527
Odmevi
PREVENTIVA BOLEZNI SRCA IN ŽILJA
– ŠE IZ DRUGEGA ZORNEGA KOTA
Josip Turk
V Zdravniškem vestniku 2003; 72: 261–3 sta Jožica Maučec-
Zakotnik in Mitja Lainščak napisala uvodnik z zgornjim na-
slovom. Vse, kar je napisano, predvsem pa, kar je storjenega
v Sloveniji za preprečenje bolezni srca in žilja, je dragoceno.
Rezultati pa bodo boljši, če bodo prizadevanja na tem pod-
ročju strnjena in če delo nevladnih organizacij pri tem ne bo
prezrto. Še preden je tekla prva raziskava CINDI v ljubljanski
regiji v letih 1990/91, se je na pobudo zdravnikov Kliničnega
centra že ustanavljalo Društvo za zdravje srca in ožilja Slove-
nije, ki je želelo spoznanja stroke, da se z ustrezno vzgojo ljudi
za bolj zdrav življenjski slog dajo preprečiti ali vsaj zmanjšati
številni dejavniki ogrožanja, ki vodijo k zgodnejši ateroskle-
rozi in vsem njenim znanim posledicam. Ni dovolj, da jih po-
znamo zdravniki, mora jih poznati vsak posameznik in jih upo-
števati. Življenjski slog, osvojen prek družine in utrjevan skozi
vse poznejše življenje,.je pot, ki bo vodila do boljših uspehov,
kot smo jih lahko registrirali doslej z raziskavama CINDI
(1990/91) in CINDI (1996/97) ter raziskavama EuroASPIRE I
(1996) in EuroASPIRE II (2000). Kardiologi se zavedamo in
zadnjih 15 let poudarjamo, da brez profesionalizacije in tudi
brez večjega angažiranja vseh dejavnikov družbe, predvsem
politike, vlade, šolstva in gospodarstva na področju preventi-
ve ne moremo pričakovati podobnih rezultatov, kot so jih do-
segli v ZDA in skandinavskih deželah s Finsko na čelu, kjer
jim je zbolevnost in smrtnost zaradi bolezni srca in žil uspelo
znižati za polovico. Projekt CINDI z vso svojo razširjeno de-
javnostjo in ambicijami predstavlja pomemben delež financi-
ranega profesionalnega pristopa k problematiki. Ni pa prav,
da strokovnjaki, ki se s tem projektom ukvarjajo, hote ali ne-
hote pozabljajo na nevladne organizacije. Naj jih nekaj ome-
nim: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza društev
nekadilcev Slovenije, Zveza koronarnih klubov in društev Slo-
venije, Društvo pljučnih bolnikov in morda še nekaj drugih.
Iz tega razloga menim, da je spredaj navedeni uvodnik tako
kot nekatere druge dosedanje predstavitve CINDI pomanj-
kljiv.
PREVENTIVA BOLEZNI SRCA IN ŽILJA
Jožica Maučec-Zakotnik, Mitja Lainščak
Bolezni srca in žilja predstavljajo enega pomembnejših pro-
blemov sodobne medicine in bistveno vplivajo na druga po-
dročja naše družbe. Pomurje po številnih epidemioloških po-
datkih (1–4) negativno izstopa iz slovenskega povprečja. V
zadnjih nekaj letih ravno v Pomurju poteka več aktivnosti za
oceno in izboljšanje stanja in tudi zato smo uvodnik v pomur-
ski številki Zdravniškega vestnika (5) namenili preventivi bo-
lezni srca in žilja.
Odziv bralcev je verjetno odraz aktualnosti problematike in
veseli naju, da je uvodnik tako kmalu sprožil prve odmeve.
J. Turk, eden začetnikov preventivne dejavnosti v Sloveniji
(6), v svojem odgovoru (7) povzema stanje v Sloveniji in
izpostavlja delo nevladnih organizacij. Prav gotovo velja, da
so aktivnosti nevladnih organizacij in civilne družbe tudi v
medicini izrednega pomena. V Sloveniji na področju bolezni
srca in žilja obstaja in deluje vrsta nevladnih organizacij, ki
združujejo bolnike, jih izobražujejo in vzgajajo ter primerno
dopolnjujejo delo zdravstvenih organizacij. Na žalost slednje
ne velja za Pomurje v enaki meri kot za ostalo Slovenijo. V
pomurski številki smo se osredotočili predvsem na stanje v
Pomurju, kjer večina aktivnosti na področju bolezni srca in
žilja poteka pod okriljem vladnih organizacij. Izpostaviti ve-
lja delo Zavoda za zdravstveno varstvo in akcijo »Živimo
zdravo« v okviru projekta »Mura«, v katerem že uspešno in
tvorno sodeluje Pomursko društvo za boj proti raku (8–10).
Omenjena akcija je bila oblikovana po finskem modelu (11),
in upamo, da bomo čez nekaj let lahko ugotavljali pozitivne
rezultate našega dela.
Avtorja upava, da bodo tudi zadnji prispevki, poleg vseh že
potekajočih dejavnosti, pripomogli k izboljšanju stanja na pod-
ročju srca in žilja v Pomurju. Meniva, da je ta cilj dosegljiv.
Prebivalci so vedno bolj zainteresiran partner, vladne organi-
zacije že izvajajo in financirajo več dolgoročnih projektov, z
aktivnostjo celotne civilne družbe pa bomo zelo verjetno hi-
treje in lažje dosegli skupne cilje.
Literatura
1. Šelb-Šemrl J, Brcar P, Šešok J. Umrljivost. In: Anon. Statistični letopis
2001. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2003: 15–21.
2. Markota M ed. Zdravje v Sloveniji 2001. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja, 2003.
3. Lainščak M. Management of acute myocardial infarction in regional Slove-
nian hospital. In: Final program and abstracts of the 10th Alpe Adria
cardiology meeting; 2002, Apr. 17–20. Vienna: Association for promotion
of research and training in cardiology in the Alpe Adria region, 2002: 37.
4. Bedernjak-Bajuk N, Mikolič R. The patients with acute myocardial infarction
and diabetes mellitus. In: Kenda MF, Fras Z eds. Abstract book of the
anniversary 8th Alpe Adria cardiology meeting; 2000, May 24–27; Portorož.
Ljubljana: Slovenian society of cardiology, 2000: 61.
5. Maučec-Zakotnik J, Lainščak M. Preventiva bolezni srca in žilja. Zdrav Vestn
2003; 72: 261–3.
6. Turk J. Reduction of cardiovascular diseases through the Slovenian heart
foundation. In: Kenda MF, Fras Z eds. Abstract book of the anniversary 8th
Alpe Adria cardiology meeting; 2000, May 24–27; Portorož. Ljubljana:
Slovenian society of cardiology, 2000: 54.
7. Turk J. Preventiva bolezni srca in žilja – še iz drugega zornega kota. Zdrav
Vestn 2003; 72: 261–3.
8. Belović B, Zelko E, Maučec-Zakotnik J, Buzeti T. Community health preven-
tion through healthy food consumption-field project in local community
Beltinci. In: Raspor P, Hočevar I eds. Technology – food – nutrition – health
book of abstracts of the 1st central European congress on food and nutrition
and 2nd Slovenian congress on food and nutrition; 2002, Sep. 22–25;
Ljubljana. Ljubljana: Biotechnical faculty, 2002: 201. 
9. Belović B, Zelko-Peterka E, Maučec-Zakotnik J. Health strenghtening with
healthy food and physical activities – an integral part of the project named
Mura health and development. In: Končni program, povzetki prispevkov
in članki Mednarodna konferenca Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo
prehrano; 2002, Apr. 18–21; Radenci. Ljubljana: CINDI, 2002: 20.
10. Zelko-Peterka E. Projekt »Živimo zdravo – Beltinci 2002«. In: 2. srečanje
članov / predstavnikov lokalnih promocijsko preventivnih skupin LPPS;
2003, Jan. 25; Ljubljana. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2002: 22–3.
11. Vartainen E, Jousilahti P, Alfthan G, Sundvall J, Pietinen P, Puska P. Cardiovas-
cular risk factor changes in Finland, 1972–1997. Int J Epidemiol 2000; 29:
49–56.
Medikohistorična rubrika
PRVO NEPLAČANO DAROVANJE KRVI
V MARIBORU 5. 2. 1953
Edvard Glaser
Ob 50-letnici organiziranih prostovoljnih, neplačanih daroval-
cev krvi je RKS v Zagorju 4. 6. 2003 pripravil lepo praznova-
nje, ki so se ga udeležili poleg lokalnih še najvidnejši pred-
stavniki države s predsednikom RS g. dr. Janezom Drnovškom,
bivšim predsednikom g. Milanom Kučanom, ministrom za
zdravje g. prof. dr. Dušanom Kebrom, generalom Ladislavom
Lipičem, g. Božidarjem Voljčem, vodjem regionalne delega-
ZDRAV VESTN 2003; 72: 527–39