Mariborski 1 Din Leto III. (X.)f štev. 187 Maribor, torek 20. avgusta 1929 Uhaja razun nedelj« in praanikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poltnam itk. lav, v Ljubljani it. 11.409 Valja maaažno, prajamaa v upravi >11 po polu to Din, doatavljan "a dom p« 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 JUTRA< Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceata*U3 Oglaal po tarlfu Ogla— apr«)ama tudi oglaanl cddelak .Jutra" v Ljubljani, Praiamova atloa at. 4 Madžarska revizijoni-stična politika fe brez oddiha na delu. Ne mine skoro dan, da se ne bi — bodisi oficijelno bodisi s strani zasebnih organizacij — vedno znova dražilo sosednih držav z izjavami o madžarskih zahtevah po reviziji mirovnih pogodb in zopetni priklopitvi dežel, ki so pod bivšo Avstro-Ogrsko spadale pod krono Sv. Štefana, današnji ogrski državi. Zadnji čas je zavladalo malo zatišje, toda vsi poznavalci razmer napovedujejo novo zunanjepolitično akcijo Madžarov. Uvod v novo kampanjo bo tvoril svetovni kongres Madžarov, ki se bo vršil od 22. do 25. t. m. v Budimpešti, kamor že v velikem številu prihajajo dan za dnem Madžari iz Amerike in drugih delov sveta. Vsa madžarska diplomacija je bila že mesece sem okupirana s pripravami jega kongresa. Posebni delegati so šli iz JeSte v razne države, kjer je le koiičkaj Madžarov, da organizirajo veliko udele-zbo. Kongres Madžarov v Pešti ima na-ffien, da se iz glavnega mesta vseh Madžarov slovesno demonstrira proti »krivici«, ki jo je prizadjala Madžarom trianonska pogodba, ter da se povdari kulturna sila in sloga vseh Madžarov proti »barbarom« — kakor pravi »Nemzeti Ujsag«, — ki so, izkoristivši dobri namen velesil, s »pomočjo papirnate krpe trianonske« odtrgali večji del Madžarske. Svrha kongresa je, da Madžari iz vseh delov sveta, brez razlike na družabni in politični položaj, odobre akcijo Lige za revizijo mirovnih pogodb in se ji pridružijo. Zanimivo Pa je vendarle, da madžarska vlada skrbno pazi, da ne bi na kongres prišli iz ^merike ali drugod tudi kakšni socijalisti, ki bi morebiti napravili zgago, ampak se (e omogočil dohod samo »absolutno zaupanja vrednim Madžarom«. To je tem bolj zanimivo, ker je sam državni upravnik Horthy še te dni vabil tudi delavstvo v vrste sedanje revizionistične politike. Madžari hočejo torej svojo akcijo, ki ^alno ogroža svetovni mir, sedaj podpreti s soglasjem Madžarov, ki stanujejo izven mej madžarske države. Da je to njihovo početje v kričečem nasprotju s hinavskimi zatrdili Bethleha, Horthyja in drugih vodilnih madžarskih osebnosti, da boče Madžarska živeti s svojimi sosedi v naJlepšem sosedskem in prijateljskem raz nierju, je na dlani. Tukov proces v Bratislavi odkriva dan za dnem globlje vpoglede v podzemsko rovarsko delovanje madžarske diplomacije, ki si celo v vi-šokih dostojanstvenikih raznih sosednih arzav zna najti zveste služabnike svoie revizijonistične ideje in zadevnih stremljenj. Po mnogih izjavah prič je že dokazano, da so ljudje, ki so Igrali važno ulo-e°v Pričnem Življenju slovaškega naroda v CSR, bili orodje madžarskih službenih in 'političnih krogov v smeri revizije, to je zopetne priklopitve Slovaške Madžarski. Madžarska akcija je tudi ob naši meji, SJasti napram Prekmurju, zelo živahna. IJejstvo, da so bili tekom zadnjih tednov v Prekmurju ponovno zaplenjeni letaki iz madžarske, ki so pozivali ljudi, naj se ne fleiežujejo proslave 18. avgusta, govori Reden zraini promet med Evropo in Ameriko DR. ECKENER SE POGAJA Z AMERIŠKIMI FINANČNIMI SKUPINAMI ZA UVEDBO REDNEGA ZRAČNEG A PROMETA MED EVROPO TER SEVERNO IN JUŽNO AMERIKO. BERLIN, 20. avgusta. Po absolviranju svetovnega poleta odpotuje dr. Eckener v Newyork, da se pogaja z neko nem-ško-ameriško finančno skupino, ki je izjavila pripravljenost, da ustanovi veliko nemško-atneriško Zeppelinovo družbo. Nova družba bi gradila velike Zeppeline kot redno prometno sredstvo med Evropo in Severno Ameriko na eni ter Severno in Južno Ameriko na drugi strani. Potrebne tvornice za gradnjo teh zračnih kolosov bi bil postavljene v Friedrichs-hafnu, sedanja tovarna pa bi jim bila priključena. Nemčija bi dala na razpolago za te tvornice vse konstrukterje, monterje in druge strokovnjake v gradnji Zeppelinovih zrakoplovov, Amerikanci pa bi poskrbeli ves potrebni kapital. Podjetje bi bilo eno največjih na evropskem kontinentu in bi zgradilo 12 skoro dvakrat večjih zračnih ladij, kakor je sedanji »Grof Zeppelin«. Ti zračni kolosi pa ne bi izvrševali samo potniški promet med posameznimi deli sveta, ampak bi opravljali tudi poštno-prometno in do gotove meje tudi brzotovorno službo. Med Evropo in Ameriko bi obratovale zračne ladje v obeh smereh vsak drugi dan, dočim bi bila med Severno in Južno Ameriko u-vedena dnevna služba. Zrakoplovni promet bi se po tem gigantskem načrtu v doglednem času razširil na ves svet. Sijajni polet zrakoplova »Grofa Zeppelina« preko Sibirije v japonsko prestoli-co je ameriške finančne kroge utrdil v pre pričanju, da se dajo ti načrti vsekakor realizirati. Tehnični vodja Zeppelinovih tvornic je že odpotoval v Newyork, da prične imenom dr. Eckenerja z interesi-ranimi finančnimi skupinami preliminarna pogajanja. Železniška nesreča NEWYORK, 20. avgusta. Na progi St. Louis - San Francisco je skočil potniški vlak s tira. Vlakovodja in kurjač ter 12 potnikov je našlo pri tem smrt, 7 pa jih je bilo ranjenih. Tudi v bližini Condita se je pripetila težka nesreča. Trčila sta dva potniška vlaka, pri čemur je bilo 43 ranjenih, med njimi več smrtno nevarno. Konferenca v Haagu Njena usoda v rokah Anglije. HAAG, 20. avgusta. Vzporedno s posvetovanji teparacijskih izvedencev, ki preizkušajo finančni efekt novih predlogov za Anglijo, oziraje se pri teni na pridržke Snowdena, se vrše sedaj tudi razgovori med Brian-dom, Strescmannom, Hendersonom in Hyrnansom, o katerih zatrjujejo informirani krogi, da se tiče vprašanja zpraznitve Porenja. V smislu teh razgovorov bi se pričela evakuacija Porenja, ako bi privolile v to vse intere-sirane države, 15. septembra. Dosedanja pogajanja so pokazala, da prevladuje pri navedenih zunanjih ministrih v tem oziru optimizem. Tudi ni zključeno, da pride do ugodnega za-djučka finančnih pogajanj, ker zunanji ministri razpravljajo že o enem naj >oIj kočljivih političnih vprašanj. Posvetovanja finančnih izvedencev so se nekoliko zavlekla, ker sc je splošno pričakovalo, da bodo končana do včeraj zvečer. Tekom posvetovanj je bl-o dognano, da dopušča Youngov načrt najrazličnejša tolmačenja, vsled česar je treba premotriti vse varija-cije. Te konference pa bodo trajale še nekaj dni, nakar bo padla odločitev, ali bo Anglija odobrila predloge ali pa bo prevzel Snowden vso odgovornost za definitivno razbitje konference v Haagu. Sokolski dom — žrtev strele TIŠNOVICE, 20. avgusta. Med silno nevihto je udarila strela v tukajšnji Sokolski dom in ga zažgala. Ogenj se je kmalu razširil tudi v kino-dvorano, ki je bila istotako uničena. Gasilska dela je močno oviralo pomanjkanje vode. Škoda se ceni na poldrugi milijon čeških kron, a je krita z zavarovalnino. Katastrofa španske ladje LONDON, 20. avgusta. Španski parnik »Ogene« je včeraj zjutraj v Severnem morju zadel v neki angleški parnik in se v nekaj minutah nato potopil. Petnajst mož posadke je utonilo, 10 pa jih je rešil angleški parnik. Plavajoča letališča na Atlantiku. Pričakuje se, da bo že avgusta prihodnjega leta izročeno prometu prvo plavajoče letališče na Atlantskem morju, ki bodo podobna piavajočim otokom. Dolga bodo 370 in široka 120 m, 20 metrov nad morsko gladino pa bodo imela most za pristajanje. Na vsakem letališču bodo letalske dvorane in delavnice, dalje po ena gostilna in hotel. samo za-se dovolj jasno. Da so tudi še danes v Prekmurju v mnogih madžarskih občinah elementi, ki konspirirajo z Madžari onstran naših meja, tudi za to govorijo mnoga znamenja. Saj je značilno, da , e občinski odbor neke take skoro popolnoma madžarske, občine, ki je bil pred tedni še za to, da se odpošlje na proslavo deputacija občinskega odbora, zadnji teden pred proslavo soglasno sklenil, da se občina proslave ne udeleži oficijelno, da pa tudi noben občan, ki bi šel na proslavo. ne sme tam nastonitl v imenu ob- čine. To je vsekakor značilen sklep, in ni dvoma, da je bil po kurirjih od zunaj insplriran. Značilno je tudi, da se te seje ni udeležil kot Član občinskega odbora tamošnji zagrizeno-madžarski župnik, ki je sicer bil doslej pri vsaki seji navzoč. Dokaz, da je treba, ne da bi se seveda pretiravalo In na vseh koncih in krajih pričelo iskati velelzdajnike, vendarle znatne previdnosti in — odprtih oči. Madžarski Šovinizem se ne straši nobenih sredstev in žrtev za dosego svojih ciljev. Sahouski ueletumir u Karlouih uarih Capablanca in dr. Euwe poražena. — Spielmann zopet vodi. Smrtni ples favoritev turnirja se je Ze pričel. Še pet iger in padla bo odločitev, kdo izide kot zmagovalec iz tega nedvomno najmočneje in najtežje zasedenega šahovskega turnirja po svetovni vojni, Boj med Spielmannom, Capablanco, dr. Vidmarjem in Niemcovičem za čim čast-nejši placement postaja od dne do dne srditejši. Vsi štirje igrajo tedaj samo na zmago in se spuščajo zato v riskantne načrte. Zavedajo se pač, da jim more že vsak remis škodovati pri končni razvrstitvi. Situacija je tembolj napeta, ker znaša razlika med vsemi štirimi tekmovalci za prvo nagrado sedaj samo pol točke. Žreb je dalje že začetkom turnirja odločil, da se bo ravno koncem turnirja naš velemojster dr. Vidmar meril še s svojima najnevarnejšima konkurentoma za prvo in drugo nagrado, Capablanco in Niemcovičem. Od rezultata spopada s tema dvema je vsekakor največ odvisen njegov končni placement. Razen tega ima odigrati še partije z Mattisonom, Griln-feldom in dr. Treybalom, torej s tremi drugorazrednimi, čeprav zelo nevarnimi mojstri. Včeraj, v pondeljek, je bilo odigrano 16. kolo turnirja. Senzacija dneva je bil katastrofalen poraz bivšega svetovnega šahovskega prvaka Capablance, ki se je dosedaj še edini mogel ponašati, da je o-stal nepremagan. Za nasprotnika je imel prvaka Nemčije, mojstra Saemischa, drugorazredno moč. Capablanca je očividno stavil vse na kocko. Hotel je za vsako ceno izvojevati zmago in je že takoj začetkoma igre za boljši napad žrtvoval figuro. Pri tem pa se je v svojem načrtu prevaril. Saemisch je energično odbil vse njegove napade in vztrajno držal boljšo pozicijo. Capablanca se je nato obupno trudil, da bi izsilil vsaj remis, a tudi to se mu ni posrečilo. V 62. potezi je moral položiti orožje. Saemisch je lahko ponosen na svoj uspeh. Silno zanimanje je vladalo tudi za bo) našega velemojstra dr. Vidmarja z nizozemskim prvakom, nadarjenim, mladim velemojstrom dr. Euvvejem, ki mu je svetovni prvak dr. Aljehin začetkom turnirja prerokoval poleg Capablance in Niemco-viča najboljše šanse za prvo nagrado. Ta igra je bila nedvomno ena najbolj zanimivih v sedanjem turnirju. Z globoko zasnovanim in obenem zelo nevarnim načrtom si je dr. Vidmar polagoma ustvaril dominantno pozicijo in potem nasprotnika kljub sijajni protiobrambi vedno’ bolj pritiskal ob steno. Po 63. potezah je moral dr. Euwe pred Vidmarjem kapitulirati. Niemcovič je gladko porazil Gilga, Col« le po težkem boju dr. Treybala, Canaf Thomasa, Maroczy Menšikovo. Remis so končale partije: Rubinstein-Bogoljubov, Spielman - dr. Becker, dr. Tartakower - Yates, Marshall - Mattison in Johner - Grilnfeld. V prekinjeni partiji dr. Becker - dr. Vidmar iz 15. kola ima dunajski mojster mnogo ugodnejšo pozicijo in bo gotovo zmagal. Stanje po 16. kolu: Spielmann 11 in polj Capablanca in Niemcovič 11, dr. Vidmar 10 in pol (1), Rubinstein 9 (1), Bogoljubov, dr. Euwe, Grunfeld 9, Maroczy 8 in pol, dr. Becker 8 (1), Canal in Colle 8, Mattison, Saemisch in dr. Tartakower 7 in pol, dr. Treybal 7, Johner 6 in pol (1), Marshall 6 in pol, Yates in Gilg 6, Thomas 4. Menšikova 3. Stran 2 Mariborski V L C L K NI K Jutra V Mariboru, dne 20. Vl‘l. lo29 Razstava driavne meššanske šole v Ljutomeru USTANOVITEV IN RAZVOJ ŠOLE. — RAZSTAVLJENI PREDMETI. - KVALITETA IN STOPNJA. Takrat, ko so se po osvobojenju osnovale skoraj vse naše slovenske meščanske šole v podeželskih mestih in trgih, so bili položeni prvi temelji tudi meščanski šoli v Ljutomeru. Svoje prostore je dobila v bivši nemški osnovni šoli, vodstveni posli pa so bili poverjeni znanemu odličnemu pedagogu in pesniku g. Janu Baukartu. Začetek ni bil lahek, saj je bilo treba vse takorekoč iz ničesar ustvariti. Toda izredni požrtvovalnosti g. ravnatelja in učiteljskega zbora, se je v kratkih letih posrečilo dvigniti novi zavod na visoko stopnjo, da more nuditi mlademu obrtniškemu, trgovskemu, poljedelskemu in drugemu naraščaju prleške metropole, prelepega Murskega polja ter vinorodnih Ljutomerskih goric vso ono splošno višjo temeljno izobrazbo, ki jo potrebuje za uspešno uveljavljenje v življenju. Šola je kolikor mogoče prilagodena svojemu glavnemu smotru: vzgoji mlade generacije obrtnikov, trgovcev in gospodarjev, zato posveča veliko pažnjo roko-tvornemu pouku, risanju, ženski obrt:, gospodarstvu ter s tem v zvezi tudi knjigovodstvu, korespondenci in drugim o-brtnim, trgovskim in obče gospodarskim upravnim panogam. Uspehe, ki jih je v zadnjem letu dosegla, jasno osvetljuje njena zelo okusno urejena razstava, ki je bila otvorjena istočasno in skupno z obrtno, industrijsko in kmetijsko dne 11. t. m. Nameščena je v veliki sobi in obsega izdelke vseh panog-pouka učencev in učenk. Zelo močno je zastopano prostoročno risanje, slikanje in geometrično risanje, ki je razdeljeno, po razredih. Učenci in učenke prvega in drugega razreda so razstavili risbe in slike, ki hažejo že več ali manj enotnost in »uniformiranost« motivov in predmetov, dočim je kompozicija barv že več ali manj samostojna in se kažejo tudi že prehodi k perspektivi. Tretji razred se bavi v prvi vrsti s perspektivo, in sicer spočetka še »uniformirano«, pozneje pa vedno bolj samostojno, dočim so učenci in učenke četrtega letnika razstavili že popolnoma svoje individualne izdelke, ki tako v risbi kakor tudi v zamisli in barvi včasih naravnost presenečajo. Med razstavljalci so neka- teri, ki kažejo izreden slikarski in risarski talent. Poleg risarskih in slikarskih izdelkov so na razstavi najjačje zastopana ženska ročna dela. Tudi ta oddelek razstave je urejen tako, da kaže vse razvojne faze od prvega do zadnjega četrtega letnika. Pouk je večinoma praktičen in stremi za tem, da osamosvoji gojenke za poznejše gospodinje ali pa obrtnice. Med, razstavljenimi izdelki so vezenine vsŠh vrst in tehnik, čipke od kleklanih do šivanih, razne pletenine in praktični predmeti za hišo in dom: blazine, zastori,-namizni in drugi prti in prtički, robci, trakovi, perilo itd. Vse to pa je izdelano izredno skrbno in često z izrednim individualnim okusom, uporabljeni so pa po ogromni večini le slovenski, hrvatski in srbski narodni motivi, kar zasluži posebno pohvalo. Le na ta način, če bodo naše šole prve zavrgle tuje motive, ki so včasih čisto navaden šund ali pa vsaj daleč za višino naše stare narodne umetnosti, se bomo zopet osamosvojili in prišli do svojega lastnega izraza. Posebno skupino tvorijo dalje izdelki iz gline, ki dokazujejo velik talent posameznikov za modeliranje, a nič manj ne preseneča tudi ornamentalno slikanje na glinasto, porcelanasto in leseno posodo: sklede, lonce, krožnike, vrče itd. Tudi tu pa so uporabljeni skoraj brez izjeme samo narodni ornamenti. Med izdelki deških ročnih del je omeniti dalje lepenksr-stvo, knjigoveštvo, silhuetne izrezke, razne gospodarske predmete, orodja in modele ter naposled fizikalna, prirodoslov na in druga učila. To so po večini samo praktični predmeti, ki se rabijo v vsakdanjem življenju in baš v tem tiči velik pomen te vrste novodobne moderne vzgoje. Razstava državne meščanske šole v Ljutomeru je skratka predočda, da se strokovni učitelji, gospodje in gospodične: Žagar, Jamšek, Pogačnikova, Lind-nerjeva in Scheidhauerjeva v polni meri zavedajo svojega poslanstva, zato smo prepričani, da bo prihodnja razstava te šole pokazala še večji napredek. Kako sem točo delal To se kregajo učenjaki med sabo, kako nastane toča. Smešno, naši kmetje in študenti imajo že davno rešeno to vprašanje. Le vprašajte kako kmetico na trgu, naj vam razloži, kako nastane toča, točno dobite odgovor: »Študenti iz črne šole jo delajo.« Tudi jaz sem jo delal in bi jo kmalu drago skupil zaradi tiste vražje toče. Bilo pa je tako. V naši hiši smo ravno imeli krojača, ki je bil na glasu kot dober humorist in pravi slovenski šaljivi Jaka. Popoldne se je vsipala huda ploha z debelo točo nad vasjo, ki je strahovito oklestila posebno sosedne vasi, ter povzročila ogromno škodo. Naš krojač se še isti večer ustavi pri dveh ženskah, ki sta v soseščini žagali drva in kojih ena je bila iz sosedne vasi in jima pripoveduje: »Ali že vesta, da je Kukolov študent danes točo napravil?« »Ježeš, on jo je? Kaj bodo ljudje rekli? Mi delamo, študenti pa nam vse uničijo.« »Saj se nič ne bi zgodilo, samo njegov brat se je preveč ustrašil in ob strašnem bliskanju zbežal iz sobe, toča pa za njim. Oni črnošolec je samo toliko še mogel zabraniti, da ni toča potolkla po dornavskem polju; kako je kaj drugod, pa ne vem,« tako je vlekel krojač presenečeni ženici. Nesreča pa je hotela, da je sosedne vasi res strahovito potolkla. V tretji vasi se je učila moja sestra. Zena vsezgodaj prihiti tja neka ženica, ki ie znala že do pike vse podrobnosti in zaključila svoje poročilo: »Zdaj ga že imajo, danes zjutraj so ga žandarji odpeljali; tako so ga vklenili, da mu je kri brizgala izpod nohtov.« Posledice zame pa seveda tudi niso izostale. Še isti večer me je prihitela sestra svarit, da naj za božjo voljo ne pridem v sosed-dne vasi in res cela tri leta nisem sme' nikamor, in Če me je slučajno srečal kak voznik, me je sigurno oplahnil s svojim bičem, če se nisem prej pravočasno pote gnil na varno. Pa še naj reče kdo, da ne delajo študenti toče. — J. A r n u š. Kako soči soujetski uojni strokounjak o noui uojni? Sovjetski listi v zadnjem času posvc_ čajo veliko pozornost vojnim vprašanjem, vojnemu problemu, in mnogi vplivni sovjetski činitelji pišejo o tem članke. »Krasnaja Gazeta« je nedavno objavila članek člana revolucijonarne-ga vojnega sveta Unšlihta, ki obsega prognozo vojne, ki bo Po piščevem mnenju dvoboj vojnih in kemičnih sreJ stev_ za uničevanje, kakoršnega svet še ni videh Za novo etapo v opremljanju oboroženih sil je zlasti karakteristična mehanizacija sovjetske armade in vojne akcije. Unšliht pravi, da napoveduje Fuller, navdušeni pobornik nove epohe v razvoju vojne umetnosti, dobo, ko bo vsako ročno delo v vojski zamenjano z delom strojev. Začetek borbe s stroji je že za nami. Svetovna vojna je že bila karakterizirana s tankom, ki vse ruši. S tem procesom v tesni zvezi je napredek vojne tehnike, zlasti v pogledu vojne s strupenimi plini in boja v zraku. V sovjetski Rusiji je v toku proces racijonalizacijc vojske, ki gre za zmanjšanjem števila vojakov, toda za pojačanjem tehnične sile. Zlasti je značilen porast topniških oddelkov in tehničnih čet v sestavu vojske v Rusiji in drugih državah. Tehnične čete in topništvo so 1. 1923. znašale 17.7% francoske armade, letos pa že 25%. V angleški armadi je ta odstotek poskočil od 14 na 26. Enako rapid-no raste tudi število vojaških profe-sijonalcev (v francoski vojski jih je danes 45%) Mariborskim Uelike kasaške čirke priredi Kasaško društvo v Mariboru na svojem dirkališču na Teznu dne 15., 21. in 22. septembra. Dirke so nujno potrepne za rejo amerikanskih kasačev, ker se tako da prilika in vspodbuja konjerejebm. da pri dirkah dokažejo konji svoje sposobnosti, konjerejci pa morejo pridobiti lepe nagrade. Društvo se za povzdigo lepo se razvijajoče konjereje v Sloveniji ni strašilo žrtev in truda in prireja tako še tri kasaške dneve. Vsak dan bo po pet enovprežnih dirk in ena dvovprežna dirka. Skupne nagrade znašajo okroglo lepo svoto Din 50.000. Ker je namen prirejanja dirk predvsem povzdiga domače konjereje, je društvo v svojih propozicijah določilo konjem slovenske kmečke reje popuste in še posebej kmečkim vozačem. Konjerejska razstava v Ljutomeru je pokazala, s kako prvovrstnim konjskim ma-terijalom razpolagajo kmečki posestniki. Propozicije so vsem interesentom že razposlane in je določen rok za prijave do 7. septembra. Upravičeno je upanje, da bo pri jesenskem kasaškem mitingu v Maribora zbrano toliko konjev, kakor jih najbrže doslej še ni bilo v Mariboru. Da se tudi poset dirk od strani občinstva poveča, se je društvo odločilo, da se izžreba ena vstopnica, koje imejitelj dobi dobro uporabnega kasaškega konja. Žrebanje se bo vršilo zadnji dan med 4. in 5. dirko in naj zato posetniki dirk dobro spravijo vstopnice. Želeti je, da si športni krogi nabavijo kasače, da bodo tako dirke številnejše in zanimivejše. Na Murskem polju je dovelj dobrih kasačev na prodaj in kasaško društvo v Mariboru da radevolje vsakemu potrebna navodila in nasvete za nakup konjev iz naše domače konjereje. Upamo tudi, da bodo naši lokalni faktorji upoštevali koristne intencije društva in s podporami podprli važno narodno gospodarsko delo. Povratek naših oficirjev iz Poljske. Včeraj popoldne so se na povratku iz Poljske vračali skozi Maribor naši oficirji, ki so bili na 20dnevnem študijskem potovanju po poljski republiki. Med general-štabnimi pripravniki-oficirji, ki so se udeležili te ekskurzije, je bilo tudi 5 Slovencev* večinoma učiteljskih sinov iz bližnje mariborske okolice. Vsi oficirji so bil: polne hvale nad izredno gostoljubnimi in pri srčnimi sprejemi, ki so jih bili deležni na Poljskem. Občudovali so velikanski napredek, ki ga kaže Poljska tako v armadi kakor tudi na kulturnem in gospodarskem polju. Naši oficirji so s to ekskurzijo nedvomno mnogo pridobili, obenem pa je njihova pot zopet znatno utrdila prijateljske vezi med obema bratskima slovanskima državama. Izlet železničarskega glasbenega društva »Drave« v Fram. V nedeljo, dne 18. trn. popoldne je priredilo železničarsko glasbeno dra-tvo »Drava« z godbo in pevskim zborom izlet v Fram, kjer se je na lepem senčnatem vrtu in v notranjih lokalih gostilne Spu-rej razvila živahna zabava. Dočim je godba skrbela za plesalke in plesalce, je pevski zbor navduševal domačine in izletnike, ki so se od vseh strani pripeljali v Fram, z narodnimi in umetnimi pesmi, Ker so izleti »Drave« ena njenih stalnih programatičnih točk, vrši ž njimi veleva-žno narodno misijo ob severni meji in po nekdaj malo zavedni mariborski okolici. Imenovanje na trgovski akademiji. Dosedanji strokovni učitelj dvorazred-ne trgovske šole v Ljubljani, g. Makso Ko vač, je premeščen na trgovskp akademijo v Mariboru. Sinoči je padala toča! Oklestila je nekoliko brajd, a na vrtovih k sreči ni napravila veliko škode. Posamezna ledena zrna so se še zjutraj našla. — Primarij dr. Černič zopet ordinira. 1988 Svinjsko meso po 10 Din j kilogram se bo prodajalo jutri, v sredo, od 8. zjutraj naprej na prosti stojnici pri klavnici. Na razpolago je 80 kg za kon-‘sumente. — »KARO« najboljši čevlji. Prve češplje, seveda laške provenijence, so dospeie na naš trg. So precej lepi sadeži, po Din 8 kilogram. — Pri nas kaže letina tega sadja izredno lepo in se že sklepajo pred* kupčije za izvoz sliv. Roman groze in resnice, Remarquev »Na zapadu nič novega«, o katerem je prineslo nedeljsko »Jutro« obširno pohvalno poročilo in ga označuje kot enega najboljših svetovnih vojnih romanov, se dobiva v hrvaškem prevodu in nemškem izvirniku tudi v »Ljudski knjižnici«, Narodni dom. Uradne ure, ob katerih se vedno sprejemajo novi člani proti predložitvi kake legitimacije, so ob četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo do« poldne. — Prva partija amnes iranih jetnikov, 21 po številu, je bila danes-od-premljena na policijo, odkoder jih bodo oddali v domovinske občine. Amnestira-ne jetnike iz Maribora so deloma tudi že izpustili. Avtobus podrl pekovskega vajenca. Davi se je na Aleksandrovi cesti odigral zelo razburljiv prizor. Pekovski vajenec pri Hartingerju, Ivan Slaček, se je s kolesom zaletel v mestni avtobus, ki ga je podrl na tla. Slaček je dobil težka notranje poškodbe. Odpeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. Kdo je zakrivi) nezgodo, bo pokazala preiskava. — Nezgode. Levo roko si je nalomil pri padcu na cesti 28ietni slikar Paul Donazio iz Hamburga. — V Stražgonjcih je 591etni posest nik Jernej Lenart padel s škednja ter si zlomil levo nogo. Prepeljan je bil v bolnico v Maribor. Ne vozite po zaprtih ulicah! Kakor znano, se sedaj popravljajo Mariboru številne ceste, ki so začasno : J osebni in vozovni promet zaprte. Tako tudi del Aleksandrove in Meljske ceste. Kljub svarilnim napisom in ograji pa js 17 letni strugarski pomočnik tvrdke Ježek zapeljal na Meljsko cesto in pn lem povozil delavca Leopolda Roškarja iz Melja. Tomažič se bo moral zagovarjati radi ogrožanja osebne varnosti in pa, kef je vozil po prepovedani cesti. Zopet je tekla kri! Pred bolnico se je ustavil kmečki vu» z dvema težkima ranjencema. Franc Bezjak in Ivan Vogrinec, oba sinova posestnikov v Spodnjem Dupleku, sta se v prepiru z Andrejem Muršecom spustila z istim v pretep, tekom katerega je Muršec oba neusmiljeno zdelal z nožem. Oba ima ta več težkih ran, napadalec pa je po dejanju pobegnil in ga iščejo orožniki. Pretep so povzročile polne glave alkohola. — Na cesti ined Kamnico in Rrestcrnleo je včeraj proti večciu zapeljal Gustav Goli iz Dravograda v mestni avtobus, ki vozi v Selnico ter si pri tem raztrgal celo usnjato streho, pod katero je sedelo 5 izletnikov. Ker je cesta tam zelo ozka, je prava sreča, da se ni dogodila *ežja katastrofa. Pravdo glede krivca tega karani' bola bo kajpak razčistila preiskava. — Strela je vdarlla med sinočno nevihto v hišo tovarnarja Hermana Berga v Tattenbachovi ulici 27. Poškodovala je le dimnik in deloma streho ter preplašila stanovalce. Tresk se j9 čutil po vsem mestu. V past je prišel... Svojčas je pobegnil 28!etni pekovski pomočnik Miroslav Bincl, pristojen v Škofjo vas pri Celju, od 40. pešpolka, kjer je imel odslužiti kadrovski rok. Zatoke! se je v Avstrijo, kjer je docela »pozabi1« slovensko govorico, kar ga pa nikakor m rešilo od odloka graške deželne vlad6' ki ga je kot nadležnega tujca izgudm Bincl si ni vedel pomagati drugače m 3° je mahnil v — Jugoslavijo. Na glav nem kolodvoru v Mariboru pa so ga prijeli ko*, dezerterja, ki dolguje vojski Še 7 mesecev kadrovske službe, a poleg tega je osumljen tudi spolnega posilstva, kar je bdo najbrž povod pobega. Miroslava Bine n. ki danes ne razume ali pa noče razumen slovenski, so po zaslišanju izročili okrožnemu sodišču. Vrnil pa se je zato, ^ so mu v Gradcu natvezli, da ie tudi deležen amnestije in je zato naibolF^ ^ gre domov. Prišel pa je z dežja pod k*** > i.««i i i,u, Jj. Viii. >. 7. . *• . • * V » . r «j v ’ 4',ii- podjarmljeni in iztrebljeni po rdečepol-tem ljudstvu. S tem odkritjem se odpira stari zgodovini novo obzorje, ki je bilo doslej popolnoma zastrto v neprodirno skriv nost. ^ Prvi belokožci. ki so prišli v Ameriko, torej niso bili Kolomb in njegovi mornarji, temveč so tam že pred davnimi tisočletji živeli mogočni narodi bele rase. ki so imeli svojo lastno, visoko razvito kulturo. Kakšni rasi ali skupini so ti narodi pripadali, kakšen jezik so govorili, kako so tja prišli, kako so se razvijali in kako so propadli, vse to pa so same nerazrešljive ^skrivnosti. Beli domačini, ki živijo še danes kot njihovi zadnji in maloštevilni potomci, se od ostalih rde-čepoltih Indijancev v ničemer ne razlikujejo. Njihov jezik je narečje indi-janščine, njihovi običaji so slični običajem drugih^domačinov in tudi rasno so si zelo slični. Toda verjetno je. da so v sivih davninah govorili drug jezik in da so prevzeli šege in navade rdečepoltih šele potem, ko je njihova kultura propadla in ko so postali od rdečih odvisni. Kakor o osrednji Afriki, kjer je tudi znano, da so nekoč prebivali beli ljudje, ki so si zgradili mogočna mesta, trdnjave in ki so poznali kovine že v tisti dobi, ko so prebivalci Evrope izdelovali svoje orožje in orodje samo iz lesa in kamenja, vemo sedaj torej tudi o osrednj| Južni Ameriki, da je pred tisočletji domovina bele rase da so ostanki nekdanjih tamkajšnjih mest le priča njihove propadle kulture. Več jasnosti in gotovosti o vseh teh skrivnostih bo pa prineslo gotovo bodoče znanstveno raziskovanje najdenih razvalin in bilo bi želeti, da bi bogata Amerika čimprej pričela s tem velevažnim delom, ki bo mogoče obrodilo take sadove, da bo treba vso staro zgodovino temeljito revidirati in korigirati. Lastouičje gnezdo u uagonu Znano je, da so ljubke lastavice silno zaupljive in priljubljene ptice, ki se naglo sprijaznijo s človekom. Svoja gnezda postavljajo običajno neposredno v bližini človeških stanovanj ali pa direktno v človeško stanovanje. Bližina ljudi jih čisto nič ne vznemirja, tudi ne v njihovih bubav-nih poslih. Toda v nemškem mestecu Oberreblinsrenu se je pripetil slučaj ki gotovo ni vsakdanji in je zato vredno, da ga zabeležimo. Ko so se letos lastavice vrnile z ju ga, si je neki lastavičji par izbral za svoje stanovanje neki vagon na tamkajšnji postaji, ki je vozil dnevno enkrat do Ouerfurta. Lastavičji par ie postavil svoje gnezdo^ v notranjosti vagona na stropu. Železničarji so skrbno pazili, da se ja nikdo ni dotaknil gnezda. Kadarkoli se je vlak s tem vagonom odpeljal, ga je lastavičji par zapustil in se potem čez dve uri, ko je prispel vlak nazaj, zopet vrnil. Začetkoma maja je nnšlo na svet pet mladičev, ki so ves dan čivkali in zahtevali hrane. Sedaj na seveda niti stare lastavice niso več mogle zapuščati vagona, kadar je odšel na pot, temveč so ga stalno snrem-ljale in nrinašale med vožnjo svojim mladičem hrano. Med vožnjo so letale ob vagonu, na vsaki postaji oa so prinesle mladičem hrano. Ta la-stavičja idila je trajala tako dolgo, dokler madiči niso dorastli in lepega dne zapustili svoje nenavadno do-movje. Spari ■Jubilejna kolesarska dirka Ljubljana — Nouo mesto -Ljubljana Motokolesarski klub »Ilirija« v Ljubija-ni je priredil včeraj »Jubilejno medklubsko kolesarski dirko« na progi Ljubljaua-Novo mesto - Št. Jernej - Novo mesto ■ Ljubljana (km 168). Točno ob 6. zjutraj se je javilo na startu 21 najboljših dirkačev Slovenije. Številno sta bila zastopana tudi Maribor in Celje. Kljub zgodnjemu startu so dirkači nazaj grede silno trpeli pod pritiskom vročine, vsled česar tudi niso dosegli v razpisu predpisanega minimalnega časa km 27.500 na uro (dosegli so komaj km 27 na uro). Z ozirom na težavni hribovit teren, na hudo vročino in pa na izborne uspehe obeh predtekem je športna komisija uspehe dirke pripoznala. Izmed 21 tekmovalcev došlo je na obrat v Št. Jer- Ukradena hiša i.Decth Ruenue“ smrti“ „UI ca Tako so neslužbeno nazivali 11. avenijo v Nev/ Yorku, po kateri vodijo železniške proge »Grand Central« — železniške kompanije, kojo je ustanovil še stari Vande:bilt. ia železniška proga je že s prvega početka ogrožala življenje revnega prebivalstva, ki stanuje v onem delu Ne\v Yorka. Ko se je pozneje tudi še avtomobilski promet silno razvil, je neprestano naraščalo tudi števno prometnih nesreč na tej ulici, ki so jo začeli nazi-vati ulico smrti. Ko J,: Vanderbiltova železniška družba kupila to zemljišče v 11. aveniji, je bil Promet v tem delu New Yorka še zelo Neznaten. Vkljub temu pa je bil družbi Stavljen pogoj, da smejo vlaki skozi me-voziti samo tako naglo, kakor vozi “°b“r konj. Te prometne klavzule ss je družba držala celo tako dobesedno, ch so ^ake spremljali specijalni cowboyi na J^onj h, ki jih je »Grand Central« dobav-•al direktni) z Znpada. Tujci so se laliko nevno divili zanimivim prizorom, ki so seveda bili čudni za amerikansko metropolo; zakajene lokomotive in ogromni tovorni vozovi na mestnih ulicah, sprem-ajo jih pa cov.bovi v svojih slikovitih j^sah. Cela irtače. prekrasna obala Hud-s -.iu je vsa pokvarjena z vsemi mogoči-pri- in prezidavami, ki jih je izvršila ^»ezhiška družba, zlasti pa je 11. a venila polna šup in železniških zgradb. Sedaj sc je po 401etni borbi končno posrečilo doseči potrebne mere, ki bodo o-'»ogoCile, da bo zbrisana z lica zemlje ^oglasna ulica smrti. 40 let je trebalo, da zele,2niško družbo pripravili do tega, j-ia se je vsaj delno odpovedala pravicam' tudi »ulica smrti«. Tako bo torej odstranjen povod neštevilnih nesreč in smrtnih slučajev, bodo izginili z ne\vyorških ulic vlaki v spiemstvu cowboyev, in krasna obala Hudsona bo zopet dobila svojo este tično obliko. so ustajale nevzdržno stanje. »ednil: newyorške občine je mogel ne-avno nn splošno zadovoljstvo javno Kako cenijo soujeti kitajske uojne sile? Odkar je osnovana nova sovjetska armada Daljnega vzhoda, je v sovjetskih krogih narasio zanimanje za kitajske vojne sile. Leningradski list »Krasnaja Ga-zeta« pravi, da Kitajska ne razpolaga z edinstveno, centralizirano vojsko. Vsaka politična skupina, še več, vsak bolj znani general ima posebno vojsko. Računa se da je na Kitajskem vsega skupaj en in pol milijona vojakov. Vzdrževanje te vojske stane letno 700 do 900 milijonov rubljev. Vse kitajske vojske se dopolnjujejo s plačanimi najemniki. Vabljenje ljudi v vojsko je zelo primitivno: vsak vojaški oddelek, ki nima dovolj vojakov, pošlje v obljudene kraje svoje častnike z moštvom, ki na kakem javnem poslopju izobesi rdečo zastavo z napisom: »Sprejemajo sc prostovoljci«. Mnogokrat vidite vojake z rdečimi zastavami v živahnih ulicah, ki nosijo plakate z enakim napisom. Častniki kitajske vojske so absolventi dveletne vojne šole v Mukdenu ali katere druge. Armada Čansuelana obsega mandžursko vojsko in vojsko iz provinc Zeche. Šteje 12 pešadijskih in 8 konjeniških brigad (300.000 mož), 1000 mitraljez, 1700 topov, 80 aeroplanov in 9 oklopnih vlakov. Zapovednik vseh mand-žurskih vojnih sil je sin Čang-So-Lina. Čan-Sue-Lan, ki je obenem predsednik najvišjega političnega in vojaškega sveta ter vojaški upravnik mukdenske province. Tri četrtine kitajske vojske imajo ruske in japonske puške iz 1. 1905. Sovjet ski list pravi, da tehnična oprema kitajske vojske ni ravno na višku Da bi kdo ukradel hišo, o tem se goto-bila j vo še nikdar ni slišalo. In vendar se je in to zgodilo Robertu Sfraki, ki je prišel te dni na polijio v Milvankee in prosil za intervencijo. Robert Sfraka je imel namreč ob obali zemljišča, na katerem si je uredil lepo hišico, v kateri je nameraval stanovati poleti. Hišica spada med one, ki jih je mogoče v enem dnevu sestaviti in zopet razstaviti, ne da bi se pri tem poškodovala. Ko je bil Sfraka nekaj dni odsoten z doma, so drzni tatovi uporabili to priliko in hišo odnesli. Prišli so z več tovornimi avtomobili, razstavili hišo, jo zložili na avtomobile in se potem odpeljali. Sosedom so rekli, da jim je tako naroči! hišni lastnik. Sfraka je bil silno presenečen, ko je opazil, da je njegova hiša izginila. Ni mu ostalo nič drugega, kakor da prijavi dogodek policiji, ki ima sedaj nenavaden nalog, da išče in najde ukradeno hišo. Zopet nov dokaz, da je v A meriki vse mogoče. na |'az';!a.s:ti, da je sklenjena pogodba, po y ^ podo družba ^Orniid Centrala di*1* S-.ciinbČilIa ,skupno izvrši,e tcm‘-,jit0 Primerjati6ne more z oborožitvi!?evmn' iinela.!^sedi!o. kako se kakega dobre-! V četrtek ob 20. uri bo v gostilni U zahodnega dela mesta, kjer je Iških armad, ' ^ltvno cviod- ga prijatelja »naoumua« leno vsoto fer sestanek vseh igralcev - nogoine denarna- I šev. - Načelnik. Souoreče dopisnice Odkar govori film, naj vse govori. Pisma iti slike ne zadostujejo več. Zato pričakujejo v Franciji od uvedbe govorečih dopisnic velikih uspehov. Dopisnice so napravljene iz trdega kartona in imajo vse lastnosti gramofonskih plošč. Treba jih je samo nastaviti na gramofon in pripovedujejo vse. kar hoče povedati odpošiljateh. Ker pa teh dopisnic še lji mogoče delati doma, se je bilo treba zediniti za gotov načrt. Skupno so izdelali 70 različnih dopisnic, ki so izpolnjene z vsakdanjimi frazami, s katerimi si ljudje običajno medsebojno čestitajo. Na dopisnicah so želje k rojstnemu dnevu, pozdravi s počitnic, zagotovila, da vsa rodbina ves dan nič drugega ne misli, kakor na naslovljenca in potem še vsakdanje fraze o večni zve stobi in neomajni ljubezni. Tudi humorju so dovolili gotov kotiček. Tako ima neka dopisnica, ki jo je mogoče poslati iz kakega kopališča, sledeče besedilo: »Tu je zelo lepo. Od dneva do dneva se popravljam, kajti razven mene so tu sami idioti in bedaki.« Za zaljubljence sc nudijo tu nepričakovane možnosti. Cvetlicam ne bo treba več govoriti, kajti predno poj-deš spat, bo zadostovalo, da naviješ ploščo in slišal boš vse, kar tl bo hotel povedati ljubček ali ljubica v običajnih frazah. Eno napako pa imajo te govoreče dopisnice. Niti ene ni med njimi, ki bi neju samo 13 dirkačev. Zmagovalna skupina Gjorgjevič, Oblak in Abulnar je prišla na cilj v Ljubljano ob 12. uri 11 minut. Rezultati dirke so bili naslednji: 1. Gjorgjevič Franc, kol. društvo Sava, 6 ur, 11 minut, 2 pet. sek. 2. Oblak Janko, koles, klub Perun (Maribor), 6 ur, 27 mitri pet. 3. Abulnar Franc, motokol. kiub Ilirija, 6 ur, 11 minut, 2 štiri pet. 4. Štru-celj Franc, koles, klub Perun (Maribor), 6 ur, 11 minut, 38 štiri pet. sek. 5. Deneš Erdely, motokoles. klub Ilirija, 6 ur, 19 minut, 26 1 pet. sek. 6. Vesenjak Ivan, koles, klub Perun (Laribor), 6 ur, 27 minut, 31 2 pet. sek. 7. Smrekar Paul, kolesarsko društvo Ljubljanica, 6 ur, 29 minut, 52 3 pet. sek. 8. Žgur Aleks, motokol. klub Ilirija, 6 ur, 42 minut, 11 sek. 9. Prodan Edi, motokoles. klub Ilirija, 6 ur, 42 minut 11 1 pet. sek. 10. Zanoškar Srečko ASK. Primorje 6 ur 43 minut. Pod vodstvom športne komisije je potekla dirka v najboljšem redu in brez nezgod. Takoj po dirki se je sestal upravni odbor kluba ter vsi udeleženi dirkači in izletniki na vrtu restavracije »Novi Svet«, kjer so se takoj razdelile številne nagrade in darila. Zmagovalec g. Gjorgjevič je dobil veliko srebrno kolajno in novo dirkalno kolo »Aiglon«, katero je podaril za to dirko g. Viktor Bohinec, zastopnik »Continental«. Drugi je prejel malo sre-brno kolajno in nov kovček-gramofon, darilo tvrdke A. Rasberger. — Vsi ostali dirkači so prejeli razpisane kolajne in posebna darila. Letošnja prva daljša distančna dirka je pokazala nujno potrebo večkratnih razpisov daljših dirk, posebno naj bi se o-pustile športno manj vredne klubske prireditve ter naj bi se vsi klubi interesirali za večje prireditve, tako da bi se dirkači strenirali tudi za predstoječe državne prvenstvene dirke. Za udeležbo na večjih' mednarodnih dirkah, pri katerih sta se do sedaj uspešno udejstvovala naša olimpijca Šolar in Kosmatin, nam pa sploh primanjkuje resnih tekmovalcev. Službeno iz MO. V sredo, dne 4. septembra, se bo vršil redni letni občni zbor MOLNP. Dnevni red: Čitanje zapisnika; poročila predsednika, tajnika in blagajnika; overovljenje poročil odbornikov; volitve in slučajnosti. Cas in kraj bosta pravočasno objavljena. V nedeljo, 25. avgusta se bo odigralo prvo kolo za pokal LNP. Izžrebani so bili: Maribor - Svoboda in Rapid - Železničar. Obe tekmi bosta na igrišču Rapida. Pričetek ob 15. uri. Finale se bo odigral 8. septembra. V nedeljo, 1. septembra se bo vršila medmestna tekma Maribor - Graz v Gradcu. Dne 22. septembra bo v Celovcu medmestna tekma Maribor - Klagenfurt, 27. sept. pa revanža v Mariboru. Odigrala se bo tudi revanža Maribor - Gradec v Mariboru, vendar termin še ni določen. Službo vrši g. Ilovar, blagajnik je g. Koren. Predsednik SK Svobode se poziva, da pride k predsedniku MO v četrtek od 20. ure naprej v »Astorijo«. — Tajnik SK Železničar — službeno. m.t nr?r>rsK7 v v V V V v rr. ar 11)Srn, dne 'M. v. tflihael ZevacO Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 146 Ta prijem ga je navdal s tako blazno, radostno nado, da je zarjul od veselja. Kajti začutil je, da se železni drogovi tresejo pod silo njegovih rok: bili so stari, obrabljeni, razjedeni od rje. Skalabrino se je uprl s koleni v zid in pričel r ul iti železje iz stene. Njegova herkulska moč, podeseterjena od smrtne nevarnosti, se je lotila nemogočega dela. In tako se je vršila nekaj minut tragična bor-oa tega človeka proti železnim drogovom, ki jih je vlekel k sebi, sločil jih in jih lomil s srditimi stresi ja ji. Eden izmed njih se je udal. Skalabrino je poizkusil zlesti skozi. In je zlezel! Toda to, kar ga je pričakovalo zdaj, je bilo tragično. Odprtina je bila zvezana naravnost s kanatom. Voda kanala je drla v klet. Skalabrinova pot v svobodo je vodila torej na dno kanala. In tam se je delal vrtinec, ki ga je vlekel k tlom. Pognal se je z naporom vseh svojih sil, zadržujoč dihanje. Zdelo se mu je, da ga nekak demon vleče za noge, ko je skušal priti na vrh. Koliko časa je trajala ta borba? S kakšnim nečloveškim naporom se je Skala-brinu posrečilo uiti strašnemu objemu vrtinca? Tega niti sam ne bi bil mogel povedati. Toda naenkrat se je znašel v mirnejši vodi; še en sunek s peto, pa je bil na površini kanala. Bil je otet! Pol ure nato je dospel v hišo v pristanišču ter se preoblekel. Sločinski poizkus Sandriga in njegovega pri-jatelia je bil torej izjalovljen. Skalabrino se je hotel polastiti Sandriga, da bi rešil Bianko. Aventura, ki jo je ravnokar doživel, pa mu je pričala, da ima Sandrigo v Benetkah opore, s katerimi se bo treba boriti. Takšna je bila izpoved, ki jo je slišal Roland iz Skalabrinovih ust. »Toda, kaj hudiča te je neslo k »Zlatemu sidru«?« je vprašal Roland, ko je orjak umolknil. »Saj to je ravno. In to je najhujše, kar vam Imam povedati.« Skalabrinov obraz se je zmračil. Velika solza sc je utrnila iz njegovega očesa. Hodila sta in se razgovarjala. Zdaj sta bila v bližini hiše na Olivolskem otoku. Roland se je približal Dandolovi hiši. »Gospod,« je menil Skalabrino, »ali mi ob svojem odhodu niste dejali, da je ta hiša sumljiva?« »Da, takrat. Zdaj so jo menda že nehali nadzorovati. Sicer pa bova videla.« Roland in njegov tovariš sta oreplezala zid ter mahnila naravnost proti hiši. Ko sta šla mimo velike cedre, je Rolanda nekaj streslo. Toda skrbno je čuval čuvstva, ki so v tem trenutku razburjala njegovo dušo. Potrkal je na vrata. »Kdo prihaja?« je vprašal neki glas čez par minut. In stari Filipo z leščerbo v roki, se je prikazal ter odprl vrata na ozko špranjo. • »Ali ne poznaš Ivana di Lorenze,.svojega novega gospodarja?« je vprašal Roland. »Oprostite, gospod,« je odgovoril stari služabnik ter odprl. Hitel je prižigat svečo. Roland je zapazil, da starčeve roke drhte in da se od strani čudno ozira nanj. »Ali me ne poznaš?« je ponovil. »Gospod, opazoval sem vas po glasu in vas spoznam tudi zdaj, dasi vaš obraz ni obraz gospoda Ivana di Lorenzo.« »Da, včasih se mi zljubi, da si izpremenim obraz.« Starec je zmajal z glavo.^ »Kaj hočeš reči?« je vprašal Roland. Filipo je pokazal z očmi na Skalabrina. »Bodi brez skrbi; kar vpričo njesa povej.« »Če je tako, gospod, bi dejal, da je vaš današnji obraz prav tako malo vaš, kakor obraz Ivana di Lorenzo.« Skalabrino je prebledel in stisnil pesti. »Miruj, Skalabrino,« je dejal Roland. »Že dolgo poznam starega Filipa in vem, da ni zmožen nobenega izdajstva. Gotovo ima resen vzrok, da govori, kar govori, in ta vzrok nam bo povedal.« »Da, gospod Roland!« je vzkliknil starec. Ob tem nenadno zaklicanem imenu se Roland ni mogel premagati, da ne bi vztrepetal. Starec se je naklonil: vsa njegova postava je izražala zdaj še več spoštovanja nego poprej. »Le govori,« je dejal Roland. »Včeraj sem govoril z gospo Leonoro.« Filip ni rabil več imena »gospa Altieri«. Roland je jedva zadržal glasen vzklik; pre bledel je pod svojim ličilom. »Ali je bila tukaj?« je vprašal s liripavin glasom. »Ne gospod. Pozvala me je k sebi v palače Altieri. In tam. na skrivnem, med štirimi očmi go-sood, mi je povedala vse. Znano mi je pravo ime Ivana di Lorenzo. znano mi je vse, kar ste pretrpeli... in zdaj se moram vprašati, kako da vas nisem spoznal že prvikrat, ko ste prestopili prag te hiše.« Roland je molčal; burna cuvstva v njegovem srcu mu niso dala govoriti. »Gospa,« je nadaljeval Filipo, »mi je zatrdila, da se gotovo vrnete semkaj«. »Ah, tako je dejala!« je vzkliknil Roland s tesnobnim glasom. »Da, gospod, in ukazala mi je, da naj čujem in pazim, kadar boste vi tu. In zato hočem čuti in paziti. To sem vam hotel povedati. In še to naj vam zatrdim, da ste v tej hiši tako varni, kakor tiste čase, ko. ste še srečni in svobodni prihajali vanjo kot zaročenec, ne pa kot preganjan izobčenec ... V teh letih nenadnih revolucij in prevratov sem mislil in mislil, dokler nisem pripravil go-snodu Dandolu in njegovi hčeri varnega in neo-pazljivega pribežališča. Za to zavetje ni vedel doslej nihče razen mene. Če torej pride kaka nevarnost, gospod, pojde mimo vas, to vam prisegam in sem prisegel tudi gospe Leonori.« Roland je nemo pomolil svojo roko starcu, ki jo je stisnil z nekakšnim spoštljivim strahom. »Gospod,« je dejal, »ali bi si nemara hoteli ogledati skrivališče, ki sem vam ga omenil?« »Poglejmo ga!« je velel Roland. Mudilo se mu je, da naglo uide mislim, ki so jih bile besede starega sluge obudile v njegovi duši, kakor veter, ki veje mimo in dviga vrtince suhega listja. V spremstvu Skalabrinovem se je napotil za starim Filipom. Ta je šel proti stari cedri. Že večkrat smo povedali, kako ogromno je bilo to drevo. Njegovo grčavo, krivo deblo je kazalo zanimivo posebnost: tvorilo ga je devet posameznih debel, ki so rastla vsa iz istih korenin in so tvorila krog devetih stebrov. Posamezna debla, ki so iz prva gotovo pognala vsako zase, so se bila v teku stoletij združila v eno samo. (Nadaljevanje sledi). MALI OGLASI Sprejmem eno ali dve gospodični na stanovanje in hrano. Vrbanova ul. 6 I, vrata 3 1990 Zamenjam proti mlajšemu konju, kobilo, ki bi bila primerna k našemu drugemu konju. Naslov v upravi »Ve-četnika* 1973 Ruski koncert balalajka s petjem v zboru m solo petjem. Poje bivša dvorska pevka carske opere v Petrogradu g. Papčinsky. Kou cert se vrši vsak dan In ob vsakem vremenu od 17. do 23. ure v kavarni »Park«. 1994 Uradniki In trgovski nameščenci dobč dobro, okusno in krepko domačo hrano kot abonenti. Pijača ni obvezna! Lep, senčnat vrt z novo preurejeno restavracijo. Pridite in prepričajte se! — Vabi vas: Marko Radllovlč, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1. 1993 Lepo nagrado plačam dotičnemu, kateri mi takoj aii do 1. septembra preskrbi eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo. (I. ali IJ. okraj mesta ima prednost). ZaloKar. Smoletova ul. 8 I. 1992 Prodam malo, novozidano hišico z vrtom pri Konjicah za Din 23.000. Nadalje posestvo, na katerem se lahko redita dve kravi in Še več, vse v ravnini za Din 300.000. Več se poizve v gostilni Sutter. Konjice ob četrtkih in nedeljah od 10.—12. ure. 1985 Razno staro obleko kupim. Moške obleke plačam po 150— 300 Din, čevlje, perilo, gumijaste plašče, stenska ogledala, moška koksa. Pismene ponudbe prosim na: Makor, Rajčeva ul. št. 1. 1991 Čitai In povej sosedu! Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično Čisti !n strojno barva Čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami. Timco IDEALtlO OBLACIlj} ' za ' zimo in leto! I.ORHIK KOROŠKA 9- Naznanilo! Dovoljujem si sporočiti cenjenemu občinstvu in svojim cenj. stalnim gostom, da bo kavarna »Central" od srede 21. t. m. naprej radi prenovljenja za kratek čas zaprta. Za nadaljnjo naklonjenost cenjenega občinstva se priporoča Frartc Stickler Zahtevajte oovsod ,.Veternik*' Kralj Debeluh in sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Objava! Z ozirom m naznanilo Josipa reete Mozcia Kudiša v .Večei nlku“ i dne 19. avgusta 1929 izjavlja podpisani Oton Pelan sledeč«: Podjetje „Oblačllnlca Drava" Gosposka ulica St. 37 je Iz-ključna last Otona Pelana in ne Mozesa Kudiša. Le Oton Pclan je prijavil to podjetje pri obrtni oblasti in je tudi najemna pogodba glede obtatneg* lokala sklcniena na ime Otona Pelana. Edmole Oton Pelan naioča blago pri raznih dobaviteljih n« svoje ime in je seveda le on odgovoren za plačilo upnikov. Vse terjatve za natočene in dobavljene obleke so izključno le njC' gova last. Mozes Kudil sl nekako misli, da na) bi bil odgovoren dobaviteljem za njihove teijatve le Oton Pelan, dočlm pa bi bil« teijatve za dobavljene obleke njegove. Plačila, ki bi se izvršila v roke Mozesa false Josipa Ku l*čllnlca Drava" Goiposka ul 3' adaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni Stanko Detela v Mariboru