j ¦ > ; (MSpooarsivo. O APj^fENJU. Poleg dušikav kalija in fosforove kidme zasluži apnrk 3cot sestavina gormie rodovitne zemel[j(9lae pdasti ivajvečjo pozornost Važnost apnika ne oibstoja samo v tosm, da sluLži rastlinvam v hrano, nvarveč tudi v <tenv, da s svojim dek^vanjeTn ostale hranilne snovi <v zemlji pretvarja v tisto obliiko, v kateri jih rastline mor-ejo sprejemati. V svrho bolpcga razuimevaTija podajemo krafcko sliko o življ'enju v zernlji. Mansikdo magoče irusli, da 9e nahaija živLjemjie samo na ziemiji in inad zeraljo. T-oda dokazano Je, da ravno v zemlji nal&tiimo na pravcati vrvež raizli-činih živih bitij — rastl imskiih in žJvabkih — takoirneiiovaniih zcmeljjskih bitij (Geobiontefn), ki jih irzražamo pod slaipium imenom »edaphon.« Edaphon oibsega poter.\tak«m, vsa živa bitja, ki se nahajajo v oni plasti zemlje, ki ]•- podvržena preperevainju. Vsa žiiva bitja v zemiji se nahajo v tesni medse^bojni zverzi, tvorfjo torej nckaiko življeivjsko verigo ter so razideljleina v 13 skupin. K prvi skiipini prištevamo razne bakterije, kallere razkrajajo gnoji'b\e snovi ter jih pripravijajo rastlinaim v prehTanj^evaruje. Oi>stoj baiktedj v zemlji ]e odvisen v velflki meri od apna, kajti ome bcez apna ne morejo živeti ii\ tudd ne delovati. Apno zemlja rahlja in s tem obenem ugodho delirje na promicanje deževnioe. Cista ilovnata zemlja prepušča vodo mnogo po-časfneje, mego zemlja, ki vsebuje nekaj apna. Težko ilovioo -močni nalivi zb:je]'o tako, da napravi na površini neprepustlpvo skorjo, kar sih\o otežkoča obdel'yvanje. Aico dodaimo takšni zenvlji nekoliko apna> se ista zrablja ter cnbenem hidi ogrej"e. UmeiLna gnoj'ila v zemlfi ne učinkirfejo, ako jim primanijpuje apna. ŽfveplenoJcisli amonjak (amoasulfat) more popolno učinkovati \e v zemlji, ki vse/buje zadosti apma. Takišna zemlja a-morijak nitrificira, to se pravi, s pomočjo niitrobakterij prevaja v solitmo kislirvo, ki je Jabiko raztopna imi skiži rastlinam neposredirvo v prehrano. Solitrno fcislimo apono nevtralu-fka. Pri uiporabi žvaplenokislega amonjaika na težrkiih tleh je torej treba dodati na 1 ba še kaldh 400 kg apna. Na 100 kg kalijeve soli dodamo zemlji obenc«n tu«di 100 kg np.na. S tem dodatko.m apna na težki zemJrji demo rastlhiaim ne samo potrebno hraino, t<"Tr»več Ofnogočimo tudi boljše m hitrejse izkoriščanije kal»ja. V vodi raztcipna fosforova kisliiva h nuperfosfota izglubi T eemlji svojo raztopnost ter se spaija z apa\om, srli pa tuxfc z želerzmim ofcsidonv magnezijem itd. Oe bi tega ne bilo, ostala bi fosforova lcislma v vodii razrtopna t-er bi |o deževje izpralo in odplavllo v globočino zemlje, kijer bi ne mogla p-riti rastMnam v .prid. Fosforoiva kisLLna, spoJena z apnom, osiiaine še zmirom ratctopna v vodi, zlasti t takšni, ki vsebuje ogljiikovo lcislino. Nasprotno pa je fo&* forova iislina, ki je spojena z železnim oksidom, v vodi meraiztopna. Jasno je zategadelj, da Je uspeh gnojemja s superfosfatom odvisan od apna v zemlji in da je ta uspeh tem sigumejši, čim več apna se nahaja v njej. 2eleznega oiksida je navadino zadosti v vtsaki zemlji. Če mi dcvvoij apna, se spoji forsforova ikislina z železnim okskiom ir\ uispeh gnojemja s superfosfatom mora kostatL PripomrvJti je treba tudi> da apno razikisujje kisla 0&, ker se spaja s svobodnimi kislinami, ki so rastlinam škodlijive. To velja osobito zia mokira in močvirnata tia, kjei raste lcisla in za živLno Tieprilldadina krma. Kafco se prepričamo o apnu v zemlji? Da dožencimo, ali vsetnrje z&mlja zadosti apna aJi ne, jo polijemo s solno 'kislino. Če se peni, šumi ali dela mehurčlke, kalkor da vre, tedaj se v zenvliji nahaja apno. Ako popolncKma nič ne zašumi, tedaj v zemliji ni apna. Če pa samo ir.alo zaštumi in dela le male in neanatne melvuirčke, tedaj vsebuje Temlja samo nietmaitne množine apna. Glinasta in peščeoia zeimlja navadno ne vsebuje dovoljj apna. Točno se more ugotoviti vsebina apna le potom kemičai« analize. Doibra in rodovitna zemJija je tista, ki vseftnije na_froan1] 0.2% apna. Za dobre in obilne žetve ]e treba, da zemlja vsebuje 0.3% apova. Tam, k|er vidiroo pastei se nvršavo živino in se okostje mladih živali slabo razvija, primamjpaije oestokrat apma v pašniih in tramiških tleh. Ra*notako pogrešaTno zadostnih množin apna na njivah, fcjer se hlevsflci gnoj le polagoma razfkraja in se po žetvi še nestrohneli gnoj izorava. Nek star nemSki pregovor pravi: »Apnenje ibogati očeta in obuboža sina.« Ta pregovor je razumeti tako, da se v zem!lj)V Ikjer je velilco apna, gnoj brzo ratzflcraja ter vsled. tega tudi brzo poraibi. Apmienje daje po^temllialcem na bnzi način obrlnie žetvey katere Beveda obogate ooeta. V zamlji, v kateari pa apno prLmanjkuje, leži gnoj dalje časa neizkoriščen ali slabo izkoiriščen, vi&led česar se rastlime slaibo rawijajo. V apnerai zemlji se torej gnoj hitro porabi, tode vsekaikor v ko(rist rastlin. Ako se takšna zerolja ne gnoji v izdatni meri in poirablljeiia gmojila ne nadomeščajo, se hranikve snovd izarpajo, kar ima posiedico slabe žetve in obulbožaaje sina. Apno torej ipospešaiije razkroji gmojil ter vsled tega omogočuje obilne žetve. Zato »e pa mora izdatno Ln pogosto gnojiti, da zemljo ohiranimo zmirrom enako rodovitino ter si zagotovfrno trajno ofbilne dohodke. Intemivno gospodarjenije in intemzivno obdelovanje zemlje obstoji v tem, da se s pomočjo apna rn pogostega gnojenja dosežejo trajno obilne žetve. Za talkšno intenzivno gospodarjenfe pa nima vsak gosipodar zadostnih množin hlevskega gnoja, iin naibaviti si mora umetoih gnojil iz tovam. In popolen utspeh pri1 uiporabi umetnLh gnoiil se doseže sa~ mo z dodavanjeTn apna zemlji. Razumaljivo j'e, da stane nabava apna im umetnih gtnojil preoejšmje svote denarja, e vendaT se večji bdatki z obilnejšimi dohodiki v dvojni aK še večkratni meri povmejo. Z ozinorn na vsebino aprta presojamo zemJjo po> sledečih znakih: Peščena in puhla zemJja navadtio mima dovoljj apna v sebi. Kjer rastejo kisle trave, ali k|er najdemo mnogo kiselice, pirimanjkuje zemlji skoro redno apna. Če detelje, lcakor bela in hmeljna detel|ja, kažejo majhne liste in se ne mafcnrejo od tal, je trelba zairilji dodati nekoliko apna. Nasprotno pa se nahaja v zernlji zadosti apna, oko se poleg divje detelje boh-dino razvija lupiiva, črevec in grahor. Aimo dodajemo zemlji v obliki živega apria, apnenega prahu, čistilnega apna, gipsa m laporjp. OdlooiE se bonvo za tista apneino gnojilo, v katerem nam pride aipmo najcem h* Zivo apno je najbolj konceTvtriTano apneno grnoj"lo, ler s^ rabi z največjim uapehoTn v kraj'ih, kjeir bi dovažanje drugih Tnanj korice!ntrirain.i!h apnenih gnojil prišlo predrago. V Mižini apneonic je najpainetnejše rabiti apneni prašek, ker je ta mtnogo cenejši od apna v gnjtdaih; v bliiini sledkorniih tovarn pa ceneno čistilno aipno Ikot odpadek pri čiščeTiju sladkorja. Gips, mavec ali sadra se dcbi najceneje v Dov^em na Gorenjskem in v Blagajfu pri Bosandkem NowtT kjer sestavlja cele hribe. jLapor kot gnojilo uporabljaimo v krajih, Icjer se nahajajo v bližini laporne ž\\e in ga je mogoče izOcopavatii. Živo apno. Živo aipno vsebuj« do 99% kalcijevega oksida. Kdotr je primoran, apmo dovažati po želeanici, se bo odločil v prvd vnrsiii za to apneno gnojilo. Tudi živo apno je glede svojib las^rnosti različmo. Tiste gnude, ki ne razpadajo in ostanejo trde kakor kamen, ne veljajo kot gnojilo, Zivo aipno se zvozi na polje, kjer se pod -vplivom zialka in vlage polagoma samo ugašuje ter razpada v droben prah. Živo apno rma med drugiim tudi to lastao&t, da čisti iin suši vlažen zrak. Fin apneni prah moremo trositi po njivi, kakor druga umetna gmojila. Na 1 ha zarriije, ki |e zelo revna na apmur, navozimo priiblizmo 50 q živega apma. V tetm slučaju spravimo količino apna v zemljti na 0.2% ter pogtnojimo wso zemljo do 20 om globoiko. Za koliko vnsto let zadbsfuje zgoraj navedeno apnenje, je odvisno orl žetev m travnih košen^ s kaferim! smo apno zendp odvaeld, kakor tudi od ivačina gnojenja s dra- gjm gnojili in iintemzivnosti gospodanstva. V intemziviuih gospodairstvih, kjer se dobro gnoji s Merakim m unvetnim gaojem in kjer se paidelfurje mnogo zelene krme ter žanje po divakrat na leto, se apneriije ponavlja v krajšiJA presled'kih, nego v ekstenzrvnrh gospodarstvish. V prvih apovimo vsako tre-Uje ali čeiT-to leto, v slednjih pa zado<^tu>le enkratno apnenje za ddbo 6 do 8 let. INa njivi je najbollje potrositi apno po oraroju na ibrazd-o in zeto zemljo dobro prebranati, da se apno lepo raz<ieli in pomeša z zemJjo. Na livadah moraino zeml'j'0 po »poeinju preforariati s travniško brano. Z apnerojein obenem ne smemo gnojiti z gnojnico, s hlevsikim gnojem, amonsulfatoinv, superfosfatom in kostno nv-ko. Če pride naimreč dušično gnojilo, ki vsefbirje dušiik v olbliki amoTK|alka, v dotiko z apmom, nam izhlapi v zrak amoin.jak, ki se ne more spajdti z apnorn. To opazujeimo pos-efono doJbno, alko živo apmo polijetno z neTazredCeno gnojnico. Ako smo gnojili z dušionimi gmojili spomladi, g-nojimo z apn-om v jeseni. Pač pa lahko miešamo apno brez škode z apneniim dušlkonv čiiskim solitrom, Tocmasovo žlindtro in kalijevinvi gtnojili. O mešanju različniih jriK>jil bonvo govorili v posebnem sp-isu. »Vinarstvo«, prvo slovenslko lcntjigo o celoikijpnem vinogTadViištvu kot stroki, ki je za velik del naših kmeto- valcev življensike važnosti, je izročil tiskamii sv. Cirila v Mariiboru ravnatelj vinarske Ln sadjanslke šole v Mariboru, g. Aruirej Žmavc. Kn(iga bo bogato opremljena z najbolpimi slikaTni. Ni dvoma, da bo»do tako važno delo pozdrravili vsi vimatfji z veliikitm veseljem. Prav uporabna bo tudi za vinarske in druge kmet;fske šole, osobito v S-lovetniji, v katerih doslej tuso Jmeli pripravnega učbeaiika ta. ta predsm-et. Oddaja gozdnih sadik. Spomladi leta 1925 se bo od•dajjalo v območju fcr. šinmslke tiprave v Mariboru vz dirž. froizdne drevasruce v PtMju in iz gozdhe drevesmiee v Slivnici pri Maribomi sledeče gozdme sadilke: triletnie stmrreicje po 100 din., dsveletne bore po 100 din., dtveletni mecesem po 150 diin., domaiči kostanj po 500 din.r čnni oreh po *1000 din., jesen po 200 diin., akacija po 112.50 ddn., kaoadska topol po 750 diin., vrba po 100 din., Kristov trn. po 200 din. za 1000 fcomadov v drevesnici. Naročila ^sprelema krr. šumska mpraiva v Maribaru in oGcraijni goedar v Ptuju, Žatir-anje sadnih mrčes ipo zimi. Najbolj učinkovito in najbolj ugodno zatiranje sadnih mrčes se zamore izvesti v času ko drevje ni muževno. Tedaj na zatiranje! Predno še nastane ostrejša zima, naj se drevesa izčistiJo, odstrga prosta skorja, mah in lišaj pri starih dreve¦sih, nakar naj se prične korenita odbelava z dendrinom. Kdor pozna uspeh dendrina (karbolineja za sadna drevesa) gotovo ne bo opustil te zimske obde]a\e. Ta karboHnej ne ugonobi samo krdela različnih sadnib uši, tem\več tudi mahove in lišaje, nakar se na drevesih naredi lepa gladka skorja, katera drugiin mrčesom ne nudi skrivališča. Potrebno je pričeti pri vratu korenin od katerih naj se zemlja odkoplje, to posebno pri drevesib, katera so napadena od rdeče uši (Blutlaus). Dendrin se uporablja v 10 odstot. raztopini. Ognjišča rdcče uši se morajo s čopičein dobro pomazati, vrhovi pa naj se dobro in korenito izbrizgajo. Obdelava naj se izvrši v dne¦vih ko ne zmrzuje. Ponavljanje te obdelave spomladi, predno se popki napnejo, je zelo priporočljivo. Podrobnosti in podatke se dobi pri R. Avenarius, Dunaj III-2, Bechardgasse 14 ali pa pri glavni zalogi za našo državo Kemindustrija Maribor, Meljska cesla 12. Tvrdka Klanjšek &. Penič naznan^a, da zarn«njjyje bwc;no seme kiščeTio in rveluščeno za Ibiično oi]e. Nutaivčneje podatke glej v oglasul 1489 Marilborski tržni dan dne 22. rtovembra 1924. Ta tržmi dan je bil vsled slaibetga wemena slabo presfcnbljen, edino svinjine je bil opreoej na trgni, kajti slaniiniarji so pripeijali 48 voz v mesto ter so prodaifali nveso po 25 do 40 din., slamino po 30 do 35 din. in dTob po 18 do 20 din. 1 kg; •dcnmača nvfssarji pa govediino po 23 do 25 din., teletino po 27 do 30 din., sviTujino po 30 diru in jagnijetimo po 20 diin. 1 kg. Tudi Tmjirske ribe in ščuke so bile na pro>da^ ki so se prodajale jk> 45 diru 1 fog. Divji zajcd so stali 60 do 75 diin. lcomad, domačih z-ajčkov mi bilo. — Perutnine je foflo tudi samo okoli 300 komadav in sicer kokoši po 20 do 60 cKti., nace po 50 do 80 din., go^ po 100 tn 120 din. in pirrani po 125 do 140 din. komad. — Krom pirja, zelenjave, sadfja in drugih živii je bilo pičlo, fcer knvetje so pripeljali sairvo 15 voz na trg. Cene so bile: lcrompiirju 10 do 10.50 dim. za memiik (7K kg), solati 50 para do 1.50 din., glavnaitemu zelju 1.50 do 5 d5in. komad, čeibuli 3 do 5 dim. venec, kislemu z&lju 4 din., kisli repi 2 din., jabolkam 2 do 5 din., hiruškam 4 do 12 dm., grozdju 12 do 20 din., sirovemu maslu 40 din. za 1 kg, bučnemu oiju 32 do 33 dlin. liter. jajcam 2 do 2.50 din., lirmoinaim 1.25 do 1.75 dim. komad. — Setno in slarnaj. V sredo, dine 19. novemibra, so lametjie priipeijate 12 voeov sema, 4 vozov« ol^ave in 2 voza slaime, v soboto, drte 22. inov€inbTa pa 16 vozov serua in 3 vozove slame ter tso prodojali seno po 62.50 do 85 din., otavo po 75 din. m. slciimo fpo 62.50 din. 100 kg. Ker je paša prene- hala, voaiio kmetje seno bolj po oesto na tng. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 2 konja, 30 volov, 148 krav in 4 teleta ter 1 bik, skupaj 185 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste *o bile sledeče: poldebeli voli 1 kg žive teže -3 D, bikl za klanje 10 D, pkmenske krave 9.75, krave za kl>ba- sarje 7.50 do 8.50, molzne krave 8 do 10, breje krave 8 <lo 10, mlada živina 8.50 do 12.75, teleta 16.25. Manlborskc sejmsko poročilo. Na svinijski 9e|jm dne 21. XL 1924 se je pripeljak) 239 svnj im 1 koza Cei\e so iile sledeoe: Mladj pratširči 7 do 9 tednov stani komad 112.50 do 150 dirru,*3 do 4 mesece 300 do 400 diii_, 7 (nesecev 500 do 700 diim., 8 tio 10 mesecev 750 do 900 din., 1 iieto 1125 do 1350 dm., 1 kg žive teže 15 do 17.50 din., \ bg mirtve teie 20 do 23.75 din* Mesne cene v Mariboru. Voiovsko meso 1. 1 kg 25 do 27.50 D. 11. 22 do 24, meso bikov, krav, telic 20 do 21.50, telečje meso I. 27 do 30,11. 21 do 25, svinjsko meso sveže 25 do i55. ^TNI TRG. Žitna trgovina postaja žiivahnejša, iker se je vrednost diinarja -ustalila ter v bodoče ni tako kmalu pirioakovati ¦vakitnih iztpreimeinib. Inozemstrvo je radi tega zopet ziic.elo louipovati naše žito. Za izvotz se kupmje posebno pšenica, kalJesro pa priidtelovalti n/eradi prodajajo, ker ptričakitjeijo povišanje cen. Za konjezo' vlada enako zaniimanjje, kot za pšenico. Dosedaj, je priihffljala na trg saino umetno v sušilnicah posušeava koruza, sedaj (pa se pr-oda|a tudi že nafvaidina, ker se je vsled iepe jeseni že tako posušila!, da je sspos-obna za \salk prevoz. Izvaža se v veliki množiiu v Italijo in Avrsilrijo. Irgoviina s pšeniono mGlko, osoibJto nularico, je oživela vsled 'bližajočih se božičnib pnaztnikov. Cena nvokii je radi tega nelkoliiko poskočila. Fižolu Je oena začela polagoma padati, ker se ga v inozemsm; ne izvaža. Tiuintam se proda še kak vagon za Italijo. jPrecej se kupiuje oves in to samo ibački, katerega se izvaža Cene v trgovini na veliko so .priibliižno &led«če: Pšenica ibačka 370 do 375 din., sremtolka 370 do 375 dfiin., bosanrslka 335 do 340 din. jM o k a nulanica 565 do 580 din. Oves baSki 270 do 275 din., jugoslovanislkii 260 do 265 dim. Koiutja "umetno posušena 230 do 235 din., neposušena 170 do 175 din. F i ž o 1 beli 425 do 430 dim., piisam 275 do 280 <fin. J € č m e n 340 do 350 dim. V Sloveniji so dcsežene na borzi v Ljubliaavi za žito sledeče cene: pšemica domača franko Ljuibljana 400 diru, pšervica bačka par. Ljulblliana 440 din.. koruzti nova franko slavonska poskaja gar. 175 diin., koruza umetno posušena franko Postojna trairos. 275 din., oves bački paa. Ljinb ljaina na potu 340 din.T lanieno seme iranko L^abljana 680 do 735 dn., otrrobi sredtafe debeli franko Ljdblijarija 235 din., ajda domača črna fram!ko Ljubljana 270 din., aijda domača siiva franko Ljiiblpana 250 diin. — Stroonlice: fižol ribničan orig. frar^ko Ljuibljana 440 din., fižol libničan očiščen ib-n fraiuko Postojna trarns. 535 din,, sižol pirepeličar orig. franiko Ljublijana 490 din., fiižol maiulolon orig. franko Ljuiblijana 390 diin., fižol maindolon očiščen bin firarifko Postojna trans. 1 vagon 490 do 500 dn, za.kjiuoek 500 dirv., fižol rjavi orig. fratniko Ljulbl|an\a 4iO d. Svetovne žitne cene so «nake preoej našim. Proinuet precej počivaa, ker so konzumenti veomoma za zimo nre- sktbljeni. Živahjnejša trgovina ©e bode zopet pričela na spomlad, ko bode prišla v poštev žeiiev v Argervtiniji, ki bo izpadla po sedamjem stanju soditi izredao doibro ter bo v prihodnji sezoni nevaren konkureTut evropskim po- Ijedel&kiim državaan. Hmelj. XXXII. poročilo Hmeljarskega društva za Slo- venijo. Žatec, CSR, 20. XI. 1924. Na hmdjskem trgni je sredi zadnjega tedha nastala izprenvemllja. Večje povipraševanje in manjše pomujaanje ter večji pron\et, 100 do 200 stotov dne^vnc; vse to je pofzročilo zbolpanje cem, kateTe so pridobile 150 do 200 čK. Sredinije dobro fciago se Je plačevalo po 2550 do 2650 čK, prima po 2700 do 2750 6K. V sedajni tedeoski polovici se cene niso zvašale, ker je kiupčija postala mimejša, vendar je pov- praševaiiije, če fudi stanoviltno, vervdar mani nujno; promet je posi^al manfši. Današmje cene na trgu in na kmetih so 2500 do 2700 čK za 50 kg. Konečmo razpoloženje minrvo, pa čvrsto, cene stalme in tudi čvrste. Vsa zaloga tmkafjšnjega hmelja se ceni na 15.000 stotov po 50 1qg , ali 10% vsega pridellka. — »Saazer Hopfen- und Brauer- , Zeitusng.« |Hmelj. XXXIII. poirofčilo Hmeljarskega društva za Slo^* I venijo. Žatec, CSR, 21. XL 1924. V tretjem tedni! mesca | jnovembra se je dvignilo povpraševamrfe in se je začet- ! koma prodajplo dnevno čez 200 bal po 2600 dn 2700 cK za 50 kg. Odslej se je kupčija rualo ustavila, keT povpraševanje ni več tako nujno, pa cudi ponMJanje je je mernjše. Hmcljarji zabievajo zgoraj navedene/cene, kateri želji Da fcupci ne vstrezajo, ker iščejo za krirje domačega konzuma le oenejši hmelj". Sedaj se dnevno prodaja le 30 do 40 centov po 2600 do 2700 čK, za slabše blago le do 2500 čK. Danas notira prima 2650 do 2 00 čK, sredmje in sredtkje dobro blago 2600 do 26^0 rK. slabo sredT-ijp in slabo blago 2500 do 2600 čK. 2 i/.vanredno lepo blago se plačuje tudi po 2750 čK. Pri minnem pro- \ metu je razpoloženje čvrsto, cene stalbiilizirane ki skozi , celi tedesi neizpremefnjene. V?a tukejšnja zaloga znaša le še 10% vsega pridelka. — Savez hmeljeirskih društev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stare 68.50 D. francoski frank 3.60 D, italijanska lira 2.95 D, tv:ehoslovaška krona 2.08 D in 100 avslrijskih kron U para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.50 centimov. Kdor bo zidal, pozor! Kdor hoče zidati poslopje, ! k«terokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstot , hm. opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novcga naiioa zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja »o zdrava, suha, trpežna, po leti bladna, po zimi topla, ¦aaj pi5e po obširna, brezplačna pojasnila na uaslov: Oiagolin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Fakl, , (Za stroike priložiti 2 D.) :