olenjske Novice.
Ishftjiijo 1. in 15, vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Novice" n»-leto 1 gld,, zft pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petifc-vrato 8 kr. 2a sprejema J. KraJflC v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Grospodarske stvari.
Nekaj besed za našo sadjerejo.
Nahajajo se občine na Kranjskem, ki so prav revne 3 sadnim drevjem ; a ko prigovarjaš ljudem, da naj bi ga zasadili več, dobil bodež navadno odgovor: No, dobro bi že bilo, ali kje dobiti drevesic? za denar je huda, poleg tega pa še največkrat ne raste drevesice, ki ae v mestu kupi, ker ni zemlja povsod enaka". In ako hočeš zopet podučevati, da naj si izrejajo doraa drevesa iz pešek, Čul bodeš neprijetni odgovor: „Iz pešek sadje saditi je prepočasno in tudi sitno delo". To je resnica da za kmetiskega gospodarja, ki je T tej reči popolnoma brez poduka, je izrejevanje sadnega drevja iz pešek sitno delo ; kajti potrebuje svoj čas navadno v pozni jeseni in pa v spomladi, ko imajo kmetje vže takó dela črez glavo. Iz divjakov, ki se sera ter tja nahajajo po liostah, izredijo se pa težko zdrava ter krepka drevesa — navadno so ter ostanejo le puste po-kveke, pri katerih zgubi kmetovalec ako ní posebno terdne volje, kmalo veselje do sadjereje z izgovorom: „Saj ne raste pri nas, ni zemlja za to". In tudi ako se naposled le tu in tam nahaja, da se pripravi tako drevje od tal, požlaht-nuje se naposled vse križem: letos edno, drugo leto zopet drugo, in tako se napravi na vrt, ki bi drugače bil veliko vreden, tista stovrstna mešanica od vseh vetrov, katera ni nikakor za pošteno kupčijo. Vsakdo, ki je to stvar le količkaj opazoval, je videl, da tuji kupci plačujejo veliko rajše in po viĚjej ceni sadje ene vrste. Kako pa priti do tega, da bi se po vaseh zasadilo sadje enovTStno?
Vsaka občina ima že sedaj svojo šolo z enim nekatere tudi z dvema učiteljema. Kje bi bilo torej pripravnejše kot ravno na šolskem vrtu mladi deci začeti vsajati ljubezen do sadjereje v nedolžno serce. V šoli pravim, ker prepričan sem iz mnogo izkušenj, da nauki, katere je vcepil priljubljeni učitelj v serce mladini, so se ohranili do možkih let.
Na šolskemu vrtu bi se torej moralo začeti. Tu bi se privadili dečki vzrejevati sadno drevje iz pešek, kar bi potem nadaljevali ko bi dorasli. V šolski drevesnici bi se požlahtnilo sadje le dobrih in za kupčijo izvrstnih vrst. Drevesica bi se na koncu šolskega leta razdelila kot darilo med deco, in spomladi bi se potem presadila po vrtih ob primernem času. In v malo letih bi se napolnili vrtovi z sadnim drevjem ; katero bi prinašalo ob dobrih letinah marsikateri krajcar.
Gotovo si bode mislil marsikateri č. bralec: „Koliko časa bilo pa bi treba čakati, da hi se zasadili naši prazni vrtovi na ta način? preden bi rodilo potem to drevje sadje, bi preteklo mnogo let!" Gotovo je to. Ali ako se ne prične, se ne bode nikdar doseglo to, kar so dosegli vže drugod. Vsak gospodar, ki je podedoval od svojega očeta gospodarstvo, ter lep sadni vrt, se gotovo 9 hvaležnostjo spominja na njega, ki mu ga je zasadil, akoravno že počiva pod gomilo. Tako je tudi z Tahoj, ljubi slovenski gospodar. Napolni Svoj prazni vrt z drevjem, da bode potem rodilo sadje, če ne Tebi, pa Tvojim sinovom in vnukom, kateri se bodo gotovo z veseljem spominjali ná Te, ko hodeŠ že spal v Gospoda.
Pa zašel sem daleč ; le nekaj naj še omenim. Pokojni Št. Vidski župnik g. M. Kulavic je daroval med cerkvene pevke po nekaj sadnih dre-vesic, ter tako mnogo koristil aadjereji. Do podarjene reči imamo posebno ljubezen; in tako bi tudi, kakor sem vže zgoraj omenil, dečki dobili veselje, gotovo še večje veselje do sadjereje, ako bi videli veselo rasti na vrtu med drugim tudi tista drevesca, katera so prejeli kot darilo T šoli.
Spominjam se, kako milo-vesele misU so se mi budile v aercu še kot otroku in tudi pozneje, ko sem ogledoval v šoli od učenika podarjene podobice. Se z koliko večjim veseljem bi se spominjal sedaj svojih učenikov, ko bi imel na vrtu zasajenih nekoliko drevesic, katere bi veselo zelenele ter cvetele spomladi, v jeseni pa rodile lepo sadje.
Ponesite, drage mi „Dol. Nov.", te vrstice tje na prijazno Kranjsko med drage mi brate, ter
ob enem izročite željo mojo, da bi ne postale te besede samo črno na belem, temuč da bi se tudi po moči ravuali sadjerejci po vaSih nasvetih. Bog
daj svoj blagoslov! *}
Krivčev.
V Kremsu na Spodn. Avstr. 21, kimovca 1887.
Priporočilo kmetijske šole.
Prijazna Dolenjska nima niti živahne trgovine, niti znatnega obrta. Dobra zveza z sosednimi deželami njej popolnoma manjka. Še to pičlo žtevilo dobro utrjenih cest, kar jih ima, izpeljano je dokaj nesrečno, ker si klanec in strmina blizo nepretrgoma roki podajeta. Njo živite in redite edino le poljščina in gorŠčina. Nad 15000 oralov ima ona s trtami nasajenega svetà. Pride-Ijuje mnogo in dobro pitnega vina, osebito če ni kake hude vremenske nezgode. Vino po večjidel na rudeče iakri, ker je od trt mešanih vrst. Tujci ga nazivljajo po starem „Mahr-vino". *)
Pa Dolenjska se probnja, vstaja in prične zavedati se svojega važnega poklica na polji narodne prosvete, narodnega napredka in si hoče z lastno roko varovati svoje pravice.
Vinstvo je bilo nekdaj podlaga blagostanju Dolenjske, Naše vino »e je nekdaj dobro cenilo. Bližnji in dabji sosedje naŠi so ga prišli kupovat. Na jesen vsakega leta so obiskavali vinski trgovci naše prelepe vinske gorice ter pustili lepe novce našim gornikom.
Zdaj se o vinski trgovini toliko govoriti ne more. Kar je še prave kupčije z vinom, tako je ista le še malo onkraj Gorjanca in v krškem okraji. Tostran Gorjanca razven Krške pa so nas vinski trgovci popolnoma opustili.
Dragi čitatelj ! res je, da so se razmere glede trgovine z vinom močno spremenile, in sicer za nas Dolenjce prav na slabo. Razumno vinarstvo sosednih dežel, slabe letine v naših krajih in pomanjkanje dobrih prometnih sredstev dovedle so naše vinogradnike na rob gospodarskega propada.
Naša pokrajina je za vinorejo kakor vstvar-jena glede podnebja in lege. Kdor razumno vinogradi in dobro kletari, isti pridela tudi povsem izvrstno vino. V obče pa naši vinogradniki ne razumejo umne in današnjim razmeram vinogradov potrebne vlnoreje, isto tako ne poštenega kletarstva, ker jim manjka v to potrebni pouk in izgledi dejanskega vspeha umne vinoreje in dobrega kletarstva.
Ne samo uho, ampak tudi oko našega vinogradnika in poljedelca sploh mora zadobiti prepričanje, potem je še le pričakovati vspeha.
*) Pač Tse res! Ooipod Todja Doleneo nasvetuje ravno to T BTojej knjigi „SadjarsiTo", ktero vuotíě jako toplo priporoĚnmo — zlasti gg. učiteljem, ki imajo Ěoleke Trtove' Menda Mark-vino, tído iz „windische Mark", it slovenske marke, torej sloTonsko vino.	"Vred.
Kakor z vinorejo isto tako je s sadjerejo. Obe panogi kmetijstva^ dobro gojevani, možni ste, oteti našega ratarja popolnega propada ; a to le tem potom, da se dá našim pokraiincem potrebni pouk o vinoreji, sadjereji in o umnem kmetijstvu sploh.
Torej zamorejo edino le kmetijska, oziroma vinarska in sadjarska Šola in pa vzorne kmetije jim pomoči do okrevanja v gospodarstvu; kajti tu bi imel naš ratar priložnost, prepričati se z lastnimi očmi o lepem vspehu umnega kmetijstva in to bi ga ravno dovelo do posnemanja in s tem do pravega vspeha v gospodarstvu.
Med tem ko so se vsled pouka sosedne dežele znatno pospele glede gmotnega stanja, smo mi Dolenjci popolnoma zaostali ter zašli v neznosno bedo. Za to pa Dolenjcem še enkrat kmetijsko šolo v Grmu prav toplo priporoËamo.
Kaj je novega pD avstrijskem cesarstvu?
24. preteklega meseca je bilo 25 let, kar so umrli nepozahljiïi škof Slomšek v Mariboru, ki ao bili goreč škof, vrl Slovenec in nenadomestljiv dobrotnik narodu slovenskemu. Vstanovili so družbo sv. Mohora, spisali mnogo neprecenljivih spisov za naš ljubi narod itđ. V mariborakej stolnej cerkvi se je obhajala ta dan slovesna črna maša za pokojnega škofa.
Zadnji Čas so imeli v TrStU jako imenitne goste: prišlo je tjekaj iz Benetek vojno brodovje angležko, osem velikanskih ladij z groznimi topovi. Tako n. pr, ima ena onih ladij top, pri katerem se potrebuje samo za eden strel 500 kil smodnika! Znamenito je bilo to ohiskanje Še zlasti za to, ker so bili na teh ladijah sinovi, hčere, zetje itd. angležke kraljice. Obiskali so imenitni gostje tudi znamenito jamo postonjsko. Iz Trsta je odrinilo brodovje v Zader, od todi veslja proti Črnej gori, kjer bodo obiskali imenitni gospodje črnogorskega knjeza Nikito.
Cesar je po ogrskem pregledava! vojaške vaje. Povsodi je bil navdušeno sprejet. Prišel je v Pešto, kjer se je 26. sept, začelo ministersko posvetovanje za vojaški proračun za 1. 1888. Sklenilo se je tudi, da dobé odslej vojaki veEerjo, vsak mož za 4 krajcaije. Dobro!
Zoper čudue naredbe ministra Gauča še vedno vse vré. Trda mu bode šla v državnem zboru, ki se prične 11. oktobra, ako se ne bodo Poljaki zanj potegnili. G. minister je navlašč popotoval na Poljsko, ter dajal Poljakom obljube, da bi mu le pomagali iz sitnosti, ktero si je sam nakopal. Vendar upamo, da se Poljaki ne bodo ločili od Čehov in druzih Slovanov; s
tem bi spolnili ie željo naših EOTražuiliOv — liberalnih NemceT in oholih Msžarjev.
Minister Kalnoki je obiskal nemškega kan-celarja Bismarka. Kaj sta se moža pognYarjaîa, se doslej še ne t«.
Kaj je novega po širokem svetu?
V	Srbiî so imeli volitve za skupščino ali državni zbor, ki se snide v Belem grada. Volitve so bile živahne ali vendar miiue.
Bolgarija je Še vedno ona negotova Bolgarija! Knez je doli, ali koliko časa, nihíe ne ve!
Ruska vlada je ukazala, da se ima zaĚet-kom druzega leta prešteti vse prebivalstvo. — Jako se trudijo tudi Knsi, da bi spravili svoje denarne zadeve v red; — doslej jim je vsako leto nekaj primanjkalo. — Pravijo, da hoŽe Rusija spraviti mesto Koburžana danskega princa Voldemarja na bolgarski tron.
Na Francoskem bodo jako znižali stroške za vojaštvo. Iz tega sklepajo, da Francozi nikakor ne mislijo na vojsko.
Y	Itálii po nekterib Icrajih hudo razsaja kolera. Vlada je ukazala v Mesini, da morajo za nbogi narod na javne stroške kuhati meso. Vsak dan se razdeli 7000 porcij juhe in 8000 košev mesa. Papež so podarili 10.000 frankov, ki so se razdelili med uboge.
Vbogi Irci bodo morali pač še veliko trpeti od Angležev zarad ostre postave, ktero so skovali zoper nje. Brez uporov ne bode, V mestu Mihelstovnu je tekla uže krv. Voditelji irskega O' Briena so obsodili zavolj nekterih govorov v trimesečno jeČo.
Piše se nam: Iz Rudolfovega 27. sept. Tukajšnja katol. družba rokodelskih pomoíSnikov je kupila Hoch-maverjevo hišo, v katero se preseli danes. Za svoje navadne shode bode imela spodnje prostore proti Kandiji. Streha, zlasti pa zgornji prostori proti „Narodnemu domu" potrebujejo popolne poprave, predenj hode hiša zadostovala svojemu namenu ter se mogla deloma tudi oddati. — Težave bodo velike; ali družba skorej ni mogla drugače, kakor da si oskrbi lastni dom, ker ni mogla dobiti drugej pripravnega stanovanja. Po dosedajnej obilnej podpori od različnih domačih in tujih dobrotnikov osrčena ter svesta si svojega plemenitega poklica, se nadeja trdno, da je mili dobrotniki nikakor ne bodo pozabili sedaj, ko pride v največo stisko.
Tukajšnja ^poddružnica sv. Cirila in Metoda" je prejela ravnokar od glavnega vodstva v Ljubljani „Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda" 5 pozivom, da se razdeli med člane naše pod-
družnice. — Veatnik popisuje najprej zgodovino» kako je društvo nastalo. Potem nam podaja t gladke j, mičnej besedi slike prve velike skupščine v Ljubljani in druge v Trstu — slednjič so navedene vse poddružnice po vrsti, kakor so se osnovale — naša novomeška je petnajsta. Natančno je zaznamovano, koliko imajo posamezne poddružnice članov in kohko so vplačale.
Tukajšnji odbor bode skrbel, da dobé častiti člani „Vestnik" prej ko prej. Pridaja pa prošnjo, naj blagovolé oni gg. Člani, kteri še niso vplačali svojega doneska, to storiti pri tej priliki, ko se jim izroči „Vestnik". Pi,azun tega izreka prav prisrčno željo, naj pristopijo kot člani Še drugi narodnjaki. Pregledovaje zapisnik smo jih videli mncgo, ki se ponašajo s svojim rodoljubjem — a niso še člani tega važnega šolskega društva. Vpiše se lahko vsakdo pri blagajniku g. Krajcu, tajniku g. Škrlju, pri načelniku g. dr. Marinko-tu ali pri kterém drugem g. odborniku. Odbor.
Iz Mokronoga 20. sept. — V 17. štev. „Dol, Novic" opisal je dopisnik iz Mokronoga ženo, ki karte meče, ter na tak nepošten naČia izsesuje iz nevednih, bolje bi rekel nespametnih Ijudij zadnji krajcar. Naj pa jaz danes opišem oderuha v pravem pomenu besede.
Kmet ga pride prosit, naj mu posodi denarja, „Denarja nimam, dam vam pšenice, katero lahko prodaste". Revež vzame pšenico po tri goldinarje mernik. A sedaj komu prodati jo? Tudi kupca preskrbi odrtnik. Pošlje po človeče, katero preje pouči, naj pšenico kupi po dva goldinarja, ter mu da tudi denar za njo. Kmet proda pšenico po dva goldinarja, katero je kupil od odrtnika po tri, in tako je dolžan oderuhu recimo za pet mernikov pšenice 15 goldinarjev, a on je dobil za njo 10 gld. Oderuh se smeje s petakom v žepu.
Kmet je dolžan oderuhu. „Ta in ta dan moraš prinesti denar, drugače izročim tožbo sodišču", Kmet se je zakasnil za jeden, recimo dva dui. Pride k oderuhu, a ta mu pravi, da je tožba že pri sodniku, in da mora kmet plačati stroške. Reveža jame skrbeti. „No počakajte nekoliko, grem v sodnijo pogledat, morebiti koleki (štemplji) niso Še popisani, da vam ne delam stroškov". Oddalji se za kakih deset minut, potem pride nazaj, ter pravi, da je stroškov toliko iu toliko. Vbogi kmet plačati mora vse, če ne, pride na boben. Drugi dela zopet po svojem načinu. Denar posodi na visoke obresti, daleč čez postavno mero. Kfld&r pride dolžnik, voditi ga mora od krčme do krčme, ter zanj plačevati najboljSe vino, ter fine pečenke, če ne, godi s» mu slabo pri upniku.
Takih in enakih dogodbic se ne manjka. Nisem rad opisal še teh treh, toda ker vem, da
bi vtegnilo vsaj nekoliko priti kmetom v pouk,	g. Samassi. Vlil jim je zvon, ki tehta 9 centov naj se vanijejo takih oderuhov, raznmnikom pa	in 16 funtov. 23. dan avgusta je bil odločen, namigniti, da ustanovijo posojilnice, v katerih se	da gredo ponj v Ljubljano. Na z zastavami in denar dobiva brez oderuških obresti.	venci okinčanem vozu se odpeljeta dva za napravo Mislim, da niso samo pri nas taki oderuhi,	zvona posebno vneta moža, namreč župan Janez ampak da se nahajajo tudi drugod, morebiti še	Kreč in cerkveni ključar Anton Juvan v Ljubljano, hujâi, ljudje pa jih čislajo, za to ker imajo denar,	da spremita novi zvon na njegovo mesto v hribe. Oni pa hodijo po konci, ter gledajo z zaničeva-	Mej tem pa so fantje postavili v vasi veli-njem na svoje dolžnike, veseleč se svojih prigolju-	kansk 12 sežnjev visok mlaj, s katerega je vi-fanih denarjev. No, pa uže Bog skrbi, da dre-	hrala 9 metrov dolga avstrijska zastava, in mnogo vesa ne rastejo do neba!	manjših mlajev ob potu. Ob 2 popoludne pa pride Iz Lahovič pri Cerkljah 19. septemb. —	v Srednje Gameljne mnogo Rašičanov, med njimi Vreme imamo jako vgodno, veselo, lepo, bogato	20 belo oblečenih deklic, da že v dolini pozdra-žetev, ker pod našimi planinami suša ni tako	vijo novi zvon, ki jih bo za naprej vabil k mo-morila, kakor čujemo ođ drugod. Repa i korenje	litvi. Tudi v Srednjih in Spodnjih Gameljnah je tudi obeta dobro pičo.	bilo razobešenih mnogo zastav, kajti Gameljčani V Zalogu pri Cerkljah so po kratkej bolezni	so hoteli pokazati, da se tudi oni vesele s svoji-umrli za mrtvoudom č. g. Janez Hiti, vpokojeni	mi sosedi. Okoli 3. ure zasliši se strel in zvo-žnpiiik. Bodi jim zemljica lahka! — Ravno ta	nenje v Spodnjih Gameljnah. Vstavijo se pri lično Tas je imela 8, sept, popoludne grozno nesrečo —	napravljenem oltarčeku. Sila radovednega ljudstva zgornji del vasi (10 do 12 hiš) je skorej ves	je zdaj obstopilo lepo okinčaui voz in občudovalo pogorel. — Zgorelo je kaj veliko sena, slame,	krasno izdelani zvon. Šmarski župnik in zlato-žita, orodja, itd. K sreči so pastirji nže odgnali	mašnik, g. Anton Namré v prelepem govora razna pašo, zato je zgorelo živine le malo.. Zava-	lože zbranemu ljudstva obred, ki se rabi pri bla-rovani so bili menda vsi pri „Slaviji". Gasilci	goslovljenju zvonov in kaj nam pravijo zvonovi, iz Cerkljan, Zgornjega Brnoka itd. so se vrlo	Prelepo so v svoj govor vpletli izreke; Vivos obnašali; đonašanje vođe je bilo težavno, ker je	voco, to je žive kličem k molitvi in Božjej službi; ogenj branil k vodotoču. Kako je ogenj nastal, se	mortuos plango, t. j. mrtve objokujem, ker vabi že ne vé za gotovo; vendar pa je gotovo, da tobak,	ljudi, naj molijo za ranjcega ali ranjko, ktere je žvepljenke in otroci niso nikoli dovolj privarovani.	Bog poklical v večnost; fuîgtira fratigo, zvonil bo, Z Balíce na Gorenjskem l sept. Nikar	ko se bo bližala huda ura, iii vabil ljudi, naj ne mislite, dragi bralci „Dol. Nov.", da je naša	molijo in prosijo Boga, da odvrne pretečo nevar-hribovska vasica, akoravno po svojej naravnej legi	nost. Marsikateremu so se pri ginljivem nagovoru ločena od sveta, da je skoraj živa duša najti ne	prikazale solze v očeh.
more, brez vseh znamenitosti. Ako priđeš enkrat	Po nagovoru se Rašičani vstopijo v vrsto, v pota svojega obraza srečno po kamenitih potih	Naprej nese deček sv. razpelo, za njim stopajo do nje, odpre se Ti krasen razgled po celej ljub-	dečki, za temi pa belo oblečene deklice in drugi Ijanskej ravnini. Vaščani so pridni poljedelci,	Rašičani. Par vol in par čilih konj pa je vleklo pred vsem pa pridni sadjerejci, t čemur jih pod-	težki voz po strmi in ozki poti proti Rašici. Z pira vgodna lega vrtov. Le žalibog da drevje	močnim gromenjem možnaijev jih sprejmejo Raši-letos večinoma prazno stoji, kar je velika zguba	čani. Mala dva zvonova pa sta z visocega stolpa za Rašičane. V dobrih letinah je sleherni dan	glasno pozdravljala svojega novega gospodarja, po 20 do 30 krepkih fantov in deklet vsak s	Srečno so pripeljali zvon do cerkve. Pod vodstvom svojim košem ali jerbasom korakalo proti beli	spretnega in razumnega mojstra so krepki RaŠiŠki Ljubljani, kjer se je sadje vedno dobro prodalo,	fantje kmalu zvon potegnili v zvonik. V zahvalo. Letos bi se prodalo še bolje, a — ni ga.	da se je vse po sreči izteklo, bile so potem pete Da pa Rašičani ne skrbijo samo za polje in	litanije, ktere so služili trije ^duhovniki, namreč sadje, ampak tuđi za lepoto svoje cerkvice, priča	g. Žan, duhovni pomočnik iz Šmartna in dva donám novi stranski oltarček, priča nam, da je pred	mačina. Drugi dan pa je bila peta sv. maša, pri nekaj leti neka blaga vaščanka napravila sv. kri-	katerej se je novi zvon prvikrat oglasil. Vsake-žev pot, kterega v nedeljah stari, ki več v Šmar-	mu je veselja srce zaigralo in marsikdo je rekel; ten k krščanskemu nauku ne morejo, mladi, ki	Težko sem pogrešal denar, kterega sem dal za zvon, doma za varuhe ostanejo, prav pridno obiskujejo,	a sedaj, ko slišim njegov glas, mi ni čisto niČ žal. Letos pa so si omislili še veliki zvon, da podpira	Dragim Rašičanom pa druzega ne želim, ko stara zares majhna zvonova. Še le o Binkoštih	da bi Še mnogo mnogo let pri najboljšem zdravju 80 se začeli o tem meniti, pa glej, kmalu je bila poslušali mili glas novega zvona. Bog daj ! Bkupaj dovoljna svota in bajd ž njo k zvonarja,	ČmivoT Janko.
h
Od Kolpe 16. sept. — „No5 lia nebu zvezdice prižiga", in tako je no6, temna noč prižigala zvezdice na jasnem nebu, ko se je ob polu osmi uri zvečer poslovil od Fare pri Kostelji, ktera leži med visokimi gorami in jo loči od hrvatske strani široka Kolpa, mil. gosp. knezoškof. Že dobrih dvajset minut od Fare onkraj Kolpe je hrvatska župnija, tako imenovani „Brod kod Kupe". P« poglej hrvatske leposlovne liste, pa boŠ našel narisan imenovani kraj v „hrvatskoj Švici", kakor imenujejo Hrvatje v imenovanih listih, opi-sovaje prirodo gorskega kotara ali predelov od Fužin in tjekaj proti Ogulinu. Po leti je prijetno bivati v imenovani Šíici, ali le naj pride kdo zimo poskušat v iste kraje, bo videl, kako je prijetno.
„G-ospod ostani pri nas, ker se že mraři in dan se je nagnil". Pa miloatljivi G-ospod ni hotel, bolje rečeno ni smel ostati pri nas, kajti klicala ga je daljna apostoljska služba tamkaj daleč, daleč za kočevskimi hřiboví v TCoprivniku. Zatorej se Milostljivi le ni mogel gredé iz Oail-nics dalje bariti v župnem dvoru v Fari, kakor da je pozdravil še enkrat bolehnega g. župnika. Predenj zapusti Faro, glej, vea moški spol cele vasi seje tik župnega stana sebral, ki kleČé sprejme v večernem mraku blagoslov od Milostljivega. Pot od župnega dvora pelje navkreber; nekoliko stopinj od cerkve nad cesto stoji lep slavolok z napisom: „Bodi pozdravljen višji pastir, ki nam přineseš od Boga mir! Grede gori po cesti pogleduješ, kako veličastno svetijo luči vzdigovaje se ena nad drugo, ali ko prideš bližje, vidiš zbran ves ženski spol od Fare, ki sveti g svečami da vidi še enkrat resnobno - milo obličje višjega pastirja in sprejme od njega blagoslov. Zatoraj, dragi mi bralec, spremljaj v duhu Milostljivega na Banjaloko. Cesta se vzdigaje. Konji so izmučeni iz daljne Oailnice, le počasi se voz naprej premika. Srce pa Človeku pretresa, ko v veSernem mraka odmeva glas zvona iz hriba in doline. Ko dospe Mil. na Krkovo, prvo selo nad Faro zopet pri cesti vse staro in mlado z lučmi pričakuje. Se kakih deset minut vkreber in voz dospe do vrha v selo Vrh. Zopet tu so se zbrali TSi vaščani, ki prepevajo pesem Matere Božje, da tako s petjem sprejmejo svojega Škofa in se poslove od njega. Zdaj se pa začne ravna cesta. Zvon iz bližnje vrhovake podružnice zvoni, ravno tako doné zvonovi hrvatske župnije v Podstenah onkraj Kolpe. Pa spet čez pet minut in sliši se glasen strel od razvalin starodavnega grada Kostela, od kterega ima imenovana župnija ime. Mogočno se vzdiguje ogenj proti nebu na razvalinah mogočnega nekdanjega grada. V znožju starih zidin, ki so se ohranile močne Še do današnjega dne, &e glasi vbrano petje treh zvonov podružnične cerkve sv. treh kraljev, v ktero so se nek-
daj zbirali služabniki gospodarja od grada k Božji fllužbi, ki 80 imeli okolo imenovane cerkvice svoja bivališča, kakor je še v Valvazorjevej knjigi viditi. Gospođa gori na gradu, kakor Še sama razvalina kaže, je imela svojo domačo kapelo. Pa le malo časa hitijo vozovi po ravnej cesti, ker pred vasjo Banjaloške župnije, pred Novimi seli se zopfct začne strma pot, ki pa je le kratka.
Kaj sveti na vrhu klanca? Ali je kres? Pa glej ! Mogočno odmeva strel v romantično Kosteljsko dolino. Pa spet glej 1 Lučica pri luči. Novoselci Banjaloške župnije pričakujejo z lučmi Milostljivega, ker temna noč se je vlegla. Za nekaj minut in mil. knez se med strelom in krasnim donenjem BanjaloŠkih zvonov pripelje do župnega dvora na Banjaloki, đa tu dmgipot prespi na potu iz Kočevja v Osilnico in nazaj. Drugi dan 12. sept, zjutraj se je Milostljivi odpeljal iz Ban-jaloke y Kočevje in od tod znabiti še po slabej-šem potu, kakor je od Banjaloke na Faro^ v župnijo Koprivnik, od ondot pa v Belokrajno. Mi pa tu ob Kolpi živeči kličemo in želimo: Vaegamo-gočni blagoslovi delovaaje našega višjega pastirja I
Krems ob Donavi 34. sept. — (Jesen, sadna razstava.) Jesen je letos tukaj naznanila svoj prihod s precej resnimi in hitrimi koraki. Mrzli sever nas opominja jeseni skorej ve6 kakor nam je ljubo. NoČi so postale zelo hladne, kar ne bode dobro za vino, ki sedaj najlepše zori. Sedaj bi zelo potrebovali še nekaj gorkih dni.
Danes se je otvorila slovesno oh 11. uri dopoldne sadjerejaka razstava, katera traja od danes t. j. 24. do torka 27. t. m. Vdeležilo se je razstave prav mnogo sadjerejcev. Postavili so se tudi razni stroji, kateri se rabijo pri umni sadjereji. Kar sem mogel danes mimo gredé ogledati, so se mi najbolj dopala mlada drevesca vi-sokodebelnata, kakor tudi nizki špalirji itd., kar je došlo iz bližnje občine Melk, ter iz sadjerejake šole iz Klosternenburga.
Naslednje dai odpre se razstava ob 9. uri dopoldne, zapre pa ob 5. uri popoldne. Enkrat med razstavo se snidejo vsi sadjerejci v posvetovanje. V pondeljek 26. t. m. bo slovesno razdeljenje premij. V torek 27. javna dražba sadja, potem se pa razstava zaključi. Ako hi Vam ljubo bilo, pošljem obširnejši ter natančnejši opis razstave prihodnjič. *)	Krivčev,
Domačé vestL
(Presvetli cesar) bo darovali za to6o poškodovanim v Trebnjem 500 gld., za one v Starem logu tudi toliko. Nabralo se je letos za vse po toči poškodovane Dolenjce okoli 3000 gld.
*) Prosimo, bodemo % veMoljein sprejeli, ako bode do-puiČAl prostor.
(Prememlbe pri đarkarijah.) G. Ven-cajz priđe iz Črnomlja za đavkaija v Vipavo, g. Knez iz Črnomlja za kontrolorja v Zatičino, g. "Waida za davkarja v Črnomelj, g. Fer lič za kontrolorja v ta kraj. G. Orehek je postal davkar v Litiji; za kontrolorja pride tu sem g. pl. Andriolli, za pristava g. N. Mahorčič; T Kržko prideta kot pristava gg: Reichel iz Novega mesta in Križman iz Ribnice. G. Nu-čič je postal davkar v Žužemberku, g. Škrem kontrolor v Ribnici, g. Martiniië pa v Kranja. V Koievje pride iz Krškega g. Oblak za pristava, g. Ekselj pa za vajenca v Novomesto, g. Brvar T Kostanjevico, g. Geatrin iz Kostanjevice kot vaienec v Ljubljano.
(Živinozdravnik) g. Perdan ^re iz Kočevja v Ljubljano, g. Folakovski iz Črnomlja v Kranj. Novoimenovana živinozdiavnika sta gg.: Kindig za Kočevje, Sadnikar za Črnomelj.
(Učiteljica) gsfdč. Šerc gre iz Mirne peči v Dob, g. učitelj Črnologar iz Velikega Gabra t Št. Vid pri Zatičini, g. Perko je za trdno postavljen v Smihelu pri Zužemberim.
(Trgatev), ki se te dni po Dolenjskem pričenja, obeta še kaj lep pridelek, če tudi je moče letos primanjkovalo, zlasti julija in avgusta meseca in še celó do 20. sept. Julij je bil letos dosta toplejši od lanskega; avgust in september ata bila sicer suha, a ne tako topla, kakor lansko leto. — V krškem okraju je bila letos na trtah sem ter tje strupena rosa; vsled tega se je listje prej posušilo.
(Vinaka letina) obeta, kakor po drugod, tudi po Dolenjskem Še kaj dobra biti. Vina bo še kaj obilo. Ali bo tudi dobro? Bo, bo, zlasti pri tistih vinogradnikih, ki se z trgatvijo prenaglili ne bodo. Vinska jagoda mora sladka postati, sladkor se mora čutiti že v roki. Če tudi so zadnji dnevi septembra postali mrzli, vendar le pustimo grozd na trti viseti, da se tekočina v njem v sladkor spremeni.
(V Škocijanu pri Turjaku) je nmrla 30. avgusta v Malih Lipljenih blaga Žena Marijana Jančar, vrla mati g. Fr. Jančarja, ki je sedaj župnik na Dunaju pri nemškem viteškem redu. Stanovala je nekdaj v Žabji vasi pri Novem Mestu, pred 10 leti pa se je preselila semkaj v rojstno hišo. Bodi jej lahka zemljica!
(Nove šolske hiše) se bodo zidale, oziroma razširjevale v 4 vaseh črnomaljskega okraja, in sicer v Bojaucih, Božakovem, Strekljevcu in Starem trgu. Zidanje se bode po dražbi oddajalo 3., 5., 8. in 10. t. m.
(Klanec pri VolavČah) na cesti Št. Jamej-Novomesto se je odstranil in začelo se bo zdaj po znižani cesti voziti.
(Uradne ure na novomeškej pošti) so od danes poČenši popoludne od tretje do sedme ure, zjutraj pa, kakor do sedaj od 8 do 12. ure.
(Nove pošte) v Št. Petru pri Novem mestu in v Leskovcu pri Krškem odpro se s
I.	oktobrom.
(Posestvo) na Grosupljem pri Šmarji, dosedanja last gosp. Tschinkelnov, sta kupila gospoda Anton Knez in Jožef Vodnik iz Šiške za
II.500	goldinarjev.
(Odlikovanje.) Na čebelarski razstavi v Stutgartu je dobil naš znani gorenjski čebelar gosp. Ambrožič iz Mojstrane prvo odliko in sicer srebrno kralj, wtirtenberško medaljo, katero mu je Nj. kralj. Vis. princ Viljelm lastnoročno izročil. Zraven te najvišje odlike dobil je naš zaslužni čebelar še dve druge odlike.
(Živinski sejmi) v okraji Rudolfovo so bili obiskani, kakor sledi: Na veliki sejm v Novomesto dne 30. avgusta bo prignali 1200 glav goveje živine in 30 konj; na mesečni sejm 5. septembra pa 420 glav. 14. septembra v Žu-žemperk 1230, 17. sept, v Brnsnice 340 in v Mrno peč 29. septemb. 650 glav goveje živine. Kupčija je na vseh sejmih slaba, cena živine jako nizka, vkljub temu pa cena mesa v Novomestu neprimerno visoka.
(t Umrl) je 28. septembra v Kamniku ondotni g. samostanski gvardijan, v obče spoštovani in priljubljeni preČast. gospod P. Albert Pintar, rojen v Kranjski gori, 58 let star. Naj v miru počiva !
(Učenci) deželne vinarske, sadjarske in çoljedelske šole na Gimu šli so 27. t. m. na Štajarsko v Maribor, tamošno deželno vinarsko in sadjarsko šolo ogledavat. Spremljala sta jih gg. vodja in adjunkt. Kakor se sliši, se jeza letos razpisane Štipendije te prekoristne šole najmanj prosilcev iz Dolenjske oglasilo.
(Strelišče pri Krškem) so vojaki 26. sept, zapustili za letos. Vojaki so bili z ljudstvom in krajem zadovoljni, a ljudstvo ž njimi. Vojaki niso bili kar nič zboleli, in z ljudstvom nič prišli v prepir. Nekoliko denarja je prišlo po vojakih med ljudstvo ; obilo ne, kajti vojakom je vse pičlo odmerjeno. Za grunte ne bodo dobili kmetje veliko odškodnine; veliko škode jim vojaki učinili niso, a tudi komisija le malo odškodnine pripozna. Na dobrem so le tisti, ki so se bili naprej pogodili,
(Opozarjamo čitatelje svoje), da je dalo lastništvo „Slovanovo" na hčen kartonski papir natisniti dve sliki Ljubljane in sliko slavnega našega učenjaka Davorina Trstenjaka, katere je pred kratkem prinesel „Slovan". Te slike prodaje upravništvo „Slovanovo' po 25 kr., s pošt-

nino Tse tri za 80 kr. Najbolje je, če se jih naroči Yeč skupaj, da se odpošljejo v posebnem zavitku. — Ker ao imenovane slike res lepe in bodo v okraso vsakej sloyensbej hisi, priporočamo obilo njihovo naročanje.
(Drobtinice 21. letnik.) Vredil dr. Franc Lampe, izdala katoliška družba za Kranjsko. To je naslov prekrasnej knjigi, ktero smo ravno kar prejeli. Prekfaaua, prekoristna knjiga je, pravim. Rade bi „Dol. Nov." o njej kaj več spregovorile, ali ker jim pomanjkuje prostora, le par besedi. — Ta knjiga je nadaljevanje nekdanjih „Drobtinic", ktere je slovensko ljudstvo prebiralo % velikim veseljem in v največo svojo korist, „Drobtinic" , kterim je bil pokojni nepo-zahljivi škof Slomšek tako rekoč oče in poglavitni podpornik. Izšle so zadnje „Drobtinice" 1. 1869. K!aj hvaležni smo gospodom, da so jih zopet spravili na dan letos, ko smo 24. septemb. obhajali 25 letnico, kar je izdihnil svojo blago dušo najbližji Slovenec, skof Anton Martin Slomšek.
Knjigo kinča podoba zlatomašnika sv. očeta papeža Leona XIIÍ. V njej pak bode našel vsak bralec podučnega in zanimivega berila toliko, da mu nikakor ne bode žal, ako si pritrga 1 gold, 20 kr, ter kupi prelepo knjigo.
Dobi se pri g. proStu Jarcu v Ljubljani in brez dvoma tudi pri vseh slovenskih bukvarjih.
boš ti, o álovek, modro stvarifio aSil?! Poglej divjo íivÍDo, kdo jí jemlje skuto? Nobeden. Oaa je zdrava, ia dela, da je živina zdrava.
* (Kedar se konj prehladi) je zeló nevarno. Razgreti konj naj ee drži na gorkem kraja ia dobro z koci ogrne. Dajaj mu večkrat na daa med skopo „Foenum graeeam''^, ki se v lekarni dobi. Dajaj mu tudi večkrat frišnega mleka.
Razne vesti*
*(Ta je pa dobro i plačal oderuha). Oderuhu je bil dolžan revež, ki je imel edino kravieo. In se to mu je hotel oderuh prodati, ko ne bi siromaka branila nova postava, pa kateri npnik dolžniku ne sme prodati takih reči, katerih dolžnik za življenje neobhodno potrebuje. Kaj si izmisli oderuh, da bi vendar le do kravice prišel? Podari dolžniku kozo, ieš da bo redila dolžniku družino, a jaz mu potlej smem kravo na prodaj dati. SoBcd pa dolžniku odpre oči in mu gvetuje, koj kozo zaklati, vaaj mu jo je oderuh podaril. Dolžnik to res stori in do edine kravice lakomui oderuh vendar le ne more priti.
*	(Krt je koristen). O tem ao se na novo prepričali na nekem sadtiaosniku na Neměkem. Izkopali so veliko ňtirioglato jamo. Na dnu in ob straneh BO jamo obili z deskami. Zdaj ao vanjo izkopano zemljo zopet nasuli. Nalovili so kacih 150 ogercev in nekaj glist. To golazen so djali na jamo. Kmalu so se ogerci in gliste v zemljo zarile in razlezle po jami. Iz nje pa niso mogli, kajti skozi deske veadar niso mogli riti. Visto jamo spustili so zdaj se vjetega krta, ki je začel po zemlji sim ter tje riti in hrane iskati. Čez nekaj časa preiěčejo zemljo, da bi videli, ali je krt ogerce in gliste polovil in požrl. Eaj menite, ali jih je? Skoro vee je požrl. Zdaj naj pa kdo reče, da krt ni koristen, ko toliko škodljivega mrčesa požre !
*	(liočeš teleta zdrava in trdna imeti), privoši jim prvo mleko, katere neumni ljudje ne puste sesati. To mleko je natura nalašč naredila, da teletom izČieti čeva in so potem zdrava in trdna. Kaj
SmeSnice.
Kako je to, da so pred godlo jeli, predenj 80 prase zaklali?
Reven gostač je prasè zredil. Da bi pa klavca ne bilo treba kaj dati, sklenil je, da ga bode sam zaklal. Alt aaš možek tega ni znal. Menil je namreč, da je dosti, da mn le nož v vrat potisne. AH prase ni hotelo poginiti, in jo cvililo, da je cela vas slišala. Pustili so ga torej, godlo skuhali, pojeli, in potem se le gostač gre po klavca, ki je klaverno prase v kotu sviujaka našel in ga zaklal. Kakor tema revežu, godi so tudi drugim klavcem, da noža ne znajo v srce pahniti, ampak jim za pluča uide. Tako so vrjetno pravili o vražuem moža, da je tekel po žebel v mrtvaško trugo, ker presič ni hotel ali ni mogel pogiaiti, da ga mu je v možgane zabil, — 01 nekega druzeg» pripovedujejo, da je presič na smodišču rekel:^„Buh, buh", in da jim je skoraj iz smudisća všel. Se več tacega po svoji nevednosti naredé takltrapilci uboge živali; potem pa pravijo: „Ta je memo Ěel in mi je naredil, da ga nisem mogel zaklati." Iz „Nov."
Neki Kočevar prišel je v Rakitnieo. Tu poizveduje, kako bi mu bilo mogoče medveda nastaviti, da bi ga ubil. Vaški fantje pa, ki se vedno radi šalijo, nasvetujejo ma, naj medveda nastavi meda, za tri grose kniha, tri Četrt litra ruma in ea četrt litra špirita, tako da ee bode medved npijanil in da ga bode potem ubil. Mož uboga in vse tako atori, kakor 80 mu nanvetovali, kajti on ni dobro prebrisane glave. Vaški fantje pa, ki so ga pri tem delu opazovali, spremili so moža, da je šel v skedenj spat, to namreč zato, da so za gotovo vedeli, da spi. Potem se vrnejo ter se namesto medveda oni gostijo in nalivajo % medom, ramora in Špiritom. On pa drugi dan medveda pijanega iSče, toda najti ga ni mogel. — O dmgej priliki se zopet mož pritožuje, da mu koga neče trave rezati, fantje pa, ki so mu že prej dober svet dali, mu tudi v tej zadregi pomagaj», ter mu z lojem koso namažejo, Z lojem namazane kose se pa ni hotla še osla kose niti kosa trave prijeti ampak se je celo pod koso pripogibala.
Listnica Uredništva.
Stefan Doltár, St. Lonia Nord-America, Dobivali bodete „NoTÍce" ođ ziÏBj KS naprej do maroija leta 1089. — G. -T, P, v P. Zarad pre ob il ega gradira ne moremo sprejeti. Morda ob priliki.
titna cena v Novem mestu 26. septemb. 1887.
Domače pšenice mernik 1 gld, 90 kr., Debetaéo (koruze) 1 gld, 50 kr., Soršice 1 gld. 40 kr., RS 1 gld. 25 kr., Ječmena 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa 65 kr.. Krompirja 70 kr.
Loterijske srečke.
Bradée 17. septembra 11 39 30 87 1 Tr«t 24. septembra 26 75 9 71 38
Zahvala.
v veliko dolžnost i čast si štejem s tem potom jamo zahvaliti se iz dna srca častnemn odsekn, po-Bebno g. inženirja M. Živica kot načelnikn, g. Veko-slavu Kaliatra kot blagajniku, da so se blagovoljno trudili nepozabljivemn pokojnemn Ivan-n Dolinarjn postaviti prekrasen spominek v Trsta, kakor tudi spominsko i dragoceno ploščo v Škofjiloki, koja je bila dne 28. avgnsta 18S7 v rojstni hiši vzidana i odkrita, kakor tndi vsem preiastitim rodoljubom, koji BO blagovolno darovali v ta namen. Bog plati !
V Trst n, dne 5. sept. 1887.
Katarina vdova Dolinar, [105]	soproga.
Dva živinska somnja
vsako leto I. maja in 18, oklobra sta z odlokom visoke e. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 26. pro-senca 1887 Ět. 11566 na
Bohinjski Bistrici — Gorenjsko
dovoljena. — Slavno občinstvo se ca prvi somenj 18, oktobra t. 1. vabi k obilni vdeležbi.	[io2]
Županstvo na Bob, Bistrici 24. sept. 1887.
[92-3]
Objava.
„Koroške bukvice".
Miba: Jutri je nedelja, bo pa spet dolg časi V gostilnico ne maram iti, kjer pijanci vpijejo in razsajajo; doma pa tudi no vem kaj početi.
Jaka: Zakaj se pa ne naročiš na „Koroške bukvice"? Tam najdeš tako lepo branje: pripovedke, pesmice, smešnice, povťsti, zgodovicsko črtice, gospodarske poduke itd. Oe bos to bral, ti gotovo ne bo dolg čas.
Miha: Pa je huda za denar; to bo gotovo draga reč?
Jaka: Kaj bo drago? Vsaki mesec pridejo ene bukvice in veljajo LO kr. Vsake šestice pa ne bos posebej pošiljal; zsto pošlji 60 kr., pa imaš plačano za šest enopičev ali za pol leta.
Miha: Kje se pa tiskajo te bukvice?
Jaka: Tiskajo ee zdaj pri g. Krajcu v Kovem mestu; denar moraš pa le v Celovec poslati na pisatelja Filipa Kaderlapa, klic ni treba pristaviti, saj ga pifimonosci tako poznajo.
Miha: Bom pa poskusil. Saj je res bolj pametno, kaj lepega brati, kakor denar zapiti, Kar danes zapijem, jutri nimam veČ; bukvice pa ostanejo in jih se drrgim lahko posodim,
Jaka: Če čes 10 let jib ho» rad bral; taka reč Tie zastara,	[97—2]
Pri Franc Golemu v Rudotfovem se takoj prodajo Bodi, ki držé od 12 do 30 veder z veiikokadjo vred, vse v dobrem stanu.	[104—1]
Proda se: Ena hesta, ki meri 10 oralov in je od mesta Rudolfovo oddaljena eno in pol ure ter na dobri eesti. Vhcsti jo čez 300 hrastov, ki merijo pri tleh 35—55 cm premere in so 16—20 m visoki. Polovica boste je bukovja in gabrine.
Tik državne ceete v Zagreb, na Tratah pred Cikavo ležeča dobro obdelana in prav rodovitna njiva blizo 6 oralov mereča in ravna.
Vinograd v Zalokah 3 orale, sadunosnik, sadni vrt, njiva in hosta 4 orale v lepi legi z vozom lahko doiti. Lepa zidana hišica, z obokano kletjo, prav pripravno za stanovališče.
Natančneje se izvépii „Upravnistvu Dol, Novic".
T najem se da iz proste roke v Skocijanu na najlepšem prostoru
ht v
1 S a
0skrl>iiištTO WamlboMove graščine
Hmelnilw liaznai-ja, da prodaja pravi {io3-i]
Štajerski Srni gorski oves,
ki tehta 52 kil hektoliter, po 6 gld. 100 kil,
Jože Strzelba v Ljubljani
kupuje vedno po najvišji ceni
ceSmîiîjevo lubje, jeternik
in druge zelišča.
V Novemmestii sprejema biago iz prijaznosti gospa Marij» Kohrmaiin.	[ss-si

pripravna za kerčmo, staeuna, magacin, pod, klet, hlev svinjak, kozolc, zelnik, vert, in travnik polovica grunta, vinograd v Vinverhu. Samo stanovanje ali pa tudi grnnt zraven kakor kdo boče, prav po nizki ceni.
[86—2] Ana PlaninŠek, ▼ ěkocijanu itav, se,
Prodajalnica v najem
V Trebnjem daje se za več let v najeni ona prodajalnica, ktero je imel mnogo časa gospod Sober iz Ljubljane, Pogoji se izvejo pri
Franc in Johani Zure
[89—2]	v Trebnjem ět. 28,
Kdorkoli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje žeiezja, obrne naj se na
Franc-a Tercek-a,
trgovca z ielezjem rta Valvazorjevem trgu št. 5, v tilii c> kr. okralnega glavarstva v LJubllani.
Tu se dobé po nizkih cenah v obilnem izbom: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, átorje za âtokadoranje, asfalt za tlak, skfejni papir (Dachpappe), âtedilna ognjišča (špar-herdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in drage pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča
gori podpisani.
Odgovorni urednik, izdajatelj in «aložnlk J. Krajeo.
HoTomMto. — Vstianil J, Kraje«.