Glas Naroda Lis" Slovenskih dela> ev v c^meriki. rZLETOV PIAAXNX: 127« EBOTOB. Entered M Second-Glaas Matur. September 81, 1903, at tb» Post Office a v»w York, N. Y nnder the Act > reee of Marcb s 187» TELEFON PISARNE: 1279 NO. 78. — ŠTEV. 78. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 3, 1907. — V SREDO, 3. MALEGA TRAVNA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Zvezine finance. Izkaz za mesec marc. KONCEM MARCA ZNAŠAL JE ZVEZINI DOLG $909,106,566.* V imenovanem mesecu se je ta dolg pomanjšal za $11,538,288. NOV DENAR. -o- Washington, 2. aprila. Urad zvezine zakladnice je objavil račun za mesa: mare t. 1. Iz tega izvestja je po-»neti. ila je zvezi ti i dolg ob zaključku uradnih ur dne 31. marca znašal $909,106.566, oziroma, da se je tekom marca pomanjšaj! za $11,533233. Imenovanega ilne je bilo v prometu bankovcev naeijonalnih bank $597,-'212.063; boadov za $.">47,633,063; državnega denarja za $49.579,000; nadalje zvezinih bondov za $550,137.900 in bondov v svrlio pokritja vladinih depozitov za $176.324,360. V mareu so ulili za $6.630,39-1 novega denarja, in sicer za ."jvi.S74.525 zlatega, za $3"26.212 srebrnega in za .$4.'10,150 nikiastega in bronastega. Za Filipine -o ulili 4.906.057 komadov različnega denarja in za vlado re-pubHke Mexico 1.955,900 komadov po 20 centavov. M.adini dohodki v marcu so znašali $54.221,953 in izdatki $43,602.207 tako, da znaša mesečni prebitek $10,-619,946. Ves prebiti v minolih 9. mesecih tekcN't".ra poslovnega leta znaša nad $51.200.000, docim je lani v istem času znašal jedva $6,000 000. Primerjaje z lanskim marcom, so se carinski dohodki v letošnjem marcu p »množili za $1,300,000 in davčni dohodki za več nego $2,000.000. N A JPR AVT1LNEJ Š A RAZLAGA. Mož kot tovorna žival v rodbini. Madison, Wis., 2. apr. Profesor E. A. Ross od wiseonsinskega vseučilišča je včeraj slušateljem razlagal o možu. Pri tem je povsem pravilno prišel do zaključka, da je mož vedno zasledovan in da so žene njegove zasledovalce. Pri vseh rodbinah živali no moški (" mandelei") po naravi najlepše okrašeni člani rodbine. Le pri človeku je to drugače. Pri ljudeh se krase le ženske, da privlačijo moške, kteri jih morajo potem preživljati. "Moški so tovorne živali življenja," dejal je profesor, "oni morajo težko delati in nimajo časa gizdavo se oblačiti. Ženske pa lenarijo in si torej kaj tacega lahko privoščijo. Lovec kaže svoje uspehe s tem, da se okrasi s kremplji po njemu ubitih medvedov in s perjem orlov. V taikozvanej kul-turnej družbi je ravno to opažati. Moški, ki je dnsejrel kak uspeh, pokaže to svetu z gizdavostjo, toda ne kot lovec na samem sebi, temveč — na svoje j ženi in druzih ženskih članih svoje rodbine. Žena, ktera ima mnogo diamantov, draire obleke, srebro in sluge, naznanja svetu o dejstvu, da je njen mož zmagal v lovu za denar." Razstrelba v rovu. V premoirovem rovu št. 2 od Pittsburg & Eastern Coal Co. pri McDonald u. Pa., se je pripetila razstrelba plinov. Jeden premogar je bil ubit. Znižane cene. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.25 ............ 50 kron, za $ 20.40 ............ 100 kron, za $ 40.70 ............ 200 kron, za % 203.00 ............ 1000 kron, za $1014.00 ............ 5000 kron. Pofctarina j« všteta pri teh vsotah. Doma a« nakazan« vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka. Nafte denarne posiljatve izplačuje c. fcr. postni hranilni urad ▼ 11. Co 12. dneh. Denarje nam poslati Je najprOii-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali refitstrovanem pisan, večje zneske po Domestic Postal Money Ortsr ali pa Hew York Bank Draft FRANK 8AKRBB 00., 10« Greenwich Street, New York «104 St. Clair Ave. STIL, Cleveland, O. Iz delavskih krogov. Zapadni železničarji. OBRAVNAVE MED USLUŽBENCI ZAPADNIH ŽELEZNIC IN VODSTVI SO SE ZOPET PRIČELE. Lastniki pivovarn v St. Louisu, Mo., so prenehali obravnavati s št raj kar j i. ŠTRAJK ITALIJANSKIH DELAVCEV. Chicago, 111., 3. apr. Člani zveze železničarjev so sklenili zopet pričeti z obravnavami z vodstvi zapadnih "železnic frlede svojih zahtev, oziroma glede skrajšanja delavnega časa in povečanja plače. Med obema strankama posredujeta predsednik meddržavne trgovske komisije Ivnapp in delavski komisar Neill. Lastniki železnic so sklenili delavcem dati 12odstotno povišanje plače. Ta vest se ni potrjena. St. Louis, Mo., 3. apr. Lastniki tukajšnjih pivovarn naznanjajo, da so prekinili vse obravnave s svojimi štrajkujočimi delavci in da v nadalje ne bodo delali več razlike med unij-skiini delavci. Stamford, Conn., 3. apr. Italijanski delavci, ki delajo pri New York, New Haven & Hartford železniei, so pričeli včeraj pri Harlem Riverju štrajkati in od tu se je št raj k razširil dalje po progi. Danes že štrajka 400 mož. Strajkarji, ki zaslužijo sedaj po $1.50 na dan, zahtevajo $2. BOG JE USLIŠAL NJEGOVO PROŠNJO. Pri poroki je molil za veliko število otrok. St. Louis, Mo., 2. apr. Le redkoke-daj je prišel kak moški na origina.1-nejši način do žene in potomstva ne-jro Robert G. Jackson. On je bil prepričan, da je njegova dolžnost po svoje (pomagati pri množitvi človeškega plemena. Nedavno je pisal sodniku Preissu v Claytonu, naj li izvršuje pomnoževalne dolžnosti ali ne, ker ima. le po $10 tedenske plače. Sodnik mu je odgovoril, naj si na vsak način omisli potomstvo. Da mu najde ženo, je sodnik objavil njegovo pismo. 0-stalo je pa preskrbel patrijotizem mladih hčera v St. Louisa. Jedva da so dekleta zvedela, da se gre za rešitev našega ljudstva, se jih je 15 ja~ vilo, ktere vse bi bile rade članice Podjetja za pomnoževanje ljudi. On si je {>a modro izbral le jedno, ktera mu je takoj ob poroki prinesla v hišo dva otroka. Takoj na to je s vojo rodbino odpotoval v Clayton, kjer je pa zvedel, da je provzročitelj njegove sreče že umrl. Vsled tega ga je poročil sodnik Stobie. Med poročno slavnost-jo je ženin pokleknil in prosil Boga, da mu podeli mnogo otrok. Za poroko je plačal $2.50. CIGANI ODVEDLI DEKLICO. Dovedli so jo iz Clevelanda, 0., v Nanticoke, Pa. Wilkesbarre, Pa., 2. apr. V Nanticoke je zavladala velika vzrujanost, ker je llletna Ixmisa Smith pripovedovala, da so jo cigaoii v Clevelandu, O., u-k radii starišem in da ž njo ravnajo kot z jetnico. 0 tem je naznanila dvema hčerama Leopolda Sewaskega, kteri sta obiskali cigansko taborišče. Sewaski je o tem takoj obvestil policijo. ktera pa dosedaj še ni dognala, so li navedbe otroka resnične ali izmišljene. Stokrat oženj en. Philadelphia, Pa., 3. aprila. James Marsh all la in njegovo hčer Tessie Marshall so zaprli, ker sta na goljufivi način dobivala denar. Marshall je imel ženitovanjsko posredovalnico, toda z nevestami se je običajno on oženil in jih potem ctiaradel. Na ta način je ogoljufal nad 100 žensk. V nj ego vej pisarni so našli nad 3000 pisem iz vseh krajev dežete. Preiskava pameti milijonarja Thawa. ZVEDENCI POKRAJINSKEGA PRAVNIKA JEROME VZTRAJAJO PRI TRDITVI, DA JE THAW SLABOUMEN. Zdravnik ječe, duhovni in pazniki pa trdijo, da je pameten. KOMISIJA. Komisija, ktera mora dognati, je-li morilec arhitekta Stanford Whiteja, milijonar Harry Thaw, pameten ali blazen, s svojo (preiskavo še vedno ni gotova- Zvedenci pokrajinskega pravnika Jerome vztrajajo tudi pri zasliševanju po (komisiji, da je Thaw blazen. Ekspert dr. Flint je mnenja, da bode milijonar brezdvomno proglašen krivim umora po prvem redu, ako se obravnava nadaljuje. Isti zdravnik tudi trdi, da bi bil Thaw nevaren za splošnost, ako dobi svobodo. Tudi ostali zdravniki so mnenja. da je Thaw neozdrav jivo blazen. — Zdravnik zaporov je pa baš nasprotnega mnenja in trdi, da je Thaw popolnoma zdrave pameti. Tega mnenja so tudi pazniki in duhovni, kteri so Thawa večkrat o'blskali. Južne republike. Nicaraguajske zmage. NICARAGUAJSKE ČETE SO DNE 28. MARCA OSVOJILE MESTO PUERTO LIVINGSTONE. Bivši predsednik republike Honduras je še vedno obkoljen ▼ Amapali. OBOROŽEVANJE BRA2HLA. NOVE STAVBE V NEW YORKU. Na Church St. bodo zgradili poslopje, ki bo veljalo $5,000,000. Arhitekta Cliliton in Russell sta včeraj mestnemu stavbenemu uradu predložila načrte za dvoje \*elikanskih poslopij na Church St. ob koncu Me Adoojevega tunela. Nova poslopja bodo brezdvomno največja te vrste na svetu. Severno poslopje se bode imenovalo Fulton Building, južno pa Cortland Building. Vsako poslopje bode visoko 22 nadstropij, ali po 275 in poi čevlja nad trotoarjem. Pod zemljo bodo poslopja segala 75 čevljev. V prvem poslopju bode 17 osob-nih vspenjač in je d na tovorna. V obeji poslopjih bode 4000 uradov (pisarn). Pod zemljo bodo čakalnice in promenade ter železniške postaje. Tudi re-stavranti in kuhinje bodo pod zemljo. Naravno, da. bode velik restavrant tudi nad zemljo. Oba poslopja bodeta zgrajena v slogu navadne renaisanee in bodeta veljala $5,000,000. BELI IN ZAMORCI. Posledice linčanja v C ale, Ind. Terr. Fort Worth, Tex., 3. apr. Iz Du-ranta, Ind. Terr., so včeraj telefonič-no prosili pomoči in odposlanja šeri-fovega moštva v Cale, kjer so beli prebivalci v veliki nevarnosti vsled tolpe oboroženih zamorcev, kteri jicn prete s smrtjo. Beli so namreč linčali zamorca Jim Williamsa in sedaj jih nameravajo zamorci radi tega kaznovati. Zamorcev je 300 in so dobro oboroženi, belih pa le 75. Prijeti Japonci. El Paso, Tex., 3. apr. V Ciudad Juarez, Mexico, se mudi sedaj 500 japonskih delavcev, ktere nameravajo utihotapiti v Zjed. države. Japonci trpe veliko pomanjkanje. Mnogo Japoncev so vjeli tostran meje in jih pošljejo sedaj domov. Žrtev ljubosumnosti. Portland, Ore., 2. apr. V skrajnej ljubosumnosti je Roscoe James včeraj ustrelil svojo zaročenko Grace N. Disney iz Warrena, Ore., ker jo je videl v spremstvu necega mladeniča. Po umoru je na isti način izvršil samomor. Bko si namenjeii 2811, otroki _____ . •eiedaBce ter (iriJiWjt v Ameriko vzeti-piti sapojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER. m Oreeawlck St, New Yetfc, N. Y. ker tu bodel naj poatreien. Fr.! aik vseh iv>» New Orleans, La., 3. aprila. Potniki semlkaj došlega parniika Harry T. Ingeja javljajo, da so nicaraguaj-ske čete zasedfe luko Puerto Livingstone v Hondurasu. Tamošnja posadka se je po kratkem boju udala. V boju so bili štiri vojaki ubiti. Mesto so Nicaraguajei zasedli že dne 28. marca. Naslednji dan so hondur-ske čete zopet poskušale luko osvojiti. — Washington, 3. apriia, Philip R. Brown, tajnik našega poslaništva v Hondurasu in G-uatemai, odpotoval je iz Tegucigalpa Honduras, v La Union, Salvador, in daleč od mesta Amapala, kjer je bivši hondurski predsednik Bonilla obkoljen, da čuva koristi inozemcev. Tudi obe vojni ladiji Zjedinjenih držav, ki se mudita na pacitičnem obrežju Srednje Amerike, sta odpluii v Amapalo, da ponudita predsedniku Boni.la pomoč. — San Salvador, 3. aprila. Predsednik Bonilla je še vedno v Amapali s svojimi četami, ktere so lojalne z njegovo vlado. tRio de Janeiro, Brazil, 3. aprila. Štirje častniki brazilske vojske so odpotovali v Nemčijo, da pri Kruppu nabavijo nove topove in drugo orožje za brazilsko vojsiko. Francija v Maroku. Marokanski pretendent. BU HAMARA ODOBRAVA OKUPACIJO OAZE UDJE PO FRANCOZIH. Ureditev meje; francoski komisar se je nastanil v Udji. TAJNA ZVEZA. Oran, Algier, 3. apr. Pristaši maro-kanskega prefcendenta Bu Hamara so povsem zadovoljni s francosko okupacijo oaze Udja v Maroku. Vsi rodovi v okoliei mesta so se po njegovem uplivu udali Franciji. Pariz, 3. apr. V svrho natančne določitve marokansko-algiert-ke meje je vlada imenovala komisarjem Mr. Des-tailleurja. Slednji se bode nastanil v Udji. Tudi marokanska rlada imenuje svojega komisarja. 'linger, 3 npi. Tukajšnja prebivalstvo jie pričelo preganjati eifute, ircd kterimi vlada nepopisna razburjenost. Domačini &:> ustanovili tajno zvezo v svrlio preganjanja čifutov. GOLJUFIJE PRI GRADNJI KA-PITOLA V PENNSYLVANIJI. Governer William A. Stone je dal lepe priimke bivšim državnim uradnikom. Pittsburg, Pa., 2. apr. Bivši governer William A. Stone je v zvezi s preiskavo goljufij pri gradnji kapitola, ki je veljal $15,000,000, imenoval bivšega državnega avditorja William P. Snvderja in bivšega državnega tajnika zaklada, William L. Matheusa, s priimkom "volk" in "lisjak". On izjavlja, da. sta imenovana dva ministra oddala pogodbo v znesku $2,000,000 za nabavo omar za arhiv, brez njegove vednosti. Pogodbo je dobil član kongresa H. Burd Cassel. V 'kapitolu ni niti za $100,000 omar. Stone pristavlja, da se on ne bi čudil, ako bi v kapitolu sploh ne našel ka-cega pohištva. KMETSKI BOJ V KENTUCKY JU. Farmerski trust proti tobačnemu tru-stu. Princeton, Ky., 2. apr. Zveza neodvisnih lastnikov nasadov tobaka, ktere namen je bojkotovati tobačni trust, sili, da se jej vsi lastniki tobačnih nasadov v Kentuckyju pridružijo. "Nočni jezdeci" tudi letos jezdijo po vsej deželi in požigajo skladišča, v kterih je žetev, opustošajo njive i rt tudi letošnjo setev. Na mnogih farmah so razdejali slamnate strehe nad njivatmi, tako, da slana uniči setev. Zopet drugod so posejali mnogo trave in plevela med tobak, da se tako mlade rastline zai-tro. — Svinec je iimel šest let ▼ želodcu. Detroit, Mich., 1. apr. Pred šestimi leti je Frank Bondy slučajno požrl maJo strelno zrno. Včeraj so mu morali operirati črevo in pri tem so našli zrno. Mož je pričel pred tremi leti bolehati, ne da bi zdravniki zamogli dognati njegovo bolezen. Nedavno je Sel v bolnico in tam eo dognali, da je zbolel za apendieitis. Ko eo gt operirali, so na&li na koncu slepega črevesa puškino srno. Nemiri na Rumunskem. Zarota proti kralju. NEMIRI SO MNOGO VEČJI NEGO JAVLJA RUMUNSKA VLADA. V Bukareštu so prišli na sled zaroti proti kralju in vladi OB MEJAH. Buikarešt, 2. aprila. Vlada ponovno zatrjuje, da v.'ada v deželi mir. Kljub temu je pa prišlo pri Razvodu do 'boja, v kterem so vojaki umorili 12 kmetov. Krvavi boji so se vršili tudi pri Langi in Patu'ble, kalkor tudi v okrajih Perezani in Pegeni. V Mol-davi pri Potni so kmetje zopet pričeli s plenitvijo i-n prebivalstvo v Karpatih tudi požiga. Položaj se je v resnici poboljšal v okrajih Vlaška, Covurlui, Roman in Galicea. Dunaj, 2. aprila. Dasirav.no ru-munsCia vlada ofieijelno zatrjuje, da je kmetska vstaja zatrta in mir usta novljen, je položaj na Rumunskem še vedno kritičen. Od meje se poroča, da se vstaja vedno bolj raz širja v množili okrajih in da je vsa pokrajina Kraj ova v posesti upornikov. Revolucijonarni agitatorji hodijo oid mesta do mesta in od vasi do vasi, da pridobe še delavce za splošno vstajo kmetov. Vladino strogo postopanje -bode najbrže izzvalo pravo državljansko vojno mesto mir. Crnovci, Bulkovina, 3. aprila. Nedaleč od rumunske meje so dobili iz Bukarešta poročilo, da sta tam prišli na sled zaroti proti rumunskemu kralju in njegove j vladi. VBukareštu vlada skrajna nervoznost. Mnogo ljudi je aretovanih. Bukarešt, 3. aprila. Dipfomatieni zastopniki držav; ki meje na Rumun-sko, so tukajšnjej vladi naznanili, da so čete zased e ruanu>nsko mejo, da tako preprečijo razširitev nemirov preko meje. ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV NEIZ-O GIBLJIV? Zapadni železničarji nameravajo na vsak način štrajkati Chicago, III., 2. apr. Vladini uradniki so opustili vse nade, da bode velik štrajk železničarjev še mogoče preprečiti. Obe stranki priznavata, da ni mogoče doseči med njima sporazuma. Vse dosedanje konference so bile brezuspešne. Železnice so mnenja, da morajo uslužbenci sprejeti vse, kar jim one ponudijo. Raatrdba smodnika Laporte, Ind., 3. sept. V Aetni se je pripetila razstrelba smodnika. Pet oaob je bilo ubitih m vež ranjenih. Vesti iz Rusije. Ruski proračun. — o- PRVO POSVETOVANJE RUSKE GOSUDARSTVENE DUME O PRORAČUNU. Rusija bode izdala letos 1,694,000,000 dolarjev. Prebitek bode znašal $200,000,000. NEMIRI V NIŽNJEM NOVGO-RODU. Petrograd, 3. apr. Gosudarstvena duma pričela je včeraj s posvetovanjem proračuna za I. 1907. Finančni minister Kokovzov je pozval člane dume, naj tolmačijo to vprašanje iz narodnega in ne iz stran. letu svoje starosti. Pokojnik je bil več desetletij vodja vseh parlamentarnih bojev in je imel vi dno irlavno ulogo. Gregr je bil vein najradi-kalnejši vodja stranke, ki zaiueva izključno češko državo. Hamburg. % aprila. Včeraj zvečer so štrajHuijoči . brezni delavci S an°rležkih .-k a ho v nevarno ranili. A:i-gle/.i so napravi i iz et v mesto. Ivo so se vračali k obali, so jih š.rajkarji napadli s kamenjem. Berolin, :i .aprila. Iz Shanghaia se javlja, tla je kitajska vlada v Tien-Tsinu naročila nabavo dveh milijonov pušk za kitajsko vojsko. Madrid, 2. aprila. Ker je v kratkem pričakovati rojstva kraljevega prvorojenca, se prebiva stvo živahno zanima za vse dogodke na španskem dvoru. Povsodi je slišati pohvalo radi priprostosti kraljeve dvojice, katera je nedavno obiskala "sedem Skrinj Marije", ker morajo to storiti vse španske kraljice, kadar se jim bliža potomstvo. Angležki kralj obišče španskega Ikralja dne 5. aprila. Vse španske vojne ladije so odplule v Cartageno k sprejemu, kamor pride tudi 17 angležkih vojnih ladij. Spezzia> Italija, 2. aprila. Vojvoda Abruški odplul je danes s križarko Varese v Newport News, Va. Ostale vojne ladije bodo sledile kasneje. Madrid, 2. aprila. Kraljica Victoria, ki pričakuje v kratkem prestolo-nas ednika. naznanja, da je angežka kraljeva dvojica sklenila svoj obisk v Madridu preložiti do jeseni. Carigrad. 3. aprila. Iz Bitlisa v turškej Armenski se javlja, da se tam ponavljajo potresni sunki. Pri prvem .potresu je bilo le malo ljudi uibitih. Mnogo hiš je poškodovanih. Prebivalstvo biva na prostem. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli eo: Krooinland 1. aprila iz Antwerpena. (že poročano) s 1511 potniki. Samland 1. aprila iz Antwerpena. (že poročano) s 17S1 potniki. Kaiser Wilhetm II. 2. a pri a iz Bremena s 1365 potniki. Ernv 2. aprila iz Trsta s 693 potniki. La Bretagne 2. aprila iz Havre s 1-445 potniki. Slavonia 2. aprila iz Reke z 2149 potniki. Dospeti imajo: Cevic iz Liverpool a. Caronia iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz Bremena. Baltic iz Liverpoola. Rliein iz Bremena. Badena iz Hanuburira. Umbria iz liverpoola. New York iz Southamptona. La Touraine iz Havre. Breslau iz Bremena. Trave iz Bremena. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. Banavia iz Hamburga. Vader.and iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgow a Potsdam iz Rotterdama. Odpluli eo: Teutonic 3. a>pr. v Liverpool. Noordam 3. apr. v Rotterdam. Odpluti Me: La Lorraine 5. apr. v Havre. Grosser Kurfuerst 5. apr. v Bremen. Lucania 6. apr. v Liverpool. Celtic 6. apr. v Liverpool. Kroonlaind 6. apr. v Antwerpen. Koenig Albert 6. apr. v Genovo. Graf Waldersee 6. apr. v Hamburg. Weimar 6. apr. v Bremen. "GLAS NARODA" UM »tovemtth delavcev T Ameriki. Ixd^ja slovensko tiskovno druitvo FRANK SAK El^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. Naselbine. morejo s potrebno slk-rbjo vzgajati otrok. Zanemarjanje otrok ima svoje ko- Slaboumnih starišev j« navedenih v njegovih poročilih 49} pri 45 otrocih so podedovali otroci slajbo-umnost Cs leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropj, za vse leto.......4.50 " " " pol leta....... 2.50 ...... četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-/zemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the *LOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. 7a og'ase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se «e natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Vloney (»rder. T'n spremembi kraja naročnikov Tssimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo ■ aslov-lika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: »Gin« Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector. Draginja in plače. Ze t lin dan« celo vrsto let vidimo in — cu-kako se vse b.agu draži. Vse ».iar |x>trebujiimo za življenje, i, obleka Lil stanovanje, moramo i plačevati dražje, nego smo plačevali preje. Podražitev raznega bla^-a je različna, toda podražilo se je \ -m- in ni jed.no hlago fe ni zamoglo izogniti podražitvi. To dejstvo je zlasti za ljudi, ki morajo za svoj vsakdanji kruh delati. velikega j h ►mena. A ko trdimo-da se ni jedno b ago ni zamoglo izogniti podražitvi, omenjamo to vendarle z gotovo omejitvijo. Blago. kateri* prodajajo ljudjq ki delajo za druge, oziroma njihova nun". Plata pa, ki jo dobivajo za to svojo moč, je cena. ktero jim podjetniki plačujejo za to blago ali delo. To p^aeo jxttrebnje vsak vsiužbenee, tla zajno-re j »o tem kupovati blago, ktero po-trebuje za svoje življenje in za vzdrževanje svoje rodbine. Al.co se je torej eena \st>ga blaira poviša a, ne da bi tudi plače vsporeino napredovale, i menja to za vse vslužlbence zelo neugoden položaj. Oni za denar. ktereira so dobivali do sedaj, ne mu rejo več toliko kupiti nego do sedaj in se morajo omejiti pri naku-I >o \ a nj u {K»t rebšč i n. V takem slučaju so sedaj vsi de-]a\ci, in sii-er ne le samo v Zjed. državah, temveč j>.>V8odi. l'ii nplošnej podražitvi se je sicer ponekod i tudi blai niudar jednakomerno z drugim blagimi ne napreduje in delavci se morajo za povišanje plače redno bojevali ali pa moledovati. Cena raznih potrebščin se draži že skoraj ci*o desetletje. Po konser-vativnih cenitvah vidimo, da se je v Angliji vse blago podražilo za povprečnih '2-~> odstotkov v dobi od leta IS!Ki do lf)06. V Zjedinjenih državah je pa v istej dobi podražitev bi a še večja in dosega 30 od-stot kov. Z drugimi besedami: blago, ktero potrebuje delavce za-se in za svojo rodbino — hrana, obleka, in stanovanje — je bilo lani za celo tretjino dražje nego leta 1S96. Ako torej keilo zasluži letos 30 odstotkov več. nego je zas užil leta 1S06, -t -e jMiiekoJi celo j. manjšali. Kali tega nastane vprašanje: Uaj je vzivk spit šnej draginji, ki era se ne razprostira le «a našo republiko, temveč na ves svet ! O tem budemo Oče zakona, ki daje vsakemu možu pravioo do 160 oral v Nadinega zemljišča, stari Galucha A. Grow iz Peunsvlvanje, je umrl v starosti S3' let. Z dnevom, ko je postal njegov zakon pravomočen, nastala je za gospodarski razvoj Zjed. držav povsem nova doba (20. maja 1S62). Dasi-ravno v prvih letih tega zakona njegov blagoslov ni bilo splošno občutiti, postal je kasnejše tam 'bo.j blagodejen. Zajedno z gradnjo prve transkontinentalne železnice je imenovani zakon ustvaril podlago vsega razvoja naše velike dežele. S pomočjo tega zakona je zveza naših držav izkazala ne le last ne j deželi, temveč vsemu svetu uslugo, kterej zaman iščemo para na svetu. Tisočerim in tisočerim ljudem se je s pomočjo tega zakona uresničila naj-iskrenejša že.'ja, ktero brez izjeme vsakdo goji: lastni dom, lastno hišo in lastno grudo. Na tisoče ljudi je radi onega zakona postalo neodvisnih. ker so postali gospodarji zemlje, ktero obdelujejo. Ono, kar jim preje njihova evropska domovina ni hote a dati, dala jim je tuja dežela, v kterej so si ustanovili boljšo in lepšo domovino, nego je bi.a onstran Atlantika. Namen vlade ni bil s podaritvijo zemljišča našelniku napraviti dobro kupčijo, temveč pridobiti deželi pravega svobodnega farmerja, kteri obdeluje lastno zemljo. Na podlagi tega zakona zaimore vsak državljan, kakor tudi vsak inozemee, kteri namerava postati državljan, dobiti 160 oral veiko zemljišče brezplačno pod pogojem, da se v resnici nastani na tem zemljišču in da ga obdeluje. Od tega ima vlada kakor tudi naselnik koristi. Iz nepreglednih prerij postala so rodovitna polja in iz divjine cvetoče njive. Iz divjine postala je največja žitna zaloga na svetu in zali.' adi zemlje so se pojavili še le ]x>tem. ko Isi je zanuogeJ naselnik zgraditi svojo lastno in svobodno ognjišče. Pri tem delu ni nihče bolje pomagal, »nego baš doseljenci vseli narodnosti, kterim se je zahvaliti za vso kulturo celokupnega ameriškega ljudstva. Zanemarjena štajerska mladina. Pripravljalnemu odboru za dunajski shod'v varstvo mladine je poročal glede na štajerske razmere graški vseučHiški profesor dr. Ernst Misch-ler. Poroči o je sestavljeno z ozi-ro mina podatke, ki jih je sestavil z ozirom na informacije štajerskega deželnega odbora leta 1S99, a porodila svoj čas niso izdali. Graški profesor sodi, da se razmere bistveno v sedmih letih niso izpremenile v de-'eli s r.imetskim značajem, v kteri napredujeta industrija in razvoj mest !e ]>t dag<«na. Vprašal ne pole so raz posla i leta 1899 ljudskosolskim učiteljem, župnikom in distriktnim zdravnikom. Učitelji so se — raz-| ven 53 — odzvali pozivu, župniki in distriktni zdravniki so se pa izjavili, i da jim manjka podatkov. Poizvedbe so dognale, da je 878 nravno zanemarjenih in 188 otrok, ki se mahajajo v n ravni nevarnosti. Glede na to, da se niso odzvala vsa šolska vodstva, se poviša število zanemarjenih otrok za 80. •Štajerca je predvsem kmetska dežela. Industrijalni razvoj pride le malo v postev. Zgornje Štajersko je deže a velikih kmetov s hierarhiškimi posd sikimi razmerami, Število nezakonskih otrok je iz red no veliko, ker se ne smejo ženiti hlapci in dekle. Pozno se ženijo tudi kimetje-gospo-darji. Med neomenjenimi posli in kmetom posestnikom "očetom" so še ubogi (kočarji. Nezakonski otroci de-kel ostanejo v mnogih slučajih ločeni od mater pri kmetu, kjer nihče ne skrbi za njihovo vzgojo, a veliko nezakonskih otrok sledi materam-de- irenine, če nfanago starišev, jali 'če in 8 telesne napake. Natančno: 10 stariši zaradi de a me morejo vzga- otrok jih je te.tesno in duševno nor- so se v jati otrok, kakor tudi za vzgojo nesposobni in nerazumni stariši. Dokler bode morala mati deLati in dokler ne vrne družba otroka rodbini, ni mogoče izruvati ljulike zanemarjenosti. Krajevno razdeljena je zanemarjena mladina sledeče: Zgornje Štajersko 198, Srednje 292 in Spodnje Štajersko 295. na mesta Gradec, Maribor in Ptuj jih odpade 100. Na Spodnje Štajersko pride več policijskih in sodmijdkih kaznij kakor po ostalih deže ah. Med zanemarjeno štajersko mladino prevladujejo možki (752, žensk 153). Vzgojevafinice, oziroma izboljševal-niee so v. Waltendorfu, Lankovicu in Messendorfu. Po starosti so razdeljeni zanemarjeni otroci sledeče: od 7. leta '6, od 7. do a leta 28; od 8. do 9. leta 55; od 9. do 10. 1. 88; od 10. do 11. 1. 118; od 11. do 12. 1. 137 ; od 12. do 13. 1. 155; od 13. do 14. 1. 156; od 15. do 16. 1. 11; cd 16. do 17. 1. 4; od 17. do 18 1. 3; od 18. do 19. .1. 11; od 19. do 20. 1. 1; neznane starosti 63. Številke od 14. leta nadalje niso točne, ker poročevalec ni dobil poročil razven učiteljskih krogov. Stariši zanemarjenih otrok so: 127 kmetskih posestnikov (s kočarji), 39 gosfcačev, 40 vinogradnikov, 87 Iktmet-skih poslov, 159 obrtniških mojstrov in pomočnikov, industrijskih delavcev 82, rudarjev 29, mestnih poslov in postranskih zaslužkov 22, dninarjev 126, prosti poklici 25, berači, u-božci^ postopači, kaznjenci 16. Izmed zanemarjenih otrok so dognali, da jih je bilo zakonskih 55S (103 dekSice), nezakonskih 241 (40 deklic) in neznanih 79 (10 deklic). Glede na osirotelost so umrli 51 zakonskim otrokom očetje, 64 zakonskim in 25 nezakonskim matere, brez starišev je 16 zakonskih otrok, starši, oziroma nezakonske matere i ve 422 zakonskim in 199 nezakonskim otrokom). Niso torej zanemarjeni zgolj nezakonski otroci. Mladina se zanemarja v jako revnih rodbinah in predvsem med rodbinami, ki žive v nbožni oskrbi. Pri 275 otroeili so maglaša a .poročila, da je povzročila zanemarjenje mladine ■pomanjkljiva vzgoja. Mehke sta riše, oziroma oskrbnike, je imelo 53 otrok (31 zakonskih. 21 nezakonskih, osta'.i neznanih starišev), pomanjkljivo so vzgojili 107 zakonskih, 39 nezakonskih in 7 otrok neznanih starišev, postopači so bili stariši 4 zakonskih in 1. nezakonskega otroka, nezadostno nadzorovanih je bilo 42 zakonskih^ 20 nezakonitih in 2 otroka neznanih starišev. Sodišča so kaznovala zaradi tatvine 367 dečkov, 5 deklic, zaradi na-silstva in grožnje 78 dečkov, zaradi poškodbe tujega premoženja 23 dečkov in 1 deklico, zaradi požiga 19 dečkov in 1 dek ieo. Težkih kriminalnih slučajev so imela sodišča torej s 507 dečki in 91 deklicami. Policijsko so kaznovali zaradi spolnih nenravnosti 78 dečkov in 33 deklic, zaradi vlačugarstva 169 dečkov in 36 deklic, zaradi trpinčenja živali 47 dečkov in 1 deklico, zaradi pijančevanja 30 dečkov, zaradi beračenja 29 dedkov in 9 deklic, zaradi -kvartopir-stva 4 dečke. Glede na redno opuščanje šo3e so kaznovali 145 dečkov in 14 deklie, 5 deklic in 34 dečkov pa, ker so se pregrešili proti določilom šolskega reda. Omenjati moramo, da so bile ne-ktere osebe večkrat kaznovane. V zvezi z zanemarjenjem šolskega obiska je vlačugarstvo. A vrnimo se k onim 878 zanemarjenim otroci čem. Šolo je obiskovalo 6G7, in sicer redno, 159 ni obi-skovalo šole redno. 16 so jih izključi.! iz šol, 30 jih ni bilo več dojžnihi da obiskujejo več šolo, 6 pa jih ni bilo še dovolj starih. Pokvarjeni otroci so pohujševali druge učence. Poročevalec priporoča, naj bi pokvarjena mladina ne obiskovala ljudskih šol. Izmed zanemarjenih otrok so kaz- TTMi.lin.ihj 20 otrok je imelo 20 n ravnih in 12 jih je imelo nravne in telesne napake. Pijančevanju udanih starišev je bilo 127, 9njihovih otrok je imelo telesno-duševne, 66 nravne in 11 obe napaki. Pri 56 otrocih se je pojavilo nagnenje do tatvine, pri 20 nagnjenje do spolne nenravnosti, v 13. slučajih alkoholizem in v 11. slučajih nagnjenje do nasilstev. V vrtincu Maelstroem. Spisal Edgar Allan Foe. (Nadaljevanje.) "Otok tam v daljavi", je zopet pričel stari mož, "imenujejo Norvežani Vurrgh. Oni sredi pota je Mos-koe. Ta, miljo daleč proti severu, je Ambaaren. Oni tamkaj pa so Is-iesen, Hotholm, Keildhelm, Suarven in Buekholm. Bolj v daljavi — med Moskoe in Vuirrgh — so ipa Otter-holm, Fiimen, Sanklflesen in Stockholm. To so prava imena teh & raje v; toda zakaj se je zdelo potrebno nadeti jim sploh imena, to je več, ka kor zamorete razumeti vi ali jaz. Ali slišite kaj? Ali vidite v vodi kako spremembo ?'' Sedaj sva bila že kakih deset minut na vrhu gore Helseggen, na ka tero sva s ezla iz notranje dežele Lo-foden, neštevi inih vrtincih, in drlo in padalo proti vzhodu s tako hitrostjo, s ktero voda nikdar ni kjer drugje ne teče, razun pri strmih vodopajdih. Čez malo minut pa se je prizor zopet popolnoma spremenil. Gladina je vobče postala nekoliko bolj gladka in vrtinci so zginevali drug za drugim, medtem pa so se prikaza'e o-gromne proge pen tam, kjer jih prej ni bilo videti. . Te proge so se konečno razširjale v ve 5lko daljavo, se združevale in začele krožiti kakor izginoli vrtinci in zdelo se je| kakor da hočejo .postati začetek drugih in večjih vrtincev. Naenkrat — kot bi trenil — se je vse združilo v krog več kakor miljo v premeru. Rob tega vrtinca je tvoril širok pas more skozi brez nevarnosti, da se ne bi razbila ob skalovju*, kar se zgodi ee?o pri najbolj mirnem vremenu. "Za časa pritoka teče tok s silovito -brzino med Lofoden in Moskoe; toda grom en je njegovega deročega pritoka proti morju komaj dosežejo najglasneji in najstrahovitejši slapovi — kajti gromenje se sliši več milj drfeč; in vrtinci ali jame so tako prostrane in globoke,- da ladijo, ako pride v bližino, neizogibno potegnejo v sebe ter jo vlečejo proti dnu, kjer jo ob skalovju razbijejo na kosce; in kadar se voda zopet umiri vrže zopet te kosce navzgor. "Toda te dobe miru nastopijo samo za časa vrstitve pritoka in odtoka in ob mirnem vremenu ter trajajo samo četrt ure, potem pa se razburkanost postopno zopet vrača. Kadar je tok najbolj močan in vihar povečuje njegovo divjanje, je nevarno priti na eno norveško miljo blizo do njega. "Čo'.tne, jahte, ladije je že odnesel, ker jih niso varovali pred njim, dokler niso prišli do njegovega obsežja. Pogosto se tudi prigodi, da zaidejo kiti preblizu toka, čegar moč jih obvlada; in potem je nemogoče popisati njihovo rjovenje in tulenje, ko se za man okušajo oprostiti. "Ko je nekoč nek medved skušal plavati od Lofoden do Moskoe, ga je zajel tok ter ga vlekel navzdol; tako strašno je rjovel, da so ga mogli s.i-šati notri na obrežju. Velike množine jeT.k in smrek pogoltne tok in priplavajo potem na obrežje tako zelo zlomljene in raztrgane, kakor da bi ščetine rastle na njih. To jasno Ikaže, da obstoji dno iz ostrega ska-lovja, med kterim jih voda meče sem in tja. "Tok se uravnava pod odtoku iu pritoku morja — v tem ko je vsakih šest ur redno visoka in nizka voda. Leta 1645, zgodaj zjutraj na nedeljo Sexagesima, je divjal s takim vri-ščem in silo. da so ce.o kameni hiš na obrežju padali ua tla." Slov Q-. podp. društvo (f kato 12 š le o svete Barbar* Zledlnjene države Severne Amerika - ... - Sedež: Forest City-, Pa. i au lanuarla 1903 v- drtavl f^omu n t < » n u i o o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". NAZNANILO. Francoski parnik LA SAVOIE ne odpluje dne 11. aprila, kakor naznanjeno, taisti odpluje en teden pozneje, to je dne 18. aprila ob 10. uri do-poludne; dne 11. aprila pa odpluje parnik LA TOURAINE, kar naj se blagovoli vzeti v naznanje. Frank Sakser Company. IŠČE SE jedno dekle za izdelovanje avstrijskih viržink. Stalno unijsko delo, 8 ur na dan. Oglasite se pri: Anthony Horwat, 600 N. Chicago St., Joliet, 111., ali pa pri: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. (2-4—i) 3 NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno drn-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drago nedeljo v mesecu. Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri ndje, ki se radi oddaljenosti ali Jela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nt&terega iz- lesketajoče pene; toda niti en del med izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predednik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Mnška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd njih ni zdrknili v odprtino strašnega lijalka, kterega notranjost je bila, kakor daleč ga je moglo videti oko, g.'adka, svitla in čisto črna stena vode, nagnjena proti obzorju za kakih petinštirideset stopinj, vrtoglavo se vrteč okoli in okoli z groznimi glasovi, pol šumenje pol rjovenje, kakor jih niti orjaški slap Niagare v svo POZOR ROJAKI! Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovensko-Hrvatsko idra-vlšče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Tbompsona, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akntne, z notranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrupljeaje krvi • Sifilis - izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite a'i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako: Slovensko=Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, N. Y. Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 0 zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI » NAJCENi&TŠI DNEVNIKI GLAVNA SLOVENSKA HBHHILJIICg IU POSOJILHIGg registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trs St. 13, n .sproti nunske c -rkv-sprejema ia izDlačuje hranilne -vlojf© ter jih ol>restu;e p«> to je od vsacih 100 kron 4 K f>0 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlag:ite!j, bodisi tia vi /i bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zne-ke pošilja vlož e knjižit e priporočeno po-tnine prosto. Hr.mtln.i a štrie300 61:«nov, k' reprezeutujejo 5 milijonov kro'ičistega premoŽenja. Ti člani jfimeijo, vs c 1 registrirane n^unej 11; zaveze zaveda, s c lini svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni I at i. Zatoraj poživljamo vsricega Slovenea v Ameriki ki setnis'i povrniti v domovino, da svoje prihranke direktuo pošilja v slovensko hraailmco v Ljubljano, s čenn.r se ob, aru je nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni d«*nar v neprave roke in ima ob je-lnem to dobro, da mu ta takoj obresti 1 ese. Naslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA * v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Q= ; : p j j Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Casade posreduje i g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, jem strahu nikdar ne pošilja proti St" Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, neba. Gora se je trea a notri v svoji pod-stavi in ^kala se je zibala. V preveliki razburjenosti sem se vrgel na tla ter se oprijemal redke trave. "To", sem navsezadnje reJkel staremu možu, "to ne more biti ničesar druzega, 'kakor veliki vrtinec Maelstroem. '' "Tako se včasih imenuje", je dejal on. "Mi Norvežani pa mu pra- 28 Teli St~ Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šeek, 853 Percy St., Allegheny. — t-' a-nku. klam po raznih službah. Rmetski _____ .,.,vi ile le z i olnx'i žive <|, kaj svoblicija 3. zakonskim in 1. ne zakon- tančem izmed vseh, ne more vzbuditi vj- .j xiHfl-u'nn Pre"hiva^tvo že desetletja z ozprojo skemu dečku; o 9 zakonskih inl. ne- niti najslabše slike, niti o veličju i.i/.( i.i\ ,,.1 iv} 1 nezakonskih graških in dnnajskih zakonskem dečku ni znano, ali jih niti o jrrozoti prizora, niti o divje naj-dencev. Razmere jrlede na zane- je kaznovala policija ali sodišče. Iz- begajočem občutku no%x>te, ki zmede marjen^st mladine zato niso nič bolj nie^l zanemarjenih dečkov jih pa še gledaica. ugodne, kakor na Zg*unjem Stajer- ni bilo kaznovanih 443 in 93 d A lic,: Ni mi znano, s kterega stališča ga i Višina in jakost morske plime je na raznih mestih različna. Najmanje naraste morje v velikih oceanih, kjer se dvijrne ko*naj tri čevlje. Dviga se višje. in tudi 7. večjo silo na obadih kopna. ki je hribovito in vrhu tetra še ploboko. Pri kanarskih otokih se dvi-pa .lo osem čevljev visoko, a v ^ibral-tarski morski ožini naraste na deset čevljev. Ob portugalski in francoski obadi se dvi22, Urban Tomažin 1^71 cerC. 6623. Oba v I. razredu. Društvo šteje 24 udov. K društvu sv. IVtra št. 69 v Thomasu, \V. Va., 16. marca: Ivan La-haner ls72 cert. 6624, Fran Blek 1836 cert. 662."). Oba v I. razredu. Društvo šteje 20 udov. K društvu sv. Barlmre št. 47 v Aspenu. Colo., 16. marca: Anton Bk' 1s74 cert. 6626, Anton Kostelič 1371 cert. 6627, Fran iKlemenčič 1S30 cert. 1NS0 cert. 6623. Vsi v 1. razredu. Društvo šteje 90 udov. K društvu sv. Josipa št. 30 v Chisholmu, Minn., 16. marca: Rudolf Arko cert. 6smeri 1365 cert. 6632, Ivan Perko 1S70 cert. 6633. Fran Setuičar ls36, Anton Zadolnik 1337 cert. 6637. Vsi v I. razre-^lu. Društvo šteje 129 udov. K društvu sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 24. marca: Mar-ti:i Kral 1374 cert. 6638, Rudolf Puže»j 1S77 cert. 6639. Oba v I. razredu. Društvo šteje 45 udov. K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 24. marca: Rudolf Bar-bič 13«M» cert. 6640, Matija Miklič 1S90 cert. 6641^ Josip Vodopivec 1386 c rt. i><>42. Vence-iav Hafner 1379 cert. 6643. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 70 udov. K društvu sv. Petra št. 50 v Brodklynu, N. Y., 24. marca: Josip Kuclar 1> cert. 6644 II. razreT>2, Ji>sip Fratur 1832 cert. 6653, Josip Maznar-šič 1875 cert. (><>-">4, Mihael Juračič 1,387 cert. G655k Fran Šaber 1877 cert. <>656. Vsi v I. rnzredu. Društvo šteje 115 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R03N0STI KRANJSKU NOVICE. Osuševanje ljubljanskega barja. Po mn<>}j«rl*?tnem pri/julevanju se je lani konečno vendarle sklenilo, pričeti čim prej z osuševanjem ljubljanskega barja. Sedaj je padla tudi zadnja ovira, ker je poljedelsko ministerstvo ravnokar odobrilo j>ogodbo, ki se je med poklicanimi faktorji sklenila glede izvršitve osuševalnih del. Projekt za osuševalna dela, ki bodo stala kron 4,184.000, je izdelal inženir Podliaj-ski. Tekom letošnjega leta se izdelajo še podrobni načrti, prihodnjo pomlad pa se faktično prične z osuševalnimi deli ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu. Dela morajo bdti dovršena v I>etih letih. Mestna policija v Ljubljani je prijela 18. marca popoludne dva -indivi-dua, ki sta beračila po mestu. To je tuja £osta tako i/.nenadilo, da sta začela policijska organa psovati z različnimi pavkami. Eden se je izdal za 27letenja Oskarja Muellerja. vpoko-jcnejra nizozemskega vojaka, ki se je bojeval v Afriki, drugi pai za gledališkega i^ralea Frid. <'onserkeja iz I)ir~Hiaua na Nemškem. Mueller je 1. I v zA[Nkru tako silovit, da so ga morali obleči v prisilni jopič. Poskušal »e j" tudi obesiti v zaporu na ram-nice. Oba x> izročili sodišču. Cesta Št. Peter-Trnje-Javornik-LoŽ-Žirovnica. OdTrnja na vrh Javornika je ograjena že jako zložna, pet me- j t rov široka cesta, za k tero sta dovolila vlada 5.'MH) kron in deželni zbor 10,000 kron {»odpore. Cesta pa doseže tsvoj nameravani namen, ako se podaljša z Javornika na eni strani proti Staremu tnru in Ložu, na drugi proti Žirovnici in Grahovemu. Ta cesta Uide velikanskega gospodarskega pomena za lastnike gozdov itd. Z ozi-rom na to je deželni 73bor na predlog poslanca Žitnika v zadnjem zasedanju sklenil, naj se ta ee^ta. ko bode dograjena, uvrsti .med deželne ali okr. ccste, dovoli naj se deželna podpora za cesto in štiri kapnice ob cestni progi. Kakor se poroča, je sedaj deželni odbor v svoji seji dne 18. marca sklenil predlagati deželnemu zboru za nadaljevanje cestne zgradbe še 30,000 kron deželne podpore in za štiri na 20,000 kron proračunjene kapnice 25 odstotkov. Ker je občinski zastop v Starem trgu pri Ix>žu v ta namen že sklenil prispevati 50,000 kron in bode deželna agrarna komisija brez dvoma izposlovatla tudi primerno državno podporo, je nadaljevanje ceste v označenem smislu zagotovljeno. Potres v Domžalah. Iz Domžal se poroča z dne 16. marca: Danes ob 9. uri 50 min. dopoldne se je tu čul rahli potresni sunek trajajoč dve sekundi. PRIMORSKE NOVICE. Predstavil se je na policiji in prijavil, da je ubil — samega sebe. Dne 17. marca popoludne ob 5. uri je prišel nek mladenič na redarstveno stražnico v ulici Luigi Ricci v Trstu. Stopil je pred nadzornika ter mu iz-račil revolver rekoč: "Vzemite ta revolver, s kteri m sem ravnokar v gozdiču (boschetto) ustrelil 211etne«ra 1'mberta Manzolini, ki je stanoval v ulici Dante Alhrhieri in je bil v službi pri neki banki v ulici San Nicolo." Nadzornik je dal mladeniča zapreti v celico, a zatem je poslal redarje v gozdič, da se prepričajo in p»>izvedo natančneje o zločinu. A redarji so se kmalu vrnili s poročilom, da nihče ne ve ničesar o tem dogodku. Nadzornik je nato zopet izprašal onega mladeniča, a mej tem pogovorom "je spoznal, da revež ni pri čisti pameti. Poslal ga je torej v spremstvu redarja v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za umob'dne. V bolnišnici je pa mladenič povedal, da je on sam Tmberto Manzolini. Povedal je dalje, da se je hotel v gozdiču ustreliti v desno sence, a da mu je to izpodletelo, ker patrona ni eksplodirala. KOROŠKE NOVICE. Judeževi groši. Suedrr.arka je delila na Koroškem zopet Judeževe groše in so dobili: en posetnik 100 K (seveda Slovenec nemškutar), ena šola 300 K (seveda na Slovenskem) in ena šola 40 K. No, to zadnjo svoto pa ni dobila šola, ampak gotovo kak dober nemčurski učitelj-ponemčevaleč. Izginil je trgovec Hoebkofler iz Podkloštra, Imel je v najemu prodajalno, pa je zabredel v dolgove. Kakor sodijo, jo je gotovo popihal v A-meriko, zapustivši kup dolgov. Zanimiva pravda se je vršila nedavno pred celovškim sodiščem. Profesorji realke so namreč tožili radi razžalitve tovarnarja Pogačnika iz Beljaka, ker se je zavzel za svojega brata, kteri študira, oziroma je študiral na celovški realki in je v zadnjem razredu kljub pridnosti propadel. Na dan obravnave so se razkrile marsiktere zanimivosti realčnih profesorjev in se je dokazalo, da je tudi med profesorji dosti dvomljivih značajev. Tožitelj. profesorski kolegij, ■mora vse sodnijske stroške poravnati, obtoženec Pogačnik je bil pa popolnoma oproščen. Vsekako je bila pa pravda zanimiva posebno za današnje razmere, ker je pokazala, kake stvari se dogajajo večkrat po srednjih šolah, posebno pa še na celovški realki. Kaj, ko bi se kaj takega pri-godilo na kaki slovenski srednji šoli! To bi bilo vpitja in kričanja, da profesorji slovanskega rodu niso ustvarjeni za pedagogiko. Ker se je pa to zgodilo na nemški realki, ikjer pod-učnjejo od nekega nemškega lista toliko hvali sani "strammdeutsche" profesorji, bodo seveda nemško-naci-jonalni časopisi o tej aferi kolikor mogoče malo poročali. HRVATSKE NOVICE. Nagodbeno vprašanje in železniška zveza z Dalmacijo. Budimpešta, 17. marc-ai. Semkaj so dospeli ministri Beck, Foršt, Derschatta, Korytoivski in Auersperg, da nadaljujejo nagod-bena pogajanja. Celo "N. Fr. Pr." od 16. marca, se v uvodnem članku povprašuje, čemu sploh hodijo naši ministri v Budimpešto sedaj, ko je trgovinski minister v Czegledu v javnem govoru odločna izjavil, da Ogrska z Avstrijo ne bo sklenila nobene dolgotrajne nagodbe, ampak hoče, naj te dve državni polovici od L 1917 naprej sklepata med seboj take trgovinske pogodbe, kakeršne sklepata med seboj dve, ena od druge neodvisne dr-ža.ve. — Zagreb, 17. marca. Ogrska vlada zahteva za zgradbo železnice skozi Liko, ki bi Dalmacijo priklopila Hrvatski, od avstrijske vlade za kompenzacijo, naj fe ogrska proga Ka-šov-Oderberške železnice zveže direktno s pru^o železnico pri Anna-bergu. Neki ugledni hrvatski list izvaja, da Ogri od Avstrije nalašč zahtevajo tako kompenzacijo, v ktero Avstrija ne bode izlejpa privolila, da ne bi Hrvatje dobili liške železnice. Sploh pa — izvaja list dalje — po-menja zveza ogrskih železnic s pruskimi samostojno ogrsko carinsko o-zemlje, za k tero se pa Hrvatje nikakor ne smejo zavzeti, dokler ne vedo, kaj bo potem s Hrvaitsko. RAZNOTEROSTI. Bolgarsko vseučilišče. Ker novega zakona o vseučilišču Bolgarska ni u-blažila, ampak ga v celoti potrdila, vseučilišče še no bo kmalu odprto, kajti odpuščeni profesorji so sklenili, da ne zasedejo svojih stolic. Vlada si tudi s tujimi slovanskimi profesorji ne bode mogla pomagati, ker jih večina stoji na strani svojih bolgarskih tovarišev. Srbija. Belgrad, 15. marca. Srbska vlada je odgovorila na zadnjo noto avstrijske vlade. Srbska vlada izjavlja. da je avstrijsko noto sprejela z zadovoljstvom na znanje ter da upa, da se bodo trgovinska pogajanja z avstrijsko vlado kmalu pričela in privedla do uspehov. Iz pruske zbornice. Berolin, 17. marca. Pri razprarvi o proračunu na-učnega ministerstva so govorniki levice nujno zahtevali reformo ljudskega šolstva, odpravo duhovniškega nadzorstva in delitev ministerstva v ministerstvo za nauk in v ministerstvo za verske zadeve. "Dreadnoght" za nič. Ves svet je občudoval velikansko oklopnico in Angležem je veselja _ utripalo srce, vedoč, da imajo največjo bojno ladijo na svetu. Pri zadnjih posvetovanjih o povečanju vojne mornarice so sklenili poleg drugega zgradiit zopet tri nove oklopnice tipa "Dreadnought". Tiida izkušnje so pokazale naslednji uspeh: Vročina pri strojih, zlasti v tropičnem podnebju, je neznosna, radi česar moštvo silno trpi. Vsled o-groninosti ladija radi premajhne hitrosti napram manjšim ladijam ne more dovolj okretno manevrirati. V bojnej črti brez luči pa je ladija popolnoma nerabna. — Da v boju ne odločuje velikost, ampak hitrost in o-kretnost ladij, je pokazala pomorska bitka pri Visu 1866, kjer so italijanske oklopnice daleč prekašale avstrijske "ribiške čolne", kar se tiče o-gromnosti. Avstrijska vseučilišča. V Avstriji je osem vseučilišč in sicer pet nemških, dve poljski in eno češko. V šolskem letu 1904—05 je pohajalo vseučilišča 22,374 dijakov. Pri 657 ni bi- lo možno natanko določiti narodnost. Nemcev je bilo 9529, Poljakov 4428, Čehov 4405, Jugoslovanov 1153, Ma-1 o rušo v 998, Italijanov 507 in Rumu-nov 526. Židov je bilo 3343. Za slovanske dijake, kterih je bilo 10,984 so bila tri vseučilišča, dočim je na 9529 Nemcev prišlo pet vseučilišč. Od tod se vidi, koliko enakopravnost da uživajo Slovani v Avstriji. Koliko vode porabi velika vojna ladija? Moderna velika vojna ladija porabi na dan nič manje nego 320 hI vode. Približno dve tretjini jo porabijo parni stroji, ostalo je za pijačo, kuhanje, pranje itd. Ko ladija porabi sladko vodo, ki jo ukrca v pristaniščih, tedaj si mora potom kondenzatorjev nabarvljati sladko vodo iz morske vode. S takimi kondenzatorji je providjena vsaka moderna vojna ladija. Na vsem svetu je približno 240,000 vrst žuželk. Nektere so tako imale, da jih ima 4000 šele težo peščenega zrna. Vročina solnca je tako velikanska, da si tega ne moremo nikakor predstavi a j ti, vsekakor bi zadostovala, da dovolj ogreje 2000 milijonov svetovnih teles, kakor je naša zemlja. Vsako minuto dobiva zemlja dovolj soln-čne toplote, da razgreje od navadne temperature do vrenja 37,000 tonelat vode. Koliko so stale posamične vojne. Neki nemški list je nedavno priobčil seznamek izgube ljudi in stroškov velikih vojn v zadnjih 50 letih. Krimska vojna (1854—1856) 150,000 mož, 8000 milijonov mark, italijansko-francosko-avstrijska vojna (1859) 45,000, 1200 mil. mark, ■avstro-pruska vojna proti Danski (1864) 3000 mož, 140 mil. mark, avstrijsko pruska vojna (1866) 45,000 mož, 1280 mil. mark, nemško-francoska (1870—71) 215 tisoč mož, 12,000 mil. mark in rusko-turška vojna (1877) 250,000 mož in 4480 mil. mark. Skupno je torej v teh vojnah padlo 708,090 mladih mož! NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. v Barbertonu. Ohio, imelo bode v soboto dne 6. aprila skupno velikonočno sipoved. Spovedoval bode Rev. Kazimir Zakrajšek. V nedeljo zjutraj ob 8. uri 'bode pa skupno sv. obhajilo v slovaški cerkvi na Centre Street v Barbertonu, Ohio. Tem potom vabimo vse cenjene katoliška društva, kakor tudi druge rojake in rojakinje v Barbertonu in okolici, kteri žele opraviti velikonočno spoved, da se pri tej priliki udeleže. Odbor: Ivan Rata j, I. tajnik, 696 Winderlieh Avenue. Josip Podpečnik, predsednik, Box 225. Oba v Barbertonu, Ohio. (34_4) Išče se DELAVEC ZA STALNO DELO V STROJARNL Dobra plača. Avstrijski stan in hra-nas. Pišite: Frank Novak, caire of Proctoq. Ellison & Co., Elkland, Tioga Co., Pa. (3-13—4) POZOR, ROJAKI! Varujte se pred ničvrednim Pran Turkom, doma iz Brusnic, Dolenjsko. Tukaj je bival več let in se bal delati, pač pa je bil mojster za tepež in pijančevanje, zato je imel vedno dovolj posla s sodnijo. Od tukajšnjih rojakov izposodil si je večje svote denarja in jednemu še celo ukradel 130 dolarjev ter jo odkuril ne ve se kam. Pozna se omenjeni mladenič lahko po dveh znamenjih pod levim očesom, ktera si je prilastil pri tepežu z nožem. Rojaki, čuvajte se tega tičfca, ker nikjer ne bode uČinil kaj dobrega. Anton Brešnik, 715 Haugh St., Indianapolis, Ind. WIHMT00. Rdeči Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c: s pošto vred. UpravniStvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. KJE SO? J. ŠOLAR, ki je bival meseca aprila 1906 v West Chariestonu, W. Va. JOSIP DRAB ali DRAP, ki je bival meseca aprila 1906 v Darragh, Pa. B. SETINA, ki je bival meseca marca 1906 v Cherokee, Kans. ANTON STERLE, doma iz Poljan pri Rakeku, ki je bival meseca novembra 1905 v O'Reilly, Miss. LEOPOLD LOVŠE, ki je bival meseca avgusta 1906 v Herminie, Pa. LUKA ZORMAN. ki je bival meseca aprila 1906 v Reitz, Pa. IVAN TURK, ki je bival meseca decembra 1905 v Cumberlandu, Wyo. FRAN OBRECTA. ki je bival meseca dktobra 1905 v Uoydellu, Pa. IVAN ORANIČ, ki je bival meseca septemibra 1906 v Chambersville, Pa. Vsi tu označeni rojaki, ki so med tem časom premenili svoje naslove, naj nam nemudoma blagovolijo naznaniti svoje sedanje bivališče. "Glas Naroda", 109 Greenwich St.; New York, N. Y. (27-3—3-4) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je z^ tamošnji okraj nas zastopnik MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541, Eveleth, MiTin Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo. Prank Sakser Co. Mr. Anton Gerzin, kteri je odšel iz Hibbinga, Minn., je naprošen, da hitro poravna svoje zadeve, drugače si bode sam imel pripisati nasledke. Več prizadetih. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Kn&jpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Zn golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500. Jakob Waheie, 239SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo č«z Dulnth, Mum., priporočamo naiega zastopnika g. Josip Scharabon-a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem po sredo vanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vaedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani 1 Hal položi dar domn na oltar! (v d) Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znan« "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti-te, ki trr>e na slabem želodcu 6lal>osti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem lje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las pospešnj.; ra^^t, ohmniris-to kožo, ter daje prieten hlad. 1 škatulja $l.o0, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kaplju-e kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: M. REIN VI, Box 32, Sta. D. * New York, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIV0^4- ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega l.n ela. 1 edi ttj r. naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ;n drugih. Lel«sy pivo je najbolj priljubljeno trrse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travaftar-jo 6162 f-U Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoljc vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPA! Y CLEVELAND, O. ROJAKI SLOVENCI PI5ITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = „ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence ZKIZCŠTiTIO-^. katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah In križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: mike novak, 1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. I. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi poŠilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem-in vsakemu Vas priporočujoč, jj ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in hez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: D1 E, C, COLLINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St. New York N. V. . Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega g ozdravljenja. c ICO LI ICO JE URA? To Tam Elgin ali Wat ham pre vedno najtočnejše kažejo ? Veliki cenik, opremljen z več sto slikami teh nr In droge različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od 'SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW£Y0RK, N. Y. Pišite takoj po njega! I Frank Petkovkk 714-718 Market Street Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^ v kterem vedno toči sveže piTO, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago hue sinčke. V svoji PKCLajaLNICI nua vedno sveže groce-rije po nizkih c« uab. Pošilja denstri*- > *t«r<> domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Prank Sak&erjeni v 2s'ew \oiku. .....................iBl,-.^,.. MARKO KOFALT, 249iSo. Front Sl, STEELTON, F>A. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pdnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroene listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. IVI arko Kofa.lt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom top'o priporočamo. FRANK SAKSER CO. _i_■ - ■ - V __J±L _, J.____ It Winnetou, rdeci gentleman JOHN VEIVZEU, 11017 E. 62nd Street. N Cleveland, Ohio izdelovalecjkranjskih in nemških HARM O N ]I K. > Delo napravim na zahtevanie naročni- Čakala na .podarja; toJa mesto da bi ffa bil pobil, ga | ^»P™«^^ J^eto $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja li medenine. Cena tri vrstnim ie od 45 do $80. Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" IL (Nadaljevanje.) 4'Če gre Master Marshall malo v strain, hočem povedati vse!" Upoštevati mor aim razburjenost, ker mu je prišlo vse tako nenadoma. 4 * Naj se zgodi po vaši volji!'' Pokimam Bernardu; ta gre res preč, a se vrne v polkrogu za vjetnikov hrbet in se skrije za neko deblo. Vidim mu v tem trenutku, kar se godi v njegovem srcu. "Torej!" 4' Morgan me je večkrat obiskal in me je pregovoril, naj igram ž njim." "Ali vats je obiskal v stanovanju!" "l>a, nikdar ne v trgovini. Dobil sem in sem strastno nadaljeval igro. Potem sem zgubljal vedno in vedno, dokler mu nisem bil dolžan več tisoč dolarjev. Jaz mu jih nisem mogel plačati; on pa mi je pretil, da me ovadi, ker sem mu daj v pokritje menico s ponarejenim podpisom mojega gospodarja. Ker se nisem mogel drugače rešiti, sem mu povedal, kje so ključi do trgovine." 44Ali ste vedeli, kaj nameravat" "Da. Hotela sva deliti in iti v Mehiko. Toda prej sva se morala ločiti iz previdnosti raidi zasledovanja; določil mi je čas, kdaj naj pridem v Austin." "Ali ste mu rekli, da ima vaš gospodar vedno glavni ključ seboj?" "Da; a nisem vedel, da ga bode umoril. On mi je rekel, da ga hoče samo o motit i je zaklal. Potem sva odprla vrata in ga položila pred hišo. Kar sva dobila, sva si razdelila takoj." "On je pobral diamante, ti pa ostalo?" "Da. Ker sem zvedenec, mi ni bilo težko poprodati svojih stvarij, dasi sem jih dal dosti pod ceno--." "Tako torej — ah, zdaj vem! Ta denar vam je pobral Morgan?" "Tako je." "Ali ste bili res tako neumni, da ste vrjeli, da bode tako spriden človek postopal pošteno z vami? Vi ste morali vendar vedeti, da vas je zato zvabil v puščavo, da vas je lahko okral brez vsake nevarnosti! Kako vara je pobral denar?" "Včeraj zvečer je bil na straži. Jaz sem trdno spal. Kar se zbudim in začutim neko tipanje. Baš mi je Morgan odvzel denar in orožje ter je namerjal zapoditi mi nož v prša. Strah mi je dad nove moči. Skočil sem na stran in zbežal. Zasledoval me je: ker je bilo temno, se mi je posrečilo utef-i. Bežal sem vsi noč, ker sem si moral misliti, da me bode zasledoval, ko se zdani. Šele pred kratkim sem si upal ustaviti se, da zaspim. Seveda mi tega ni bilo mogoče, ker so Indijanci jahali mimo. Zato sem hotel zopet dalje. Kar zagiedam tega rdečnika; takoj sem se skril, a me je vendar našel!" Mož je bi'1 silno utrujen. Mogoče je pripomoglo baš to stanje, da je vse priznal odkrito, ker ni bilo presoditi po njegovem glasu, da kaj obžaluje dejanje. v .. Vprašam Bernarda: "Ta mož je vaš. Kaj bodete storili z njim? Molči; mogoče se bojuje v njegovem srcu maščevanje in usmiljenje. Nato povpraša jetnika še par stvarij in nam pravi konečno: "Lopov zasluži najbrž smrt, a vendar ga hočemo izpustiti. Naj ga Bog sodi!'' "To je slsfbše kot hitra smrt. Bernard. Brez orožja, konja, brez vsake pome zato, da bi nam bila telesno nevarna. Jaz mislim na druge možnosti, s kterim je nam možno dokaj sitnosti napravljati. Tndi jaz ne maram biti njegov sodnik. Dajmo mu jednega izmed konj pa maJo orožja. Vprašaj Winnetouva!'' Ta je stal na strani in poslušal vso razpravo. Zdaj pride poleg in odveze Holfertu vezi. "Ustani!" V jetnik se dvigne. Winnetou pokaže na njegovo roko. "Ali je beli mož opral roko od krvi umorjenega?" "Da." odvrne vjetnik obupno pri tem vprašanju. "Torej je bila kri na tej roki; kri se pa ne izpira z vodo ampak samo s krvjo; tako hoče Manitou, tako želi veliki duh savanski. Ali vidi beli mož vejico na bregu reke?" "Da." "Naj gre ponjo. Če jo odlomi, sme živeti, ker je vejica znamenje miru in milosti." Mi smo nekoliko presenečeni radi teh čudnih pogojev. Holfert gre proti bregu, kteri je oddaljen kakih štiristo korakov. Ta pogoj je praiv laliak, ker ni vejica v vodi, ampak na bregu baš nad vodo. Pride do nje in stegne roko. Zdaj dvigne Winnetou svojo srebrno puško. Strel poči; Holfert se zvrne s prestreljeno glavo v valovje. Winnetou nabije hladnokrvno izstreljeno cev. "Beli mož ni prinesel vejiee: on je moral umreti! Duh savanski je pravičen in usmiljen; on ne dovoljuje milosti, ktera vodi v pogubo. Belega morilca hi bili potolkli Comanchi ali stakemeni in požrli bi ga bili coyoti!" Zasede konja in odjaha ne da. bi se ozrl na nas. Tiho in resno mu sledimo. Sledovi se poznajo vedno jednako. Po barvah se 14»zna, da so na bojnem potu; vendar pa morajo biti nekam dafleč namenjeni, ker bi bili sicer previdnejši. Winnetou ve vsekakor, kaj nameravajo. a je pre molčeč, da. bi brez zadostnega vzroka kaj omenil. Baš hočem pohiteti na nje-ovo stran, ko zaslišimo pred seboj jednega — dva — tri strele. Takoj >e ustavimo. Winnetou nam pomižkne in jaha do prvega ovinka. Mi obstajiemo. On razjaha, sopilui v grmovje, iz kterega se kmalu prikaže in nas pokliče z mahljajem roke. "Comanchi in dva bledoličnika!" Po teh besedah zleze zopet v grmovje; sledimo mu mi trije, Hoblyn in Bob pa ostaneta pri konjih. Ozka dolina se razširi kotlasto pred nami in nam nudi presenetljiv pogled. Prav pri bregu reke sta zapičila oba glavarja svoje sulice na kopjišče. Sama >edita na tleh in kadita calumet z dvem bledoličnikoma. Konji teh Štirih se padejo v bližini. Pred njimi se vrše tisti divji, a vendar nedolžni prizori: Comanchi uprizarjajo vojne gre, pri kterih kažejo vso umetnost v jahanju in v rabi orožja. Ker je predaleč, da bi videl obraze posameznikov, priu:eni za daljnogled. Takoj pravim Sans-eariu. "Ha!'o, koga vidim! Poglej no vendar. Sam!" Sam nastavi daljnogled. "'s death. tO je Fred Morgan in njegov sin! Kako prideta ta dva me«. Indijance?" "To se lahko pojasni; Patrick ni bil dosti pred nami. Morgan pa je prišel i/. Head Pika za Holfertoan; tukaj sta se sestala. Pred Indijanci se jima itak ni potreba skrivati, kot si slišal." "I?« s j«- tako, a vendar mi je neljubo!" "Zakajf" "Kako dobimo ta dva v reke, ko je toliko rdečnikov!" "Mfedim, da ne ostanejo dolgo skupaj. Ne vrjamem, da bi lopova namerjal a povedati kaj od zaklada Indijancem." "Potem je najbolje, da ostanemo tukaj in jih opazujemo." "Tudi varni >mo tukaj, ker ne vrjamem, da bi se vrnil kak rdečnik." "Ali ne pride Morgan, kteri preganja Holferta?" vpraša Marshall. "On zve od sina in Comanchov, da ga niso nikjer srečali; zato bode mislil, da je šel drugod,'' mu pojasnim. "Ali spravimo konje na varno?" Winnetou pokiima pritrjevalno; je TELEPHONE i 137Q RECTOR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glaea Naroda". Campapie Generale Tiansatlanlipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRtA DO HAVRE, PARIZA, ŠViCE, INOMOSTA IN UURUANE. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močila Savoie" „ „ ,, .................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 „ "La Tourame „ „ „ ................ 10,000 „ 12,000 „ "L'Aquit ine" „ „ „ .................10,000 „ 12,000 „ ;; "La Bretagne".............................. 8,000 „ 9,000 "La Champagne" ........................... 8,000 „ 9,000 „ „ "La Gascogne" .............................. 8,000 „ 9,000 ,, „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Psrniki oiplnjejo od sed*j naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St., N. Y. •LA LORRAINE 4. apr. 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Bretagne 6. apr. 1907. *LA LORRAINE 2. maja 1907. •LA TOURAINE 11. apr. 1907. La Bretagne 4. maja 1907. •LA SAVOIE 18. apr. 1907. *LA SAVOIE 9. maja 1907. La Gascogne 20. apr. 1907. *LA TOURAINE 16. maja 1907. Paruika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. Kozminski, generalni agent za zapad. __Deahnrn St.. Chicago, 111. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestira po 4. in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni. Za obila naroč la in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. ROJAKjl, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". XOJAJfcL, MAJIOCAJTK SE NA "GLAS NAHODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI luyjQ tj s AFSTBO-JMEBICAK LINE Regularni potni parnlkl _" "Francesca" odplnje 20. aprila. "Laura" odpluje 7. maja. vozijo m*fd New Yorknm, Trstom In Reko. 8 Najpripravuejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na^ Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le 50*centov.* Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C&> Co., General Agents, l^Washlngton St., New York. ■NARD LIN PARNIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YIM0 'ifrk PARNI hI IMAJO JAKO OBSEŽEN I0K1UI PROSTOR NA KB0VU ZA ŠETANJK POTNIKOV TRETJEGA RiZKEDA. odpluje iz New York a dne 11. MOHIA aprila. I7LT0NIA. SLA TONI odplnje lz New Torka dne 25. aprila. odpluje iz New Torka dne 2. maja. tXNONIA so parni ki na dva vi- PATOMA jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri nizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a ,rentje in The Cnnard Steamship Co., Lti, , BOSTON i - MINNEAPOLIS! CHICAGO > State St. Guaranty pulldlng. 67 Dtarborn St. 31-34 STATU ST.t NEW YORK. R1 0 S 1 [ Dr WAINUTH BOLNIKOM NA ZNANJE. haši po celeu s vem slavni profesorji. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „0R0SI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših zdravnikov zdravila. $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. ► j Kdo Vam more dati bolji dokaz da Yas ozdravi? ■: Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas, etedca drug i zdravnik Vam nemore take farancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil postati kakor mil Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Espressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. ^ Tistim kater, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! ^ Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak^ ee v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ rnma ozdraviti morejo. *♦ • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE I ♦ ♦ • Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 go če bole,zzii obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako s ousti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška jLnjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih Bolezni pa nikdar v javnost ha pridejo, lil pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in tmo o dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo - a Tmzrga stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so nafti zdravili neprekoslivi in da so prispel, do največjega človeškega znanja Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. SLOVENS-------- PIŠITE KA «SKI ODDELEK: AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New fork. lm f asMfeoaio.«•*>!