j Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak I drugi torek in stane po pošti I ali na dom pošiljali s slučajnimi i uredniškimi prilogami celo leto i BO Ur. —SW1 Za tuje drž. več poštni stroški, j „S oča“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* ! stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat S, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. || Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo, -»(jg Izdajatelj in odgovorni urednik Vinko Levičnik. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpolič). Kds iu nadškof prišla ? V Gorici, 3. nov. To je zdaj glavno vprašanje pri nas na Goriškem. Eešiti se ima te dni, prihajajo pa tudi glasovi od raznih strani]', da je že rešeno; zategadel je naša radovednost toliko bolj napeta. Za osebo novega vladike naše nadškofijo se zanimajo tudi zunaj goriške dežele, posebno v Trstu, v Istri in zlasti še neka vrsta ljudij v Italiji. Razni časopisi raznašajo v svet vsakovrstne no- • vice in kažejo preočitno, kakd silno jih skrbi njim ugodna rešitev tega vprašanja. — In ta okolnost še povišuje važnost imenovanja novega nadškofa in metropolita v naši Gorici, zajedno ipa bi morala merodajne kroge opozarjati na : previdnost, previdnost in zopet previdnost! Lahonski časopisi raznih nijans so te dni raznašali vest, da je že imenovan škof poreŠko-puljski premil, mons. dr. Janez F1 a p p. «Mattino», «Piccolo», «Corriere», «Gazzetta di Venezia», rimska «Tribuna» itd. so priobčevali to novico kot gotovo dejstvo — in prinašali so tudi že dolge življenjepise o tem «novem» nadškofu in metropolitu go-riškem. Članek v «Corrieru» od torka je prezanimiv, da bi ne podali svojim čitateljem vsaj nekaterih mislij. Najpoprej pravi, da vest o imenovanju mons. Flappa nadškofom v Gorici je silno razveselila naše mesto...! S tem imenovanjem se je zadostilo pr a-vičnosti, ker doslej ni bilo italijanskega sina na stolici nadškofa goriškega. Cesar, vlada in sv. stolica so pokazali s tem imenovanjem, da nočejo slovenskega gospodstva nad Italijani na vsej črti. Narodno i t a 1 i j a s k o čustvo je s tem imenovanjem povišano........ Taka moralna zadovoljnost na italijanski strani bi izborno uplivala tudi na celo deželo. Vedeli bi namreč (misli Slovence), da bi imeli opraviti z vladiko, ki je sicer dober a odločen, in mnoge zlorabe bi se ne vršile in raarsikaka nespametnost bi se zatrla že v početku. (— Kakć divno, li ne? Kaj je mislil «Corrierov» člankar, je preočitno. Kratko povedano, mislil je, da: mons. Flapp kot nadškof goriški bi «karniflal» Slovence z vso nadškofovsko oblastjo in avtoriteto!) «Kar je dobro Italijanom, bo tudi dobro, upamo, za mir med prebivalstvom*. (Kak6 modro!) — «Dobro Ram došel novi Pastir, ki je s svojim krasnim pastoralnim pismom prepovedal svoji duhovščini, oznanjati s prižnice zapovedi sovraštva — in zanj ln ž njim naj se cerkev vrne, če mogoče, v celi deželi svojemu vzvišenemu Poklicu mini.» Tako končuje člankar svojo modnosti. Ne verujemo, da jo ustregel s ®vojim slavospevom premil, gosp. dr. nlappu samemu, kajti take vrste hva-bsanje je presumljivo in mora vzbujati nezaupAost...... Tržaški «Piccolo» je tudi že v oj‘ek z vso gotovostjo potrdil, da mons. 1 J a P p jo že imenovan nadškofom go- riškim. Med drugim je povedal tudi to-le zanimivost: Nekdo se je vozil iz Rovinja v Trst. Med pogovorom o imenovanju mons. dr. Flappa nadškofom goriškim je potnik dvomil o resničnosti te vesti. Toda slišal je iz ust oseb, ki so mons. Fiappu zelo blizu (famigliari), da škofu dr. Fiappu «je imenovanje znano že nekaj dnij in da se ga zelo veseli, ker mu izpolnjuje že dolgo gojeno sanjo*. Nočemo se spuščati v kritiko te «dolgo gojeno sanje*, toliko manj, ker ne moremo vedeti, ali je «Piccolovo» poročilo resnično ali le — sanja oziroma raca poročevalčeva. Dovolj bodi, da biležimo, kaj vse pisarijo časopisi, kateri se z vso silo poganjajo za imenovanje mons. dr. Flappa. Kar se nas tiče, moramo izjaviti, da mons. dr. F la p p do danes še ni imenovan nadškofom in meti'opoli-tom goriškim. In iz veljavnih krogov smo tudi obveščeni, da mos. Flapp ne bo imenovan, razim v slučaju, da merodajni činitelji dunajski eno govore, drugo mislijo in tretje store; ako pa smemo verjeti njihovi besedi, tedaj mons. dr. Flapp ne bo nadškof goriški. Bomo pač videli v najkrajšem času. — Dostavljamo le še, da «Eco dol Li tor a le* od srede ni vedela še ničesa povedati o imenovanju; tudi «S en tineli a del Friuli», ki sliši sicer travo rasti o Božiču, — ,je molčala. Tudi ta oboji molk spričuje, da je bil življenjepis in slavospev v «Corrieru» morda vendarle nekoliko preran. Eno pa je gotovo, namreč, da mons. dr. Janez Flapp bi bil zel6 dobro došel našemu deželnemu glavarju in vitezu Rinaldiniju v Trstu, ker ž njim bi imela deželni zbor sklepčen tudi brez teh — nezadovoljnih Slovencev. * »1» * Ta članek je bil priobčen že v zadnji «Soči», a danes je torek — in še ni nič gotovega o tem imenovanju. — Tajnik škofa dr. Flappa je priobčil v «Eco del Litorale* od petka izjavo, da v Poreču ni nič znano o imenovanju škofa Flappa nadškofom goriškim. Mi smo trdno uverjeni, da lahonski listi so se prezgodaj veselili in da so prezgodaj hvalisali svoje poslance za tolik upliv gori na Dunaju. Domače in razne novice. * Volitve v „Delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu** so končale. Vzlic raznim sumovoljščinam, katere so se dogajale p”i razpošiljanju glasov, so naši vendar zmagali vsaj v VI. ‘ kategoriji gospodarjev ter v II. delavcev. Izvoljeni so namreč v VI. kategoriji K u š a r Josip, posestnik v Domžalah in drž. poslanec, ter Ver b i č Josip tovarnar v Bistri pri Borovnici; v 11. kategoriji pa Krečič Andrej (katerega so volili tudi socijalisti), mehanik v Trstu. V drugih skupinah so izvoljeni sami Lahi. Mi smo zadovoljni s prvim uspehom. Za dve leti bo- | demo previdnejše delali! — Pričakovati je še slednjič, da bo ministerstvo za notranje stvari imenovalo tudi nekaj Slovanov v ravnateljstvo, posebno z ozirom na to, da so Lahi že tako preveč zastopani. * Naši poslanci in nagodheni provizorij. — Smatra se za gotovo, da nagod-beni provizorij z Ogersko bo sprejet. To se razglaša kot sijajna zmaga desnice nad levico; v resnici pa se gospodje ministri smejejo pod brkami, češ: kako po ceni dobimo tako važno vprašanje rešeno pod streho. Vprašali bi: kaj dobi slovenski narod za to, da njegovi poslanci tako vstrajno glasujejo za to nagodbo? Ali dobimo premil, g. mons. dr. Flappa? Ali nas bodo v zahvalo bičali, kakor doslej ? Lepa hvala za take sijajne zmage združene desnice, ko je vlada tako prosta, kakor „vol na gmajni** ! * Narodna malomarnost. — Dva meseca prej smo pisali in vspodbujali Slovence k volitvi za ravnateljstvo „Delavske zavarovalnice proti nezgodam" v Trstu : opominjali smo jih v vsaki številki in pripravljali za boj, in vendar se je zgodilo, da je prišlo zgubljenih nič manj nego 48 glasov, dasi so v naših rokah, ker so nam doposlali glasovnice prepozno in sicer uprav ob 11. uri — pa že na dan volitve, ki se je vršila v Trstu. Taki Slovenci so zlata vredni. * Tipografia clttadina! — Nekdanja „prva slovenska narodna" Obizzijeva tiskarna je postala kar čez noč „tipografla clttadina**. Gospodje okoli velelahonske „Sentinelle"" so jo vzeli v zakup, da ž njeno pomočjo brezskrbnejše napajo goriške Slovence in Slovane sploh. Kako se spreminjajo časi! ? In koliko vse se je rilo o svojem času proti nam iz iste tiskarne ! * Izjava. — Prejeli smo in priobčujemo: Moji tekmovalci v Gorici in nekateri drugi trosijo po deželi vesti, češ, da jaz izkoriščam položaj kot trgovec, katerega podpirajo Slovenci, ter da prodajam svoje blago mnogo draže, nego drugi trgovci. Kaj takšnega morejo trditi le oni, kateri ne poznajo trgovskih cen in sploh, ker hočejo loviti ribice v motni vodi. Da se pride v okom vsem takim govoricam, izjavljam, da jaz postrežem vsakogar, kdor pride v mojo prodajalnico, mnogo ceneje nego moji tekmovalci ter da rajše, nego pustiti iz prodajaluice kupca, dam zahtevano blago po t o v a r n i š k i ceni, celo tudi v svojo zgubo. Kakor doslej, takč tudi zana-prej si bodem prizadeval, da postrežem vsakega kupca po taki ceni, po kateri ga ne bi mogel postreči nijeden drugi tekmovalec, posebno tak, kateri si prizadeva očrniti me pred očmi mojih sorojakov, da le sebi koristi. Nadejaje se torej obilega obiskovanja, se beležim z vsem spoštovanjem Jurij Moše, trgovec v Kaštelu v Gorici. * Spreten vozar (skopivec)je Slovenec Janez Volarič iz Svina pri Kobaridu. Priporočamo ga Vipavcem, kateri se še vedno poslužujejo za taka opravila pri onih, ki nam niso prijazni. * V vipavsko - idrijskem okraju, ki voli 16. t. m. jednega deželnega poslanca namesto rajnkega Matevža Lavrenčiča, je zmagala skoraj na celi črti narodno-napredna stranka. Ta je postavila kot kandidata zavednega rodoljuba in vzglednega kmetovalca g. Ivana Božiča iz Podrage. * Trgovsko-obrtiiii zadriuio je imela sinoči odborovo sejo pod predsedstvom g. dr. Tume, in to že v svojih novih prostorih (Semeniška ulicca št. 1., nasproti škofiji) ; udeležili so se je skoro vsi odborniki, katerih je vseh 21, — Zadruga je začela že poslovali, ali vsa vplačila deležev se prične računiti šele s 1. decembrom. — Želeti bi bilo, da bi se oglasilo ta mesec obilo deležnikov, da bi že začelo poslovanje vsaj s 500 deleži. Odborniki sami so podpisali okoli 130 deležev. — Rojaki! Zdaj je čas, da pokažemo, ali smo zreli za gospodarsko osvobojo iz jarma tujega kapitala! Na delo! Noben rodoljub naj ne izostane! Vsaj 1 delež imej vsakdo! — (Za vsak delež se plačuje 5 let, t. j. 200 tednov, po 1 krono ; vplača se torej v resnici 130, a po petih letih'se sprejme 150 gld. in še delež čistega dobička. Torej Ugodnosti je dovolj !) * Izpred sodišča v Vidmu. — V „SočR smo poročali — in danes pona-tiskujemo isto vest v „P.“ — o postopanju italijanske finance ob meji pri Idriji pod Marijinim Celjeni. — Včeraj se je vi šila obravnava v Vidmu. Oba Irončiča in Mrakič so bili oproščeni. Za tolmača je bil poklican k sodišču g. profesor Ivan Trink o. Zagovornik je bil dr. Bertaccioli, eden najboljših odvetnikov videmskih. ■— Za pričo sta došla med drugimi tudi dva finančna stražnika avstrijska. Vsi so govorili slovenski. * Dosedanji drobiž po jeden kr., in 1 in pol kr, pride iz prometa s 1. dnem julija J 898. V zasebna plačevanja se bode vsprejemal ta drobiž do 30. junija 1898. Le državne blagajne ga bodo sprejemale do 31. januvarja 1899. * Občni avstrijski poljedelski shod bodo dne ,14. novembra t. 1. na Dunaju. Obravnavale, se bodo sledeče točke: 1. Organizacija kmečkega stanu; 2.) avstrp-oger-ska pogodba; 3.) poljedelstvo in borza; 4.) davki in pristojbine. Vsakdo, komur je na srcu socijalna preosnova kmečkega stanu, bode pozdravljal ta shod. Udeleže se ga tudi slovanski poslanci in, kakor se Čuje, pojde na shod več slovenskih poljedelcev, ker bo znižana vožnja na železnicah. Želeti je le, da bi se tudi v resnici kaj doseglo. Posebno z ozirom na novi sladkorni in transportni davek, ki najhuje doleti ubogo ljudstvo, naj bi se slišalo mnenje pravih ljudskih zastopnikov. Ako pomislimo, da so hoče ljudstvu naložiti okoli 46 milijonov novega davka, in sicer na najbolj mu potrebne reči, je resna beseda na pravem mestu. V Avstriji se izdeluje in pridobiva petrolej. Delavec, obrtnik in kmet ga neobhodno potrebujejo, in vender stane v Avstriji liter 20 kr., v Nemčiji, kjer ni petrolejskih vrelcev, se pa dobiva za 15 vinarjev. Sladkor stane na Angleškem kilo 18 kr., a treba je surovo blago dovaževati, v Avstriji pa moramo plačevati za kilo do 41 kr. Torej gre na davek 23 kr. Vsak razumni človek lahko preračuna, da tako ne more iti dalje, da je tak zistem obdačenja za Avstrijo pogubonosen. Sicer se je baje avstrijski finančni minister pri neki priliki izjavil, da, če delavec in kmet spijeta liter piva in pri tem plačata za državo 2 kr., tega ne čutita. Seve, da bi tega nihče ne čutil, ako bi imel na tisoče letnih dohodkov. Kdor je pa vezan s krajcarji računali, ta pa čuti predobro. * Naj novejšo iz državnega zbora.— 4. t. m. je imela poslanska zbornica rešili nagodbeni provizorij v prvem čitanju. Za to sejo napovedali so bili Nemci najhujši odpor ; znani vitez Schoneror je nalašč zato prišel v zbornico. Že popoludne so se nemški ob-strukcijomšli obnašali kakor vinjeni predpustni norci in naposled planili z divjim kričanjem proti predsedstvu. Večerna seja 4. t. m. poslanske zbornice pa je presegla vse do sedaj v poslanski zbornici dogodivše se izbruhe nasprotnih si strank. Prizori so bili vprav žalostni. Scho-nerer je končal svoj govor klicem: „Nemci se bojimo le Boga, drugega nikogar. Hura Germanija" i — Hrup je vedno naraščal in psovka se je vrstila za psovko. Zlasti kršanski socijalisti so obdelovali Sehonererjevo stranko: s „hribovski biteljni", žganjarji, pobalini brez. časti, s Holofernesi; „drži gobec, ničvredni infamni ušivec", „rufijahski vitez!“ — „Dajte bestijam kaj žreti, to je menažerija! Kršanski socijalist Gielohlavek je zabrusil vodji razgrajačev vitezu Schonerer-ju: „Schum Leeb Cohn ! Tvoja stara mati se je rodila na gnojišču", itd. Tudi pljuvali so si drug pred drugega. — Vse to pa se godi le in jedino zavolio tega, ker bi Nemci za vsako ceno in na vsak način zopet radi prišli na krmilo. Zgodovina evropskih parlamentov pozna malo tako strastnih, tako srditih bojev, ka-koršen je bil ta, tako surovega in tako ostudno prostaškega, tako podlega boja pa ne pozna nobenega. Ta boj je prekoračil vse meje dostojnosti, in vsak avstrijski Nemec se mora v dušo sramovati teh živinskih prizorov, katere so v poslanski zbornici vprizorili sinovi nemškega naroda, ki nas Slovane psuje z narodi nižje vrste. Lepoše zahvalimo za tako nemško kulturo. Desnica je 5. t. m. dopo-luclne vendarle s 55 glasi večine zmagala nemške obstrukcijonište in sprejela nagodbeni provizorij. Italijanski poslanci so pred glasoven em junaško zbežali iz zbornice. Dejanja vsa kažejo, da nemško narodna stranka s Schonererjauci na čelu namerava razdejali in razbili Avstrijo. Nemško-narodno gibanje je revolucijonarno in naravnost ve-leizdajsko, ono je naperjeno zoper obstanek države in proti naši presvit.li cesarski hiši. Značilno za to stranko je tudi to, da nemški podanci že celo v Berolin hodijo na shode pojasnjevati, kako grozno mi Slovani Nemce zatiramo. Nek sivolasi pruski profesor v Berolinu pa je našim Nemcem javno po nemških časopisih priporočal, da je jedino i sredstvo zoper Slovane — s kolo m p o glavi! Slovani se bojimo Boga — toda Nemcev ne več. * Poslanec baron Hackelberg se je minoli teden v državnem zboru postavil na glavo. V zbornici je bilo ravno važno glasovanje, kar nastane na hodniku zbornice grozen krohot. Stari baron je nemško liberalne poslance kratkočasil s tem, da se je na glavo postavil sredi med njimi. * Skladni koledar za leto 1898. — Ravno, kar je izršel edini slovenski skladni koledar za 'I. 1898. Dobili je pri založniku Dragotin Hribar-ju v Ceiji in po vsili slovenskih knjigarnah komad po 60 kr., s pošto 10 kr. več. Ce se jih naroči več skupaj odpade poštnina. Skladni koledar je jako okusno izdelan, zato služi poleg praktične potrebe tudi za okrasek stene. Priporočamo ga najtopleje vsirn slovenskim pisarnam, zasebnikom in podjetnikom. * Zakaj se je poročnik pl. Hankc vtopil ? — Poročnik pl. Ranke se je vozil na ladiji „HohenzoIIerr" na kolesu, ko je prišel cesar Viljem na krov. Dasi je Hanke takoj skočil raz bicikelj in izkazal cesarju dolžno čast, vendar je ukazal cesar, naj se poročnik takoj oglasi za zapor. Ker je pa cesar poročniku grozil, da niu da oficirsko znamenje potrgali in sabljo zlomiti, skočil je častnik na cesarja in ga zgrabil za vrat. Priskočili so drugi in rešili cesarja iz pestij razjarjenega častnika. Poročnik Hanke bi bil moral pred vojno sodišče; pa dali so mu priliko, da se sam usmrti, kar je tudi storil, Zapodil se je z bicikljem vred v morje in se potopil. * Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko so ustanovili Notranjci 31. oktobra t. 1. v Postojni za oba notranjska okraja, Logatec in Postojna. * Gospodinjsko šolo misli ustanoviti prihodnje leto v Ljubljani deželna kmetijska družba kranjska. * Odbor slovenskega akad. društva Slovenije na Dunaji, izvoljen na I. občnem zboru dne 23. oktobra, sestavil se je sledeče : Predsednik: phil. Anton Jeršinovič, pod-pred.: iur. Fran Šuklje, tajnik: phil. Ivan Merhar, blagajnik: iur. Dragotin D e r-novšek, knjižničar: phil. Hinko Vodnik, arhivar: iur. Alojzij Mesar, gospodar: iur. Matej M a r i n č e k, namestnika : iur. Ivan Lavrenčič, in iur. Fran V i d m a r. * Najnovejše sokolsko društvo so ustanovili 31. oktobru t. 1. v Idriji. * Vzglcdna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je gotovo Trnovsko-šent-jakobska ženska podružnica v Ljubljani. 7. t. m. je izročila vodstvu kot podružnični prispevek 647 gld. 79 kr. Osebne vesti. — Sežanski glavar g. dr. Andrej grof Schaffgotsch je imenovan ministerskim tajnikom; na njegovo mesto pride naš rojak, ministerski podtajnik g. dr. Peter Lah a r n a r. — Gosp. glavar S c h a f f-gotsch je znan našim čitateljem po komenskih homatijah in izza zadnjih deželnozbor-skih volilev. Sicer pa je popolnoma vešč slovenskemu jeziku inje tudi uradoval slovenski Gosp. Dougan Janez je bil imenovan c. kr. sodnim pristavom na Voloskem. Ca-stitamo! — Župnijsko preskušnjo so napravili čč. gg. Jožef Kosec, kurat v Novakah, Frančišek Šmid, kurat v Marija-Celji, Ivan Vidmar, župni upravitelj v Breginju. • — Poročil se je v Trstu g. Kornelij Gorup, sin slovenskega mecena, z g.čno Albertino de V o 1 p i. Poročil ju je državni poslanec preč. g. Spinčič. Gosp. dr. Henrik Tuma, c. kr. sodni pristav, deželni odbornik itd., je popustil državno službo in vstopil v pisarno odvetnika g dr. Franka v Gorici. Kedorkoli bi imel ž njim kaj opraviti v deželno odborniških zadevah, ga najde tamkaj. — G. odvetnik dr. Franko ima svojo pisarno na Kornu št. 8, v Kavčičevi hiši. f C. g. Fran Kofol.— h Levpe nam poročajo: V Kalu je umrl nagle smrti preč. g. Fr. Kofol, kurat, dne 3. t. m. ob 3. po-polnoči. Dne 1. t. m. se mu je udrla kri. Bil je pri njem dr. A. R. Rojic. — Človek se spominja besedij: „O blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjejo. Naj počivajo od svojega truda — zakaj njih dela gredo za njimi". — Tudi pokojni Kofol ima zaslugo za narod in le dni je podaril 100 gld. za „Šolski Dom". — Blagor mu! To delo pojde za njim I Poroki. — V Celju se je poročil naš goriški rojak g. Ivan Rebek z gospico Jo-sipino Ž i v o t n i k o v o. — V Kobaridu se je poročil g. Anton Š p r o c, c. kr. orožniški stražmojster v Tolminu, z gospico Antonijo Grunta r j e v o iz znane kobariške rodbine. — Obema paroma: Mnogaja ljeta! Smrtna kosa. — 30. pr. m. je umrl v norišnici pri Gradcu bivši italijanski deželni poslanec dr. Ennanno Lovisoni, star šele 43 let. Ž dosten konec nadarjenega mož i ! Posebno dobro je poznal svoj materni italijanski jezik. — V. I. n. m. s.! Poslance Wolf je postal nakrat lju1)_ Ijenec lahonske mladeži. Iz Trsta in iz Gorice je prejel že več brzojavnih in pisanih čestitk. Goriška mladina ga je proslavila s smešno bombastičnim „puladino di liberla, dirillo". . . . Naši Lahoui, naj večji zatiralci svobode in pravice, se še drznejo tako govorili ! Iz Kanala, — 2. t, m. je doletela kap (v možganih) kanalskega župana g. Andreja D ra š ček a v županskem uradu, ko se Je silno razjezil nad nekim Gollmaycrjevim sitnežem. Kar v uradu so ga položili na blazino, kjer je ležal, dokler ni izdihnil v sredo ob 9. zvečer svoje duše. Pogreb s sv. maso je bil v soboto ob 8. uri zjutraj. Star je J' 67 let. — Naj počiva v miru! Rodim iskreno sožalje. „Soča" dvakrat na teden. Na našo prošnjo se je oglasilo prav veliko rodoljubov, ki so z veseljem pozdravili to ves . Da bomo še bolj na čistem, lepo prosimo, naj bi se javili vsi tisti, ki bi ne bili z,l^H voljni; tako bomo natančneje vedeli P1' 'e smo. — Sicer moremo že povedati, da „Bo * bo izhajala 2-krat na teden za znižano cen 6 gld.,'torej le za P60 več nego doslej; — Pri pošiljanju naročnine za prihodnje icio naj se torej gg. naročniki ozirajo na to, bo znašala celoletna naročnina 6 gld. „Primorec" bo pa izhajal v 011,1' velikosti po 3-krat na mesec za neznan ceno gld. P20. Artur MaJkutz klepar v Ozki ulici št. 1 v Gorici. priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in na deželi za razne kleparske dela. Trgovec in krojaški mojster FRANC BOVIfi Antona Jerkiča v Geriči na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično s roko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 2ti—2 Sppa* Edino v stolni ulici št. 13 (Via dol Duomo) rsasprotiS veCSEti cerkva [e velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po naj-nižji ceni. Za obilno obiskovanje se toj)lo priporoča E» Šušteršič M" Velika zaloga kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov iz tovarne Jertold V^raus v pragi se nabaja v Gorici na Travniku št. IG (zadej). l n ! c Vi 1 S 1 '•v Vaclav Zima, izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfoi>ycliach ^ a O počil a na Češkem, izdeluje kot posebnost tb Čistil, mline za žito po svojem patentovanem izumu. Mlini so znani S v novejši dobi kot najboljši. &) Slailint’PTnipD z nož’ nolli brušenimi, ki so aillUl Ctlliblj pripoznane kot najboljše, Š o? 4 — 4. kakbr tudi Žitni drobilci z mlinskimi & kamni f, svojega patentovanega izuma, ki se od drugih ® ,l>očno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. S Univerzalni lirzi pralni stroji z žinikainiki, | k* so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi £ pri pranju polovico prihrani. ® . Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo fJ h kost, solidno postrežbo in kel6 zmerne cene. T ‘muke pošiljam na zahtevo brezplačno in pošt- © 11,1 e prosto. jpBB?**' SSovenci7 podpirajte Se s^oje frgo^fGe? obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim K®a;®!i?ioia©E®!B©BB®B®©;i8®Bsaff!!5©sa Sodar Franc Rusjan v ulici Vetturmi 9. — Gorica (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in poprav Ijanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo stroko spadajočih del. (cl.) 1 id- S >m g) lv‘ i \° W ■1 • R Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori ® h. št. 185, lastno izdelalnico raznovrstnih te- sitttinn knl n m* in«tIrl)}o-||}| • široko spaclaiočili del. (cl.) a # urugoa za oui:na naročila. dožef G ss»ar«a®KeH5«H®at©K®eE2®B®H!«iaa88eia®H®ffi steni n kot so n. pr. makaroni, rezanci, i■ h d. (cl.) w Priporoča se svojim rojakom v Podgori in • drugod za obilna naročila. Jožaf Bizaj. g v ulici sv. Klare št. G v gorici f izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo. •••••••••••••••• Prvi in najstareji Franjo Jakil £ ▼ v A Tovarnar kož v Rupi a T zaloga v Gorici Rabatišče 2. ^ sp- tcw- Ivan Reja začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20. in gostilničar „Alla Golomha* v Gorici, na voglu ulice Morelli. Priporoča se rojakom v mestu in deželi. S Jožef Rojse - Čerin 8 \ Cerknem ^ ^ prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. IGO) ^ in brinjevo olje (deka 2 kr.) ^ g ANTON OBIDIČ g T čevljar v Semeniški ulici št. 4 se J H priporoča Slovencem v Gorici in ■ T^v okolici za blagohotna naročila. " Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. Pr61 icli-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima Joško Rovan v Itabatišču št. 18. 1» Anton Vodopivec ^ IVAN DEKLEVA ^ Pok Karol Draščck r> : e®9©o99ti>e9®«9999®9©«9 e Trgovec z vinom Ant. Pečenko § Vrtna ulica šiv. 8. 9 priporoča v sodčkih od 55 litrov naprej • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, ® briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— 9 Cene- zmerne, postrežba točna. Za pristnost vina jamči. «®ci9e®®«999®®o®®®©99e®e9e® čiO9--0-<»>-®-P y»; O’ 49 # » ©>. ♦ _« ^ Tovarna vinskega kisa EC. čakate ♦ ® sliki 4 Sannig & Dekleva ^ Anton Koren | S Gosposka ulica 4 3 . 4 Klavna zaloga ,B a m b u s*-dvokoles iz graške to- fe « . . , . , ® -3 varne .n zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev *L w priporoča razno lom arsko, porcelansko m stekleno @ ^ iia) v nunski ulici šl. Popravljalnica koles ¥ g blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje, g j ^ in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. M k ***4***4# A A*##. ♦*♦#*.*« V/ A « H.iusncr & Lokar ^ *•? . . 9®* tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. ^ ^ Zaloga in prodaja na drobno v ^ v« Gosposki utici št. 9. »■.**.**.****#********** «.##*#####*#######*###* Klobučar Anton Fon Andrej Jakil J* 1 V Semeniški ulici ;* « Tovarnar kož v Rupi t jU pnporoL-a svojo bogato zalogo (*, | A
  • B- Miren. ^ ^ preskrbljeno z izborn. vini. Prodajalnica na K ornu v Gorici, ►<►<()> *-o o o o ^-c ►*<><;><><{><><►•■ § Jožef Novic krojač A Gosposka ulica št. 21 © se priporoča časi iti duhovščini in ostalemu ob- © A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A J obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T ^ in po raznih cenah. y •AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA© ◄ ► t Tovarna piva Fran VVaiiek t ◄ na Goriščeku ► t iiriporoča svojo zalegi) goriškega piva. t •▼VVVVTVVVTVVVVVTVTVTVVVTVVVVTT© Najnovejše stroje za pripravljanje živinske piče, kakor: stroje za rezanje zmesi — reznice za repo in krompir — mline za drobljenje in mečkanje — za parjenje živinske piče — prenesijive štedilne kotlene peči z emajliranim ali neemajiiranim vložnim kotlom, sioječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske piče, krompirja, za razne gospodarske in domače potrebščine itd., dalje: stroje za turšico lušiti (rob-kainice) — čistilnice za žito — trijere — stroje izbiraSnice stiskalnice za seno in slamo, z gonjo rokah, stoječe in vozeče izdeluje in razpošilja jamstvom izvanrednoga dela, pri najizvrstnejem In izdelovanju Phu M;ayfartii & Comp, c. kr. izr. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna za železo In kovačnica na paro, Dunaj, II. Taborstrasse 76. odlikovana z nad 390timi zlatimi, srebrnimi in kovinskimi svetinjami. JjfaMT- Ilustrovoni katalogi in mnogo priznalnih pisem so na razpolago brezplačno. Iščejo se zastopniki in preprodajalci. pajpripoznanejem Najlepše darilo I Prešeren - Poezije, s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno ^ v usnji z zlato obrezo. — Cena samo g Id. /*— s poštnino gld. VOS. #cnko limon, - Pesmi, 1 I. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzi h krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in ^ zlato obrezo. — Cena samo gld. /•— 5 poštnino gld. P OS. Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni. OTO FISCHER, knjigotržnica v Ljubljani S. 164 - 26 - l Kongresni trg. P. 57 (Cl.) 30 pražili panjsv (Dzierdzonakov) z IS okvirji po 70 kr.; 10 napolnjenih s satovjem po 1 gld.; 3 panje dobrih čebel po 4 gld. proda 3H 2—1 FRANC LEBAN, p. Trnovo pri Gorici. Seznam blaga tvrdke G. Feni. Steskrp v Gorici. Glavna zaloga: v uUd št. W (stara cukrarna). Podružnica: na Hornu št. 2 (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino pršmsso — moko — tj ris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 V podružnici na Kornu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd. Vozniki v Gorici in z dežele, pozor! Sedlar Talentin Ferjančič naznanja, da je odprl svojo 241 sedlarsko delavnico v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa Thurna nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje. Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele. HSSSiA/akelli. - dvorjenje gostilne! Podpisanec vsoja si p. n. gg. soro-jakom v mestu in na deželi, posebno pa ožjim svojim rojakom Bricem naznaniti, da je otvoril v pritličnih prostorih c. kr. okr. sodišča v Gorico veliko gostilno v kateri toči domača foeig ter izvrstna istrska vina, kakor tudi pripravlja ukusna jedila po zmernih cenah. Pripo-ročevaje se kar najtopleje slavnemu občinstvu, se bilježi Karol Prinčič. lOD ilo 3l)fl gld. mesečno vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž.papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 78, 10—1 V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pi.-mene ponudbe pod „V. u. G.“ Gradec, poste restante 183 Kje se tlode umetne cvetlice in nagrobni venci prav po ceni? le pri onej 1881. leta ustancvljenej tvrdki % E. RIESSNER Q štev. — Nunska ulica — štev. v Gorici, nasproti nunski cerkvi. Izdeluje vsakovrstne, za cerkveno porabo potrebne cvetlice, kakor: palme za oltarje, zgodnje cvetlice, standarde. lilije, šopke in druge enake ukusno vezane cvetlice. Daljo ima v zalogi najnovejše umetne vence za novice iz umetnih rožic in voščenih šopkov, nagrobne vence, rakve (truge), mrtvaško obleke (križne), pregrinjala, blazinico, čevlje, nogavice, zlate črke, voščene sveče itd., vse po nizkih cenah. Naročila za deželo se izvršijo točno in solidno. — Priporočajo se slavnemu občinstvu opozarja ga, naj se ne da zapeljati v imenu, ampak posluži naj se edino pri tvrdki E. Riessner-ju. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v G7 Gorici in z dežele. Ivan lomite]] temveč z v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša biša Palltua) priporoča svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrsSrse sveče tz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Galje predaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žvepienkc. Vso prodaja po tako zmerni ceni, da se ne boji tekmovanja (konkurence). 143 ms Vinarsko in sadjarsko društvo ^ za Brda 1 [I v Ooiici so priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim. ^ Prodaja naravne in pristne briske pridelke po zmernih cenah. || Zaloga pristnih briskih vin. y DESERTNA VINA. Razpoš.lja na vse kraje od ob litrov naprej. ^ Uzorce vin pošilja na zahtevo. ^ Sedež društva je v Curici: ulica Barzellini št. 20. || Znščilna znamka: SIDRO, (f*“ft-*A^E! LIMENI. CAPSICI CIMOS. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to. splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v or j g. .steklenicah z našo zaščitno znamko, ^ „Sidromss namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previđena s to zaščitno znamko. .302, u 1 Rihtarjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTN3ANM z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Moji fabrikati so znani kot dobri in po ceni Remont, nikel, teče 32 ur. gld. 3-tiO; remont, srebro, kolekovan, zla-torez, gld. 6-—; ankerska budilnica, I. kakovosti, razsvetljujoča, gld. IdJO; regulator v orehovom zabojčku, od gld. 4 50 naprej. Cenik z 500 slik zastonj in franko. Kar ne ugaja se zamenja ali znesek povrne. 47o £ u g. Karecker _________ Taschenuhran-Fabrik mid Versandl-Geschitft unđ blefera nt des Vereines fiir GUterbeamte. Bregenz am Bodensee Nr. 474. 2 letna garancija. faeipP kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. J O S. V I N D Y s tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, Vinohradskš. ulica št. 94. prij oroča patentne stečiEnc stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ____ ZRAČKE TLAČILKE (lastna iznajdba) jokio- povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, ćislila . w8„-nico, zamašilac in kaprowalko stoklenic, ilaćilke, p .za 0d lili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine a najmanjšega do največjega obsega. Coniki na zahtevo Uresplaćno. Dolžniki nnj vsekakor poravnajo svoj dolg do konca leta, da nam olajšajo delovanje. — Vsled vpeljave plina in auerjevili luči in vsled novega p 1 i nove ga moto r j a, ki bo gonil stroje, smo imeli neprimerno veliko novih izdatkov, ki so pa bili potrebni, ako hočemo ustrezati potrebam našega občinstva. Da nam bo možno v redu vršiti dolžnosti naproti našim upnikom, prosimo lepo svoje dolžnike, naj tudi vrše svojo—dolžnost. Drugega nego dolžnosti ne zahtevamo! Kdor je prijatelj našim podjetjem, naj nas torej blagovoljno podpira s tem, da vrši točno svoje -r— dolžnosti proti nam 1 „Goriški Sokol“. — Pevski zbor pod vodstvom g. Bajta ima vaje vsak torek in petek ob 8. uri zvečer; šteje nad 20 pevcev. — Tamburaški zbor šteje tudi nad 20 članov; poučeval in vodil ga bo g. E. Širca od 15. t. m. naprej. — Oba zbora bosta pripravljena za več veselic in koncertov od letošnjega adventa naprej. V nedeljo teden, 14. t. m., ob 8'/a zvečer pa priredi o čitalnični dvorani plesno zabavo; svirala bo vojaška godba 12 mož. Kak6 sc godi Avstrijcem ob italijanski meji. — Neki kmetovalec iz marija-celjske duhovnije nam poroča: Štefan Iron-č i č, kmet v Loviščih (pod Marijacelj) je peljal 25. pr. m. voz oglja čez državno mejo, kakor delamo vedno, ker na avstrijski strani še ni ceste. Do italijanske ceste pa je tolik klanec, da je treba pri pr ege vsakemu težjemu vozu. Irončič je imel vprežen par volov in konja; za priprego pa si je vzel dva vola Štefana Markiča. Doslej pa je bila vedno navada, da smo jemali na laški strani „bolelo" le za svoje vole in konje, ne pa za one, ki so za priprego in se vedno vračajo z vrh klanca domov čez mejo. Tudi Irončič je dobil tako „bolelo" po stari navadi; do laške «dogane» je le 10 minut hoda, a Irončič je moral čakati cele t r i ure, prodno jo je dobil. Ko je pripeljal voz uprav čez mejo, sta stala ondi italijanski financ in nadzornik iz Čedada. Zahtevala sta „bolelo" in nadzornik je opomnil, da je bolela le za par volov, vprežena sta pa dva para. Irončič je povedal, kako je bila doslej navada, in dostavil: „ako ni kaj prav, se raje vrnem”. — Nadzornik pa je dejal: „avanti, avanti !“ (naprej, naprej 1) Ko je pa prišel z vozom vrh klanca in je hotel vprežena vola poslati nazaj, potegnila sta financarja samokres in tirala ju naprej. Vole so odgnali na „dogano" v Ibani poleg Mirnika, Irončiča, njegovega sina in 7G let starega Markiča pa so odgnali v zapor v Čedad. — Zdaj je naperjena proti njim kazenska pravda; naši imajo za zagovornika nekega odvetnika v Vidmu. Ubogi ljudje si ne znajo pomagati. Naznanjamo to reč javnosti, morda se je oklene tudi naša politiška oblast; vsekakor bi bila umestna točna preiskava od strani c. kr. okr. glavarstva goriškega. —• Taki so sadovi, ker nimamo državne ceste v dolini obmejne reke Idrije. Isti poročevalec nam nam je tudi zatrjeval, da laški „brigadirji" na dogani grdo psujejo Slovence in Avstrijo in se hudujejo na vedne „seccature" od naše strani. Vseslovanska Ideja na sliki. — Povodom dohoda ruskega carja Nikolaja II. v Varšavo, je bila izložena slika nekega poljskega umetnika, katera je predstavljala vseslovansko idejo. Slovani so razpostavljeni na skali, katero izdelujejo za velikanski „kip". Na vrhu je Čeh, v sredi Rus, kateri pridno opravlja delo, poleg Rusa sedi Poljak z zavezano roko, ker se je, nerodno uporabljajoč dleto, urezal. Za Poljakom so prihiteli na delo Slovak in Srbin. Na podnožju z dle-toni v roki pa hitita delati Slovenec in Hrvat. Narodna zaspanost. — Rodoljubom deželi moramo reči jasno in glasno, da *1'arsikje slabo vrši: svojo narodno dolžnost, npanio priliko videli vsak dan ljudi, ki pri-bajajo v mesto in ki se dajo strašno vleči j^a nos od vsakega sleparja! Da bi ti naši Judje jme]j le količkaj pojma o vsem, kar .1 bila' Slovencem dolžnost, ne bi se doga-jale take reči. ki morajo boleti vsakega rodoljuba. — Rojaki: učite, učite in zopet učite nezavedne sosede, odpirajte jim oči! Le na delo, več let vstrajnega dela bo treba! Zahvala in priporočilo krčmarjem na Kranjskem. — Iz Brd nam poročajo od raznih stranij, da so došli letos mnogi krčmarji s Kranjskega in nakupili veliko letošnje izborne rebule. V nekaterih vaseh so jo skoro čisto pobrali. Plačevali so jo po precej poštenih cenah, kajti vinski pridelek ni obilen, a tako izvrsten, da ni bilo enakega že nad 50 let. Zategadel so naši vinogradniki uverjeni, da gg. krčmarji bodo prihajali tudi zanaprej k nam po vino, da tako svoja vina prodamo svojim ljudem in da ne bomo na tujca navezani, ki bi se hrupih, kako nam oni dele „dobrote". Naprošeni smo. zahvaliti gg. krčmarje po Kranjskem za letošnji obili dohod in prosili jih, naj nikar ne pozabijo naše dežele; naj pridejo, in dobro bodo postreženi. Vina je sicer še obilo v deželi! Opustite zveze z ogerskimi založniki in pridite na Primorsko: brat k bratu! Podpirajmo se na gospodarskem polju, kjerkoli le mogoče, potem bomo močni tudi na politiškem 1 Slovenske liste v Ljubljani prosimo, da bi ponatisnili to zahvalo in priporočilo! Oproščen. — Naš lastnik je bil oproščen v soboto pred c. kr. okrajnim za mesto odredjenim sodiščem od obtožbe prestopka po § 9. t. z. — Državno pravdništvo je namreč za takrat zgrešilo pravi naslov,— ali pa je le nov dokaz: koga ima vedno na vrvici svoje ljubeznive pozornosti. Ona dva „duhovnika" v orijentalski obleki, katera sta nabirala milodare po celi deželi za zidanje neke katol. cerkve na Turškem, so spoznali za dva ogerska Žida in deli ju pod ključ. — V goriški okolici sta nabrala precej denarja (tudi v hribih je bil en tak) in sta dobila tudi več priporočil od strani nekaterih župnikov in od namestništva. Torej pozor za prihodnjič! — Aretovali so ju v Mariboru. — Bodimo previdni z neznanimi berači! Poštni voz prekucnil. — Poštni voz, ki prihaja iz hribov v Gorico okoli 8. ure, se je prekucnil 26. pr. m. na cesti med Kanalom in Plavemi. Bil je, kakor navadno, prepoln zavojev in košev. V vozu so bile štiri osebe, med temi dva srečna novoporočenca ; nevesta si je pošteno razbila,glavo, tudi drugi so se več ali manj poškodovali. — Lepa hvala za tako novico! Posnemanja vredno rodni juh je. — Prvačina sluje radi tega, ker prideluje v naši ožji domovini prvo sadje; a ona je tudi prva, ko gre za kako dobro, narodno stvar. V Prvačini ni velikih bogatinov, a glede pravega, iskrenega rodoljubja jim ni para. Jedva je objavilo društvo „Šolski dom" svoje oklice, hitro so začeli nabirati tamošnji rodoljubi za naše prevažno društvo po načelu: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Ce ne more jeden mnogo darovati, pa stopijo skupaj in zberejo, kar utrpi kdo dati. Tudi ženska podružnica Sv. Cirila in Metoda v Prvačini je prva svoje vrste napravila veselico na korist „Šolskemu domu" ; a po veselici so stopili moški skupaj ter nabrali pri Pahorju še 8 gld. 50 kr. v ta namen. To je pač posnemanja vredna rodoljubnost. Bog živi Prvačino! — Zanimivo predavanje. — Na povabilo g. prof. Jak. Čebularja se je zbrala v torek zvečer v čitalnični dvorani odlična družba, radovedna na najnovejšo iznajdbo X-žarki ali s takozvanimi Rontgenovimi žarki. — Gosp. profesor je na kratko ali umljivo razložil bitstvo teh žarkov, kako se izvajajo in kako delujejo. Ti žarki niso vidni našim očetu, toda prodirajo tudi skozi razna telesa, ki so drugače za svetlobo neprohodna, kakor n. pr. les, meso; ne prodirajo pa n. pr. skozi svinec, železo, kosti, jako slabo celo skozi steklo. Na neki steni iz debelega popirja pa vzročajo svetlikanje ali florescen-cijo. Ako postavimo n. pr. roko med izvorom teh x-žarkov in rečeno steno, vidimo na steni temno senco kostij, ki so v roki, ker ondi žarki niso prodrli. Ako je v roki, v mesu kjerkoli kak kos svinca, recimo svinčenka, in postavimo ranjeni ud pred ono steno, se pokaže na mestu, kjer je svinčenka — temna senca, katero je sicer mogoče celo fotografova ti; na lak način se natanko določi, kje je svinec — in lehko ga potem zdravniki odstranijo. (Tako se je zgodilo pred pur tedni s sestro Anakleto v goriški bolnišnici, katero je bil nekdo obstrelil, kakor je „Soča" poročala.) — Gosp. profesor je izvajal razne poskuse. Tako n. pr. smo videli na steni, kaj vse je bilo v zaprti leseni škatlji, namreč: ključi, noži, škarje itd. ; v neki drugi je bil „pajacelj", ki je škakal, ko se je potegnilo za vrvico, itd. Skratka: x-žarki pokažejo na steni ali na fotografijski plošči take dele v notranjosti našim očem sicer nepro-dornih teles, kateri za x-žarke niso prohodni, kakor: razne kovine, kosli itd. In ta čudoviti izum je že dandanes velikanske važnosti v kirurgiji. — Kaj bo vse še sledilo, — kdo more to danes le slutiti?! Hvaležni smo g. profesorju Čebularju, da je razložil to čudovito iznajdbo zadnjega časa. Hvaležni smo tudi g. B a d e r j u, ki je prepustil v ta namen dragocene priprave in stroje. Za bvošurico „Primorski o d n o š a j i v poslanski zbornici na Dunaju" smo sprejeli do uključno 4. t. m.: Župnik Mesar Andrej iz Livka 2 gld. Sancin Anton Dreječ iz Skednja gld. PIO. — Po 1 gld.: Inženir Živic iz Trsta, Mahorčič Ludvig, župnik Poljšak Josip iz Prvačine, Valetič Fran iz Trsta, Čop Stjepan Malilog, vikar Štrekelj Edvard iz dolenje Vrtojbe. — Stopar Krsto iz Pulja 60 kr. — Po 50 kr.: Češčut Anton, Pavletič Josip iz Renč, Gašperut Anton, Bralno društvo Črnikal, Štrukelj Mihael Tolmin, Josip Ušaj iz Devina, pevsko društvo „Velesila" iz Skednja, Furlani Leopold, Ipavic Ivan, pevsko društvo „Tomaj", Doljak Josip, Furlan Franc. — Po 40 kr.: Toroš Anton, Dekleva Ivan iz Go-lepristave, Čopi Josip, Sever Anton, Sever J. iz Kotora. — Po 30 kr: Gorjan Avgust, Slokar Marko, Kurinčič Anton, Toplikar Anton, Kante Filip, Rustja Anton. — Po 25 kr.: Černe Anton, Kenda iz Trsta, Schmutz Franjo, Peric Štefan, Vendramin Janez, kaplan Cink Andrej, Prelovec Frančišek, Kanauc-Janež. — Keršovan Andrej 20 kr. — Forčič Ivan iz Komna in Misigoj Martin iz Višnjevika 10 kr. P. S. Gospoda Bizjak Miha in Peternel Andrej iz Rabca sta poslala vsak 1 gld. za bvošurico in ne samo 25 kr. Z današnjim izkazom še niso pokriti popolnoma vsi stroški. Od 4000 položnic, katere smo razposlali v prilogah „Soče", „Edinosti" in „Primorca", se je oglasilo le 855 naročnikov, torej 3145 položnic je še mej naročniki! V z 1 i c temu, da niso še pokriti t roški, bo zaračunala tiskarna vse od danes naprej došle zneske v prid namenjenemu smotru. Prosimo vse one, kateri se niso še odzvali po položnici, naj bi nam doposlali vsaj 10 kr. Ako se po še neuporabljenih položnicah dopošlje le ta znesek, bi se zbralo do 300 gld.! „Goriška ljudska posojilnica" je imela prometa meseca oktobra gld. 38.536-70. Od novega leta do konca oktobra pa gld. 674.389-0L Ta številka prometa bodi v odgovor dopisniku časopisa „I d e a 11 a 1 i a n a" ter goriški „Pulcinelli", katera je dopis hlastno ponatisnila! „Idca italiana44 je zakotni lahonski listič v Rovinju; vanj polagajo goriški lahoni svoja jajca, kedar si jih ne upajo zvaliti tu v Gorici, — Oni dan je silovito napadala g. dr. Tumo, češ, da za slovenske zavode deluje, v uradu ga pa ni! —- No odslej g. dr. T u m a ne bo več uradnik, ampak prost mož; to bodo šele skakali — ti ljubeznivi laški sosedje! Bog mu daj zdravje! Isti list se zadira tudi v „Goriško ljudsko posojilnico", češ, da slabo stoji, da nima denarja itd. — No, prav. zadnje dni oktobra je imela do 30.000 gld. preveč! — Danes preveč, jutri premalo, tako je pri denarnih zavodih! :— Sicer psi irredentovški listi naj se nič ne brigajo za našo posojilnico! Trgovska-obrtna rcgistrovana zadruga y Gorici zaCne svoje delovanje te dni, ker s 1. novembrom ni bilo mogoče radi priprav, katere so bile še neobbodno potrebne. — Ravnateljstvo je sklenilo, da sprejema hranilne uloge v vsakem znesku nad jedno krono, ter jih obrestuje po 4!/o % proste vsake davščine posebno pa prihod-nine 1'/2 % P° novem davčnem zakonu. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda je imelo 31. oktobra redni občni zbor na Dobravem. Račun je bil odobren. Tiskano poročilo dobe zadružniki. Uspeh bilance je bil povoljen. Krčmarje in vinske odjemalce opozarjamo, da je najelo „Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda“ še eno klet na severni strani mesta v ulici Via Torrente št. 6. in je založena z najboljšimi briškimi pridelki. Desertna vina, kakor rizling in bnrgun-der, prodaja vinarsko in sadjarsko društvo v Gorici, na kar opozarjamo gg. rojake v mestu in na deželi. Kruh zopet podražil. — Goriški peki so poslali svojim odjemalcem na tlom na mesto navadne „pince" in „hlebčkov" to-le posetnico: S tem naznanjamo častitim odjemalcem, da začenši z dnem 4. t. m. bo povišana cena kruhu tako-le: Kruh, kateri se jo doslej prodajal po 18 kr., odslej se prodaje po 20 kr., 10 po 18, 14 po 10, 12 (koruzni) po 14. Rožki (Kipfel) po 1'/2 kr., štiri kom. 0 kr., rožki trdi po l1,^ kr., štiri komadi 5 kr. Gorica in Ljubljana. — Prijatelj našemu listu poroča: „V soboto sem se peljal v Ljubljano. V Gorici smo imeli jasno nebo, spomladim toplo vreme, a prišedši v Ljubljano o polnoči sem videl ondi toliko meglo, da bi jo lahkp z nožem rezal. Tla so bila mokra, kakor po dežju. Enako je bilo v nedeljo in pondeljek: neprijetno, mrzlo! —Ko sem se vrnil v Gorico, prišel sem zopet v prijetno, spomladim toplo podnebje, nebo jasno „kot ribje oko", sploh prijetno življenje. In vskliknil sem : O ti blažena n a š a Gorica 1 Uradna slovenščina kranjska. —Občinski urad Breginj je dobil od občinskega urada Dvor v Šentjanžu na Kranjskem uradno poštnine prosto pismo z naslovom, ki se glasi: „Slavno Županstvo Konfrajt Brgori ja Kistenla n d". Gorostasno! Zakaj občinski urad Dvor ni pisal takole: „Slavni komun Kontrfajt, Vrgonja Kište-Land ?• Kako se tamošnji rojaki naši zavedajo svojih narodnih dolžnosti), priča izključno nemški poštni pečat na zavitku: „Johanneslhal Kram !“ Varujte sc sleparja! — V Vidmu (Udine) na Laškem živi slepar, kateri zapeljuje ljudi, naj se izselijo v Brazilijo. Ta slepar se zove Silvio Nardini. Mož razpošilja po vsem Slovenskem in Hrvatskem prospekte, v katerih obeta izseljencem zlate gradove. Pravi, da dobi vsak izseljenec v državah Minas, Geraes. San Paulo in Bio de J meiro „3b inorgov zemlje, kočo, nekaj živine in poljsko orodje, za kar je v 8 letih plačati 150 gld. in sicer prvi dve leti nič, drugih G let pa po 25 gld." Dalje obeta laški navihanec: „Ameriško železnico plača do mesta, kjer se družina vstavi, vlada sama. Za slučaj, ko bi gospodar jedne družine v teku jednega leta umrl, ali se poškodoval, ekspeduje vlada ostalo družino zastonj v staro domovino in izplača vrh tega vsakemu članu GO do 200 gld. Skrbi vlada toliko časa za družine, dokler si same služiti ne morejo, to je pri poljedelcih do prve želve". S takimi in jedna-kimi očitnimi lažmi lovi poštenjak Silvio Nardini slovenske in hrvatske kmete, da jih zapelje v sužnost, v bedo in siromaštvo. Nardini je s temi prospekti preplavil skoro vso Notranjsko, dan na dan odhajajo ljudje tja čez morje v svojo nesrečo. Kaj vlada proti takim sleparjem res ne zamore čisto nič? Za slovenske Salezijance. — Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani ustanovilo je efektno loterijo. Dobitkov je 1500 v skupni vrednosti 5000 gld. Glavni dobitek je 1500 gld. Žrebanje bo 31. dec. I. I. Srečke so po 25 kr. in se dobivajo pri uprav-nišlvu „Pr. L." (tudi „Soče"), katero prosi zlasti „salezijanske sotrudnike", da mu jih pomagajo razpečati in tako podpirati blag namen ponižnih mladinoljubov, kateri hranijo za Salezijance, ki prevzemajo vodstvo zavoda, do I sedaj kakih 23 tisoč gld. in so za časa poslali v glaven sal. izobraževalen zavod v Turin 22 dečkov, od kojih se vrne marsikdo v domovino, da se po vzgledu in načrtu slavnega Don Boška žrtvuje za narod in mu vzgoji pošteno, omikano krščanskega imena zavedajočo se mladino. Ko prestopijo Salezijanci slov. mejo, bi gotovo tudi naše dično društvo „Šolski dom" lagje uresničilo vsaj del svojega prepotrebnega namena iz-ročivši jim deco, katero zanemarjajo v svojo veliko škodo duševno in gmotno' ubogi go-riški Slovenci nižjega stanu. Kaj Se da tudi iz klateža poštenega napraviti, razumi izborno Salezijanec, izobražujoč ne samo učitelje, ampak tudi raznovrstne obrtnike, celo kmete kakor n. pr. v severni Ameriki, kjer so njih kmetijske šole od države potrjene in pohvalno priznane. „Pr. Li“ Hranilnica in posojilnica v Solkanu je pričela poslovati. Obrestuje po 4'/2%, izposojuje pa po 5 }i2. V Belicah srtUstanovili hranilnico in posojilnico po Reifeisriovem načinu. Pristopilo je nad 50 udov. V odboru so župnik, župan in nadučitelj. Gosp. župan je predsednik. Iz Prvačinc. — Že dvakrat napovedana veselica podružnice sv. G. in M, se je priredila 31. oktobra v ukusno ozaljšani dvorani trgovca g. A. Pahorja. Vspored se je izvajal ločno na zadovoljnost vsega občinstvi! — samih domačinov, ker naših sosedov ni bilo nobenega. Posebno sta ugajali točki „Kolumbovo jajce" in „Vse za vero, dom cesarja". Po veselici se je vršila prosta zabava, pri kateri smo nabrali za „šolski dom" 8 gld. 50 kr., za neko domačo siroto pa 1 gl. GG kr. Orožniška postaja v Šempasu. — Poročajo nam, da v Šempasu je ustanovljena orožniška postaja. Pravijo tudi, da je šel na višje mesto zelo moder predlog, naj se sezidajo v Št. Andražu, v Vrtojbi, v Solkanu in še drugod po okolici jel uišnice za te nemirne Slovence. Finauca oh meji. — Doslej se je vršila preiskava potnih kovčekov iz Italije na go ri škem kolodvoru, kar je bila za potnike velika sitnost. Odslej se pa bo vršil ta posel že v Korminu in sicer v kupeju. Iz Podbrda nam poročajo, da poštni voz še ne vozi z Grahovega od 1. t. m., kakor je bilo sporočeno, pač pa da začne 1. decembra. Kot vzrok se nam • naznanja ker voz še ni izdelan. Iz beneške Slovenije. — V Platiščih, (čedajski okraj) se je ubil 54-letni Andrej Brani, ko je sekal neko drevo. Pri ženskem učiteljišču v Št. Petru Slovenskem so ustanovili veliko laško knjižnico za slovensko ljudstvo. —- Toda znano nam je, da uspehi takega delovanja so ničevi; ljudje radi segajo le po slovenskih knji-gah, ako jih le dobe, če tudi so se v šolah le laški učili. „Družba sv. Mohorja" ima letos tam udov : 194 letnikov in 5 ustanovnikov iz 29 (luhovnij. — V nekaterih krajih je opešalo število udov. Med temi se odlikuje posebno Št. Peter, kjer „svobodljubna" Italija z veliko silo zatira prvotni slovenski živelj. Ni mogoče si misliti večjih samosilnikov nego so Italijani, ki so postavili na laž vse tiste lepe teorije, za katere so se ogrevali v Benečiji in Lombardiji, dokler sta bili še pod Avstrijo. Zveza slovenskih pevskih društev. Dne 28. oktobra t. 1. so imela slovenska pevska društva v Ljubljani posvetovanje zaradi ustanovitve „zveze" vseh slovenskih pevskih društev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in na Dunaju. Pomen te zveze bil bi velikanski in je samo želeti, du se ustanovi. Slavnost v Bnrkovljnh. — Slava Barkovljnnom!! Le tako moramo vsklikuti, kajti lepše niso mogli prirediti ganljive slav- nosti od ininole nedelje. Slavnost odkritja nagrobnega spomenika je vspela popolnoma, vzlic zaprekam, ki so se pojavile v zadnji hip in bi bile kmalu vzele slavnosti vso pomembnost. Narod slovenski okolice tržaške je zvršil lep, plemenit, vzvišen čin: vsadil je cvetko nevenljive hvaležnosti na prerani grob moža, ki ni poznal sebe. ki ni nikdar mislil na-se, ki ni poznal nobenih ozirov, razun brezmejne ljubezni do svojega naroda. Temu je posvetil vse svoje delo, vso svojo skrb in vse svoje plemenito, blago — srce! Slava Martelančeveinu spominu, a slavit tudi temu vrlemu ljudstvu, ki je na loli ganljiv način izvršilo lep čin pijelete do pokojnega bori-lelja in voditelja svojega! „Ed." V okolici tržaški bodo vršili varnostno službo zopet orožniki. Orožniki bodo odslej popolnoma neodvisni od magistrata in bodo odvisni le od delegata na namestništvu, o katerem se čuje, da je pravičen mož. O slavnosti „Siidinarklseh-Sšiiiger-huiula44 v Ljubljani pripoveduje.„Tagespost" „von flor riesigen Tlieilnnlune der deutschen Burgerscbaft Laibachs". Na slavnost je došlo nekaj pevcev z .iesčnic (!) in iz Domžal, Trsta in Celja. Zi-rstrtpane pa so bile po odposlancih: Koroška, Nižja Avstrija in Tirolsko. Došlo je 70 brzojavnih pozdravov iz Nemčije in od drugod, ki so izražali veselje, da se Nemštvo v Ljubljani zopet oživlja, ter povdarjnli veliko važnost „Sflngerbilnda“. Na slavnostnem komersii je''profesor dr. Binder kričal „Hoch" Ljubljani, njeni nemški preteklosti in lijeni nemški — bodočnosti. „S. L." Slovenski odvetnik v Celovcu gosp. Alozij Kraut je otvoril z dnem 1. novembra svojo odvetniško pisarno. Koroški Slovenci, podpirajte vrlega svojega rojaka! V Gradcu je v noči od sobote do nedelje došlo do boja med slovanskimi in nemškimi dijaki. Na pomoč je moral priti oddelek rešilne družbe, ker je ostalo na mostu šest ranjencev. „Tagespošta" pravi, da so provzročilelji Slovani. Obrt v Celju se je pričel za Slovence lepo razvijati. Letos bodo šteli celjski Slovenci pol ducata novih obrtniških podjetij, /..e naprej — po poli osamosvojenja! Poverjenik „Matice hrvatske" v Gorici č. g. bogoslovec Abram iv osrednjem semenišču) sprejemlje naročnino za „Hrv. Malico" do 25. t. m., za hrv. narodne pesmi pa do 31. decembra. Pri občinskih volitvah v Buzetu so v vseh treh razredih zmagali Hrvatje, brez protivnih kandidatov. Hrvatski delavci so si ustanovili svojo tiskarno v žagrebu. Prvi list njihovega glasila „Hrvatskoga Radnika", ki je izšel dne 2G. oktobra v novi tiskarni, nosi okrašeno lice. Ta list se krepko bori prpti socijalnini demokratom, sicer se pa prišteva Frankovi čisti stranki prava. — V Sisku pa izhaja „Hrvatski R a d n i č k i Gl a s, glasilo pravaškog brv. radničtva", ki je krščansko-socijalen list in protivnik krščenega žida dr. Franka. Na hrvatskem narodnem glodali^11 v Zagrebu se bode meseca novembra prelista vijaki izvirna kajkavska drama iz leta 1S2G. v kajkavskem narečju. Za Hrvate v Mcdjiimurjii, ki so v narodnem oziru zelo zapuščeni, pričel hode izdajali kapelan Juraj Tonine poljudno pisan list. . ■ V Dalmaciji bodo meseca januvarja volitve v deželni zbor za devet praznil sedežev. Kakor znano, se je Sest italijans'i j poslancev odpovedalo poslanstvu, ker zbor ni več dovolil podpore laški ljudski so v Splitu. Hrvaški jezik v miši vojni narici. — V „Naši Slogi" čitamo, da je P* sianiški admiralat v Pulju izdal dne - • ‘ m. povelje, da se ustanovita dva tečaj, hrvatski jezik. Tečaja bodeta trajala P° J mesecev in pol na leto. V povelju je ie izrecno: Jeder Sco-Offizier muss imslr„ , { diese Spruche zum Dienstgebrauche genu.-, . zu beherrschen". Po tem povelju so dnevi italijanskega jezika kakor občevalnega jezika v naši vojni mornarici. Kajti, ko bodo vsi častniki poznali hrvatski jezik, jim ne bode treba več, da bi klicali podčastnike za tolmače med njimi in možtvom. Nehati če nedostatek, da se častnik ne more sporazumeti z ljudmi, kar je bilo le na škodo napredku mornarice. Nismo zabeležili te vesti, da bi peli bosa na avstrijski vladi, kakor da nas je hotela osrečiti; zabeležili smo jo zato, ker se vidi po njej, da napredujemo v narodnem življenju. Ta naredba ni izišta radi naših „lepili" oči, ampak zato, ker je zahtevala tako skrajna potreba, ker je res že skrajni čas, da se odpravi gorostasna nezmiselnost, ki je vladala do sedaj v naši vojni mornarici v jezikovnem pogledu. Da: nezmiselnost. Naša vojna mornarica se sestavlja najmanje po 90 odstotkih iz Dalmatincev in Primorcev, iz materijala, kateremu bi zastonj iskali vrstnika po vsem svetu. Vojna mornarica avstrijska ni velika po številu ljudij in ladij, ali je največja po izbornosti svojega možtva. In to možtvo je slovansko, je hrvatsko. Ali ni potem prava nezmiselnost, ako je v vojni mornarici vladal dosedaj jezik, katerega ne razume ta materijal? To je bila krivica, to vemo mi; da-li pa je bilo na korist vojaškemu vežbanju, o tem pa naj sodijo vojaški veščaki. „Ed/ Avstrijski in ogrski državljani v Bosni in Hercegovini. Po statistiških podatkih deželne vlade v Sarajevu je prebivalo leta 1895. v Bosni in Hercegovini 70.848 plujcev in sicer 24.018 avstrijskih, 42.358 ogrskih in 4472 podanikov drugih držav. Poleg Dalmacije s 6446 in Češke s 3933 priseljenci, je Kranjska s 2589 dušami tretja. Priselilo se je še iz Galicije 2410. Moravske 2248. Štajerske 1752, Gorenje Avstrije 1113, Tirolske 1050, iz Goriške 57 2, Šlezke 447, Bukovine 398, Koroške 394, Dolenje Avstrije 221, iz Istre 210, Trsta 181, Sulnograjske 42 in iz Vorarlberga 12 oseb. Ogrskih podanikov je največ Srbov in Hrvatov iz kraljevine in iz južne Ogrske. Največ ptujcev naselilo se je v severni in severnozapadni Bosni in v Sarajevu. Po svojem poklicu dele se priseljenci v poljedelce teli je največ, obrtnike, trgovce in uradnike; po narodnosti pa so Slovani: Hrvatje, Srbi, Čehi in Slovenci najkrepkejše zastopani. Ker pride v Bosni in Hercegovini po ljudskem štetju 1. 1895. na vsak štirjaški kilometer le 31 Stanovnikov, in ker je zlasti Bosna jako rodovitna, kazalo bi pač, da bi se oni naši rojaki, ki iščejo svojo srečo v Ameriki — izseljevali v bližnjo nam — slovansko Bosno. Ta dežela je od okupacije sem silno napredovala, da se mora temu čuditi zlasti vsako tuje oko. Nekoliko o napredku v tej deželi bodo govorili naši podlistki od prihodnje številke naprej (pod navadnim za-glavjem „Štirnajst dnij na Balkanu". Iz državnega zbora. 3 nov. Poslanec Schonerer, ki si je bil vzel 4 tedenski dopust radi znane Irotove zadeve, pride ta četrtek zopet v zbornico. Za četrtek 4. t. m. se pripravlja nemška opozicija na najintenzivnejšo opozicijo, kakoršne naš državni zbor ni še doživel. Opozicija namerava preprečiti vspre-jetje provizorne nagodbe pri prvem branju z dolgotrajnimi govori, s predlaganjem toliko glasovanj po imenih, da bi se soja raztegnila Pozno v noč, in ko bi vse to ne ugnalo de-snice, hočejo prav po rovtarski razgrajati. Isto tako kot Nemci pripravlja se tudi desnica lla to sejo, da dožene prvo branje nagod-benega provizorija, tudi če bi imela seja b'a.iati 40 do 50 ur. Javi se, da so najvišji krogi proti obstrukcijonistom silno razjarjeni. -/„ 37'V, Speli .... 52' 56-— Petrol ij v sodu . . . • • • . IS'8/* , — • v zaboju . . . . . „ 6 - ., • — Maslo surovo . . ■ „ 75'— „ * kuhano .... . . . „ S5- — „ Moka : Ogerska. št. 0 gld. 20 20, št. t gld. 20'—, št. 2 gld. 19 70, „ 3 „ 19-20, „ 4 „ 18-90, „ 5 „ 18'60, št. 6 gld. 17-70. Otrobi debele . . . . o 5 20 drobne . . . . 4-30 4 80 Turšiča navadna . . . „ 5.30 „ 6-30 Oves „ 6.80 „ 7 80 P. n. Vsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da imam zalogo pravega ljušiljanskega kislega zelja, katero prodajam v zabojih od 25, 50 in 100 kg. po zmerni ceni. Zelje priporočam kolikor zasebnim rodbinam toliko tudi gg. gostilničarjem iu pro-dajalničarjem. Za obila naročila se priporoča udani Ivan Reja, Gostilna „pri golobu" v vojaški ulici št. 7 283 v Gorici. 5* Zdravnik |r ?! Or. Iffi. Keršovani ordinuje v lastni hiši F ji; Stkjr- v ulici liarzcllini h. št. 2. —Wjli Ed. Pavlin v Gorici v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gostilno JpNir ,Belega zajca4* Usoja si priporočati preč. duhovščini in slavn-občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (kuge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d jjjjflr- Vse po nizkih cenah! 1! Bvaan Drufovka trgovec v Gorici na Travniku ia zalogo vsakovrstnega blaga in čevljarskih potrebščin. ulružnica za usnje, železnino in nizu«) blago v Sežani. Postrežba kolikor le mogoče točna-tročila z dežele izvršujejo se z naj-čjo skrbnostjo. Cono zmerno. -TKjii