Neaplju). Izmed 40 libretov, ki jih je Cammarano napisal za razne skladatelje, je »Lucija Lammermoorska« med najboljšimi. Poleg Cammarana je v tistem času živel v Italiji tudi libretist Felice Romani, ki nadkriljuje v umetniškem in tehničnem oziru svojega tovariša Cammarano si je za »Lucijo« izposodil od Romani ja marsikakšno idejo in marsikakšen verz, vendar mu Romani ni tega nikdar očital. Največ Cammaranovih libretov sta uglasbila skladatelja Pacini in Mercadante, ki sta v Donizettijevih časih uživala v glasbenem svetu velik sloves. Tudi Verdi je zložil štiri Camma-ranove librete (»Alzira« 1845., »Bitka pri Legnano« 1849., »Luisa Miller« po Schillerjevi tragediji »Kovarstvo in ljubezen« 1849.), med katerimi je najznamenitejši »Trubadur«, 1853.
Vsebina
Škotski plemiški rodbini Asthon in Ravenswood iz Lammermoora živita že dolgo v sovraštvu. Lord Asthon je v teku let osvojil skoro vse premoženje, gradove in gozdna posestva Ravenswoodov razen ostankov trdnjave Wolferag. Kljub temu sovraštvu se Astho-nova sestra Lucija zaljubi v Edgarda, zadnjega potomca Ravens-woodovega rodu.
97
I.	dejanje: Gozd pri gradu Ravenswoodu. Dejanje se prične brez uverture, po kratki uvodni glasbi z zborom lovcev, ki jih je poslal v to okolico poveljnik Ravenswoodovih čet Norman, da preiščejo pokrajino in izsledijo neko tajno. Lord Henrik Asthon pride v spremstvu Rajmonda Bidebenta, vzgojitelja njegove sestre Lucije.
V	pogovoru z njim razkrije, da sta njegov ugled in posestvo ogrožena zaradi raznih političnih spletk, katerih pa upa, da se jih bo rešil, če pregovori sestro Lucijo, da bi vzela vplivnega lorda Arturja Bu-klavva. Z ogorčenjem govori o sestri, ki se brani te zveze, a Rajmund ga skuša pomiriti, da Lucija preveč žaluje zaradi materine smrti in trenutno ne more misliti na ljubezen in zakon. Poveljnik Norman izrazi sumnjo, da ljubi Lucija Edgarda Ravenswooda, ki jo je nekoč rešil iz smrtne nevarnosti. Lord Asthon se zato silno razburi, kajti Ldgard je njegov smrtni sovražnik, hkratu pa ga tudi ovira pri njegovem načrtu, da bi sestro omožil z lordom Buklawom. Kmalu naco javijo lovci, da so videli Edgarda jezditi tod mimo. Asthon priseže maščevanje in odide.
Sprememba. Grajski park. Lucija pride s svojo družabnico Aliso, da bi posvarila Edgarda pred pretečo nevarnostjo. Plašno gleda v studenec, v katerega je nekoč neki Ravenswood v divji ljubosumnosti vrgel svojo ženo. Ob neki priliki se ji je celo prikazala bleda slika mrtve žene, studenec pa se je spremenil v kri. Alisa tolmači to prikazen kot slabo znamenje in prigovarja svoji gospodarici, naj sc odpove ljubezni, ki ji bo prinesla nesrečo. Lucija pa ljubi Edgarda in je srečna ob njegovi strani. Edgard pride po slovo, ker mora odpotovati v Francijo, še prej pa bi se rad pomiril z Lucijinim bratom ter ga prosil za roko njegove sestre. Lucija mu svetuje, naj zaenkrat še ničesar ne izda o tej ljubezni. Zaradi njene boječnosti razdraženi Edgard se v tem trenutku spomni, da je na grobu svojega očeta prisegel maščevanje nad njenim bratom lordom Asthonom, ki je pogubil njegovo rodbino. Lucija ga prosi, naj bi se odpovedal sovraštvu in maščevanju, ter trenutno pomiri njegov srd. Edgard zahteva od Lucije prisego večne zvestobe; Lucija priseže, nakar zamenjata prstane v znamenje zveze in zaobljube. Edgard jo še enkrat spomni prisege, nato odide.
98
II. dejanje: Soba v gradu. Lord Asthon je nemiren, ker sluti, da se bo Lucija zoperstavljala ženitvi z lordom Buklawom. Pričakuje jo, da bi se z njo o tej zadevi razgovoril. Norman tolaži lorda Asthona, da bodo dolga Edgarjeva odsotnost, prestrežena pisma obeh zaljubljencev in podtaknjene ter izmišljene klevete o Edgarjevi nezvestobi omajale Lucijino trdovratnost. Lucija pa kljubuje bratovi jezi in hoče držati prisego. Asthon se posluži zadnjega sredstva; sestri pokaže ponarejeno pismo, v katerem stoji grožnja, da pride v krvnikove roke, če ga ne reši vplivna oseba. Po prigovarjanju njenega starega vzgojitelja Rajmunda Bidebenta pristane Lucija na to žrtev in obljubi zakon Buklawu, samo da reši svojega brata.
Sprememba. Dvorana v gradu Ravenswoodu je slavnostno okrašena in razsvetljena za sprejem lorda Buklawa in Lucije pri zaroki. Asthon privede Buklawa in ga predstavi zbrani družbi plemičev. Lucija pride vsa strta in žalostna. Brez razsodnosti in brez moči podpiše ženitno pogodbo. Nenadoma pa vstopi Edgard; vitezi izvlečejo svoje meče in ga hočejo odstraniti iz gradu. Edgar se sklicuje na svojo pravico in Lucijino prisego. Ko izve od nje, da je pravkar podpisala ženitno pogodbo, ji smame s prsta prstan ter ji vrne svojega. Preden zapusti grad, prekolne uro, v kateri se mu je Lucija zaobljubila ter priseže maščevanje in smrt vsej družini.
III. dejanje: Poročna dvorana na gradu Ravenswoodu. Gostje se zabavajo pozno v noč, Buklaw in Lucija sta se že umaknila v svoje prostore. Veselo razpoloženje prekine Rajmund z vestjo, da je Lucija v spalnici zblaznela in umorila svojega soproga z njegovim mečem. Kmalu nato pride Lucija v spalni obleki z razpuščenimi lasmi, smrtno bleda med goste. Njena otožnost, zmedenost, obup in nesreča vzbudijo sočutje. Njen brat pride in ko vidi, kaj se je zgodilo, zbeži s tega nesrečnega kraja, preganjan od slabe vesti. Lucija se onesvesti. Plemiči jo odneso v njeno sobo. Rajmund obdolži Normana vse nesreče, za katero bo moral odgovarjati pred Bogom.
Sprememba. Na Ravenswoodovem pokopališču čaka zadnji potomec nesrečnega rodu, Edgard, svojega nasprotnika. Življenje zanj nima več pomena, mirno pričakuje smrti, ki mu jo bo dal Asthonov meč. Iz gradu prihajajo zadnji gosti nesrečne svatbe. Edgard izve
99
od njih, da Lucija umira in da ga želi še enkrat videti. K njej hoče, Rajmund pa ga ne pusti in mu sporoči žalostno vest, .da je Lucija preminula. Edgard se hoče v smrti čimprej združiti z ljubljeno Lucijo in si zabode bodalo v srce, preden mu morejo navzoči to preprečiti.
Razno
Slavko Ježič, Problemi hrvatskog narodnog kazališta, Zagreb 1940. »Književni život« (Meduličeva 5) D. 12.
Pesnik, pripovednik, poljudni pisec, prevajalec, prirejalec priročnih publikacij, profesor, naposled upravnik zagrebškega gledališča, pariški moj prijatelj, dr. S. Ježič prikazuje v pričujočih ugotovitvah in nasvetih položaj osrednjega doma hrvaške Tali je, kateremu želi najti pot iz današnje zadrege ... »Četudi bi se iznenad-nemu čitalcu mogla vriniti otožna pomisel, je li vredno vzdržavati ustanovo, ki s svojimi prihodki pokriva samo četrtino svojih potreb, moramo tako pojmovanje takoj zavrniti, ker državno in narodno gledelišče ni in ne more biti pridobitno podjetje. To je umetniški zavod z veliko prosvetno nalogo, obenem pa služi še kot narodna zastopstvena kulturna ustanova. Ta ali oni jo utegne smatrati za razkošje, a razkošje so tedaj tudi visoke šole, umetniške galerije, muzeji in slične uredbe.«	A.	Debeljak
Prihodnji operni spored:
V	operi pripravljajo dr. D. Švarovo opero »Kleopatro«, ki pride v spored kot prva naslednja novost. Dalje opereto slovaškega skladatelja dr. Braxatorisa »Modra roža«, Čajkovskega »Onjegin« ter baleta »Signorina Gioventu« in »Nikotina« od Viteslava Novaka.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik:	Matija	Bravničar.	Za	upravo:	Karel	Mahkota,
Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
IOO
L E K R R H F)
O mr. R. U5TRR
A
C/JUBCJRNR
nasproti glavne pošte
Oddajajo se zdravila no recepte vseh bolniških blagajn. — Priporoča malinovec pristen, narauen v useh množinah. — Orig. norveško rible olje, sveže, nal-finejše vedno v zalogi. — Haročila točno po povzetju 1
Klavirje, gosli, čela, saksofone, trompete, klarinete Hohner harmonike in vse glasbilne potrebščine od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri
VVARBINEK
MIKLOŠIČEVA 4
Garantirano mojstrsko popravilo in izboljšanje glasu pri vseh glasbilih
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA
FLORJANSKA ULICA 12 - 14
Galanterijske in modne potrebščine
Šolske, pisarmske in kjigoveške potrebščine na debelo in na drobno
Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in poslovnih knjig____________
lil iiiiiiniii m iiiiiiiiiiiin iniiiiiiiiiiniillllllllllllllll
G. DAizetti:
LUC1A LAHHERHDORSKA
DIRIGENT: A. NEFFAT.
OPERA V ŠTIRIH DEJANJIH (6 SLIKAH) N^SAl S. CAMMARANO, PREVEDEL DR. ŠORLI.
REZIJA IN SCENA: E. FRELIH.
Lord Henrik Csthon .
Lucija, njegova sestra . .
Sir Edgard Ravenswood Lord Artur Buklaw . . . Rajmund Bidebent, Lucijin vzgoji Aliza, Lucijina družica .	.
Norman......................
tel
Dame in k^'1
Kostimi Lucije so izdelek m°'
Juto
M,
L Anžlovar S. Ivančičeva k. d. T. Gostič k. g.
St. Marčec F. Lupša E. Barbičeva L. Rakovec
v°jaki, paži.
Salona: Sever, Šelenburgova 3.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Zažet^ 20.
Konec po pol 23.
l*arter:	Sedei.	1. vrste .	.	.	Din	36 —
11.-111. vrste	.	„	34--
IV.-V1.	„	.	..	30-—
vil.-IX.	„	.	..	26 —
X XI.	„	.	22--
XII................ 18 -
Lnip: Loie v iiarlerju ...	„	110’—
1. reda 1-5	..	.	„	110 —
6-9	..	.	„	130’—
Dodatni ložni sed^1 , ^®rlerju Din 20’—
Balkon:	1.	vrsta
II 111
redu .
.. %lk
on
22'-
22-18-— 14 — 16-
8--
(ialerija: Sedeži I. vrste
II. n
III. „
IV. «
V. „
Gb
erijsko stoji&če
o-» . . .	„	uu’—	ii.	"	.k	"	„	o-—	Dijaško	.,	j	—
STOPNICE s« dobivajo v predprodaji pri gledališki blagotiirnem gledališču od 10. do pol 1. in od 8. do 5. ure Telef. 4611.
Predpisana taksa *a P®11 rM *-
Din 12-„ 10-, 10-8 — , 8--
* 2-5 —
Je vračunana v eenah.
GB
LEPI
GLASBI,
SLADKE
BON-
BONE!
Knjigarna Hieinmajrr & Bamberg
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih
LJublfana, Miklošičeva cesta štev. 16
ŠUMI
ČOKOLADA, BONBONI, FINO PECIVO, BONBONIERE, LIKERJI, I. T. D. I. T. D. VEDNO SVEŽE BLAGO - TOVARNIŠKA ZALOGA
GRADIŠČE ŠTEV. 7-9
POLEG DRAME