Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljsi: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljti: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/i6. uri popoludne.
Štev. SO.
7 Ljubljani, v torek 3. februvarja 1885.
Letnik XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 31. januvarja.
Kongrua.
Pričetek obravnave o Kongrui poročal sem Vam že včeraj; danes naj nekoliko natančnejega povem iz raznih govorov, ki smo jih včeraj slišali. To bo marsikomu tem ljubši, ker današnji Dunajski listi, razun „Vaterland-a", nimajo obširuejih poročil o državno-zborovi seji. S tem se hočejo namreč maščevati nad g. predsednikom in Schonererjem, ki je zahteval, da se mora časnikarjem prepovedati pohajkovanje po mostovžih, prostorih in sobanah, ktere so odmenjene samo za državne poslance. Pa nihče jih menda ne bo prosil, da naj pridejo nazaj; ako mislijo, da so lahko brez poročil, in da jih naročniki ne bodo zahtevali, naj slobodno izostanejo; toda zdi se nam, da bodo kmalo prilezli nazaj in se po dr-žavno-zborniški palači šopirili, kakor poprej.
Toda vrnimo se h kongrui. Prvi govoril je levičarski poslanec dr. S tur m. Vpisan je bil kot govornik zoper postavo, vendar pa je precej v začetku rekel, da ne nasprotuje postavi in obsegu njenemu, ampak le načelom, na ktera se ta postava naslanja, in ki so izražena v nasvetovani resoluciji. Po mnenji odsekovem se ima najprej sprejeti resolucija, in potem še le postava. Sturm in tovariši njegovi pa hočejo, naj se prej glasuje o postavi in še le potem o resoluciji. Postavi namreč oni ne nasprotujejo, pač pa resoluciji, za postavo bodo glasovali, ne pa za načela, izražena v resoluciji. In kaj jim v tej resoluciji ne diši? Sturm je to odkritosrčno razodel. Prvič jim ni prav trditev, da sme vlada le v po-razumljenji s škofi vravnati kongruo, oziroma na cerkveno premoženje nakladati novih davkov. Drugič jim ni prav, da so verski zakladi smatrajo za cerkveno premoženje; v liberalnih očeh so ti zakladi državno premoženje, ki je pa odme-njeno za versko zadeve in potrebščine. In tretjič
jim ni po volji misel, da je vlada dolžna iz državnega premoženja zboljšati plače duhovnom; ona te dolžnosti nima, ampak stori le iz milosti in usmiljenja, kar stori. In v tem oziru po mnenju Sturmo-vem resolucija sega še dalje kakor konkordat, kjer se državna podpora verskih zakladov ni zahtevala kot dolžnost, ampak se je le opirala na prostovoljno obljubo, da jih bode država podpirala po mogočnosti in okoliščinah. Ker levičarjem ne dopadajo načela izražena v resoluciji, zato ne bodo glasovali za njo, pa tudi za uvodne določbe v postavi ne, ki so posledica onih načel, ampak bodo v posebni obravnavi nasvetovali potrebne premembe. Konečno je Sturm naravnost pokazal liberalne, cerkvi protivne roge, rekši, da se levica nikdar ne bode vklonila pod sramotne „gavge" (kavdinisches Jocli), ter cerkveni visokosti podvrgla državno postavodajalstvo. Ona namreč misli, da bode duhovščina s pobolj-šanjemplače postala neodvisna od svojih višjih, da bode začela zopet izvrševati svoje dolžnosti, in se ne več brigala za volitve. (To je toraj pravi vzrok ljubeznjivosti levičarjev do katoliških duhovnov! Pis.) Eazun tega je Sturm v svojem govoru tudi še zatrobil v ve-likonemški rog ter izrekel nado, da bo vsled kongrue morda prišel tudi čas, ko bodo Nemci imeli samo nemške duhovne in se ne bode več kaj tacega zgodilo, kakor nedavno v neki nemški ljudski šoli, ko je duhoven tirolskega otroka silil po češki „Oče naš" moliti, in je bil otrok tepen, ko tega ni znal. Na levici čuli so se pri tej priliki glasovi: „čujte, čujte" in celo „fej te bodi" je bil slišati.
Za postavo govoril je prvi rusinski katoliški kanonik Ozarkievič, ki je bil ud dotičnega odseka. Omenjal je nekterihjako trdih določb, vendar pa priznaval, da ima postava mnogo dobrega in da bode zarad tega za njo glasoval.
Za njim je poprijel besedo eden najdolgočasnej-ših govornikov, profesor Lus tkan del, ki je pa mnogo tega ponavljal, kar je že prej omenjal dr.
Sturm. Zlasti se mu prilega jožefinski duh, ki se v obilni meri nahaja v tej postavi, in navdaja ga upanje, da bode duhovščina iz hvaležnosti za zbolj-šane plače tem marljivejše izvrševala šolske postave.
V imenu vlade govoril je minister bogočastja, baron Konrad. Govoril je dolgo in obširno, povedal pa le malo, zlasti tudi sedaj po njegovem govoru ne vemo, bo li tolikanj zaželjena in pričakovana postava letos prišla v veljavo ali ne. Omenjal je, da je vlada že dolgo pretresala zboljšanje duhoven-skih plač, da se je pa reč silno dolgo zavlekla. Pa to je bilo reči sami le na korist, ker je imela vlada med tem časom priliko pozvedovati, koliko bodo znašali stroški, ki bodo vsled tega zadeli državo. Zdaj lahko naznani, da vlada privoli v povikšanje teh stroškov, vendar pa želi, da bi je ne zadeli vsi naenkrat, ampak da bi se zboljšanje izvršilo le polagoma v teku nekterih let. In zbornica bi prav storila, ako bi v tem smislu spremenila odsekov načrt. Kako naj se pa spremeni, tega ni povedal, kakor tudi tega ni razodel, kaj misli vlada storiti, ako odsekov načrt obveljil brez premembe. Glede resolucije je g. minister rekel, da vlada v tem oziru nič ne stori, ker se mu dozdeva, da se verski zaklad tukaj ne da vravnati.
Izmed mnogih govornikov na desnici govoril je potem župnik Weber iz Moravskega. Na pomis-like ministrove, da se zarad pomanjkanja denarjev plače duhovnov niso mogle zboljšati, odgovarjal je, da je imela liberalna vlada za vse denar, samo za duhovne ne. Ko je šlo za plače učiteljev, se je samo zapisalo, in odpreti so se morale vse blagajnice, državne, deželne in okrajne. Kar je bilo za nje prav, bi morali biti tudi za duhovne pravično; ali mar niso tudi duhovni učitelji in odgojitelji? Jako sarkastično je Weber šibal prijaznost, ki jo liberalci pri tej priliki kažejo proti duhovnom. Od včeraj, ko nas hoče prevelika ljubezen skoraj potlačiti, rekel je govornik, kupil sem spokorno obleko in prinesel pepela, da bom pokoro delal. Naši liberalci prej
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
4. dan.
Dani, svita se že; in— pri meni se je pa svi-talo in danilo celo noč. I kaj jo bilo? Kakšna neki bila jo ona noč? Naj kar naravnost povem, da slaba, prav slaba, in akoravno truden in shojen, sem še težje pričakoval petelinovega petja, kakor oni mlinar, ki je v svoji lahkomišljenosti prodal ravno rojeno dete „parkeljnu" — kakor zgodba pravi; toda ta pravemu parkeljnu, ne pa takemu, ki ga Miklavž nosi. In kaj bi tudi slabo ne spal? Trije smo bili mi; postelji pa lo dve; toraj sva na eni dva vlegla so k počitku; pa to bi bilo že še dobro, ko bi bila postelja umerjena za dva človeka; a ta je bila umorjena le za enega človeka; pa tudi to bi še šlo, ako bi bila umerjena za životnega človeka; ali, prima-ruha! ozka je bila in sicer toliko ozka, da sem se jaz kar pri zidu tišal in zid ogreval, in vrh tega na sami trdi končnici počival; sem toraj še na slabeji postelji spal, ko oni ribniški rešetarček, ki je na eni slamnati bilki spal, pa vendar na širocih tleh; in —• je le če tožil, da je bila slaba njegova postelja. Kaj
bi bil še le rekel na mojem mestu! Še danes in vselej me vse boli, kadar se, prebirajo isti Dunajski dnevnik, spomnim istega glabega nočnega počivanja. „Bode pa dan prinesel kaj boljšega!" — si mislim in — potolažena je bila moja duša. In v resnici! Bog nas je odškodoval prav dobro za trpljenje ravno prestalo noči; tako dobro, da smo med vednim smehom kar pozabili vse svoje bolezni.
Ta dan bila je nedelja. O pravem času smo prišli do jutranje službe Božje v . . . . tukaj sem prvikrat slišal splošnjo ljudsko petje v cerkvi. Po končani božji službi naj bi pa tudi človek kaj dobil „za zobe". V bližnji hiši smo kar v trenutku; tii poprašamo, ali bi se dobila kakšna reč za zajutrk. Upanje smo imeli, kajti štacuna je bila v hiši. Jaz poprašam in prosim kave; a ženska v prodajalnici mi odgovori, da kave ne morem dobiti; in po dolgem natezanji izvemo, da ne dobimo pri njej in od nje nobene stvari, še drobtinice kruha ne, razun šnopsa, ako ga hočemo.
„Bog pomagaj! — Janez! kaj bo pa zdaj? V svojem življenji do danes ni šo smuknila nobena žgana kapljica po tvojem grlu in — danes naj bi v prvo? — Ura je že precej daleč, solnce že visoko, v tebi še samo Čisti zrak in — dobra hiša, Bog vedi, kje še lo stoji?" — zdihujem, premišljujem, ali poskusim ali ne poskusim. Med tem cincanjem
se tovarša „Dunajčana" pobotata s prodajalko, da ga hočeta vsak en glažek, — vsaj tudi njima je že nekje — gromelo. Komaj se odločita, že iščeta po potrebnih novcih, una za mizo pa po nekom drugem. Po čem ? Po glažku! In — o kosmata kapa! — konečno odgovori, „da glažka nima".
Kaj pa zdaj ? — se namuzamo; — da glažka nimate! In prodajalka bila je bistroumna ženska ter nas urno reši iz pač nepripravnega položaja. Hitro seže po steklenici, ter jo odmaši in nam ponudi, da pijemo kar iz nje.
„In koliko bo veljalo?" — prašamo; ona nam pa prijazno odgovori:
„Dva požirka za 1 krajcar!"
In zdaj ? — No! — No! — zdaj smo pa nastavili ono steklenico; dobro je bilo, da je bila trdna, iz „angleškega stekla"; kajti, ko bi bila ona slabotnega dela ali elastična, — sto na eno! — stavim, da bi bila smuknila s šnopsom vred v notranjega človeka; ali to bi se ne bi bilo zgodilo zarad silne potrebe ali hudobije, tatovine itd., ampak zgodilo bi so bilo to po lizikaličnih postavah vsled močnega potegljeja; še zdaj vidim, kako smo takrat pili in šo zdaj se mi dozdeva, da sem tako močno potegnil, da sem vso sapo iz pljuč spravil v spodnji del života, da bi bilo v oncli dveh požirkih za en krajcar več tekočine prišlo meni v prid. Častiti bralec! Kaj ne,
niso nič storili za duhovne in marsikomu bi bilo ljubo, ko bi bili za lakoto poginili. Zdaj so se spreobrnili. Kako pobožuo lep je bil včeraj Kraus, ko je prisegel cerkvi! Hvala mu zato. Manj hvale pa zasluži današnji govornik (Sturm). Ne bi mu svetoval, da naj gre v vojaško kosarno vojakou prigovarjat, da naj prelomijo svojo prisego. Ta postava pa naj po njegovem mnenji katoliško duhovščino loči od cerkvene gosposke. Kaj se to pravi, gospoda? Ali se to ne pravi zapeljevati k prelomljenju dane prisege? Povzdignem svoj glas, ter v svojem in tukaj bivaj oči h kakor tudi po celem svetu živečih duhovnov imenu, kolikor najbolj sloveče morem, protestujem zoper te besede. Nikdar se ne bode nobenemu poslancu in voditelj u kake stranke posrečilo med duhovščino najti takih, ki bi ne vedeli, kaj so prisegli. Jako dobro je Weber zavrnil Sturma tudi zarad češkega „Očenaša". „Ako je Sturm omenjal nekega dogodka, ki pa še ni potrjen, da bi bil resničen, ako je rekel, da so nekje nekega tirolskega otroka silili češki moliti, kakor so poročali tadi časniki, kaj se pa godi po šolah nemškega „Schul vereina" ? (Dobro, dobro na desnici!) Ali ne siliti tisoč in tisoč slovanskih otrok „c«,enaš" nemški moliti? (Pohvala in ploskanje z rokami). Ali mar mislijo gospodje s Tirolskega, da bi učitelj, ko bi šel kak češki otrok na Tirolsko, ž njim češki molil? Mislim, da ne, vsaj po navadi ne." Omenjal je potem slabih dohodkov katoliške duhovščine in povdarjal potrebo, da se že skoraj zboljšajo.
Po uasvetu Gablerja bil je potem sprejet konec splošnje obravnave, in bosta govorila v prihodnji seji, ki bo v sredo 4. t. m. samo še generalna govornika, namreč Kraus na levici, in grof Kihard Clam-Martinic na desnici. Izmed ostalih govornikov izročil je Vojnovič predsedniku resolucijo, v kteri se vladi priporoča, naj skoraj predloži zbornici načrt o zboljšanji plač grško-nezedinjenih duhovnikov v Dalmaciji.
Že prej sem omenjal, da se ne ve, kako se bo s kongruo prav za prav zgodilo? V zbornici poslancev bo sprejeta, morda tudi še z nekterimi dobrimi premembami, v gospodski zbornici pa se bodo menda škofje sami postavili na noge in nasvetovali bistvene premembe, ki so neobhodno potrebne, ako naj se plače zboljšajo v duhn in po načelih cerkve katoliške. Zato pa res ni mogoče reči, bo li reč do-gnana v tem zasedanji ali ne. Duhovnom nekterih škofij pa, ki komaj čakajo te postave, le toliko rečemo, da se bo morda, pa le morda, pri nekterih zbolj-šalo njih plačilo, marsikomu pa, ki se nadeja po-boljška, pa bodo po novem vštevanji štole, maš in drugih dohodkov poslali davkarski ukaz, da naj plača davek za verski zaklad!
da mi ta „slaba misel" ni bila v hudobijo? Kaj ne, da mi je ti tudi ne zameriš? — O, gotovo, bi bil marsikteri v enakem položaji enako mislil in storil! A tudi! — saj nisem bil jaz kriv take misli. Nekaj prodajalka, ki ni imela glažka; nekaj pa gosp. profesor, ki me je v fiziki o zračnem pritisku poduče-val. V tem slučaji nam je ona čarobna „črna šola" dobro došla!
In zdaj! — končali smo; pošteno po dva po-žirka za en krajcar; plačamo ter postavimo steklenico nazaj. A kaj vidimo? Primaruha! — v svoje začudenje opazimo, da je naše „dobro" delo „slab" sad rodilo. Opazili smo bili namreč, da smo komaj za dober „štamperl" izlekli šnopsa po vsih naših fizikaličnih vednostih in telesni kreposti. A — kar je, to je! popraviti tega slabega dela ne moremo več, in — z Bogom se pomikamo do kake boljše kuhinje. To je bil moj prvi šnops; vidiš, častiti bralec! da je bil v taki obliki, v kakoršni on morebiti še nikomur po toliko težavnem potu in po tolikem trudu ni nastopil svoje prve poti v človekovo družbo. Marsikteri veseli trenutek mi je že v mojem daljšem življenji privabil oni moj „prvi šnops" v dolgočasnih urah, kakor je tudi nas „Dunajčane" oni dan ves čas izvrstno zabaval po prašni poti.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. februvarja.
Notranje dežele.
JPodravski in podunavsJei Srbi pod krono sv. Štefana živeči, sošli so se včeraj in v nedeljo v Budapeštu, da se posvetujejo o bodočem skupnem postopanji glede narodnih zahtev, posebno pa v oziru cerkvene in šolske samouprave. Ob enem hočejo pa tudi določiti vstanovo lastnega časnika, v kterem bodo svoje pravice zagovarjali. Petnajst let je minulo, od kar so se ogerski in hrvaški Srbi prvokrat resno pečali z mislijo skupnega postopanja, ktera se je pozneje opustila iz raznih vzrokov. Tak korak je bil v političnem življenji že od nekdaj jako pomenljiv; kolikanj večji je pa njegov pomen dandanes, ko je vsaka stranka in vsaka narodnost na podporo druge navezana, ako hoče kaj doseči. „Vi-ribus unitis", to prepomenljivo geslo našega pre-svitlega cesarja, bi pač v nobenem stoletji no bilo bolj primerno, kakor je ravno v današnjem. Vsak pravi domoljub bo toraj korak hrvaških in ogerskih Srbov iz srca in s pravo radostjo pozdravljal. Naj bi so jim tudi Hrvatje pridružili glede svojih narodnih zahtevanj. Večja moč eno in isto silo laglje zmaga, kakor pa mala. Kakor so razmere sedaj po Hrvaški, se pač še ni nadjati skupnega postopanja, kajti hrvaški narod je prvič preveč razcepljen na razne stranke, ki vsaka svojo pesem poje, drugič se Srbom niso še vresničile v lanskem deželnem zboru priznane jim pravice, ker se dotične postave niso še predložile v kraljevo potrjenje in tretjič bo pa verska razlika skupno postopanje Hrvatov in Srbov bolj ovirala kakor vse drugo, kajti ona je najbolj še vzrok, da si Hrvat in Srb že nista zdavnej segla v roko.
liusini mislijo poslati deputacijo k presvitlemu cesarju. Da bi omišljeno avdijenco dosegli, šlo jih je nekaj iz tega namena k cesarskemu namestniku gališkemu, vitezu Zaleskemu, naj bi jim on zaslišanje pri cesarji preskrbel. Na čelu teh mož sta bila odličnjaka dr. Szaranievvicz, profesor na univerzi, in pa grajščak pl. Pedorovvicz. Prositi hočejo, da bi se samostani Bazilijancev zopet le-tem izročili. Znano je namreč, da je redovno življenje po gali-ških samostanih precej omahljivo postalo; da bi se toraj zboljšalo in zopet na stari red spravilo, izročili so gališke samostane oo. jezuitom v preosnovo. Posebno so pa vso svojo pozornost obrnili na novi-cijat v Dobromilu. Grkokatolikom ta ukrep ni bil nič všeč, ker so deloma napak podučeni, deloma pa podšuntani po pravoslavnih vsi mislili, da se s tem hočejo Bazilijanci zatreti in da pridejo njihovi samostani jezuitom v roke. Da še sedaj ta misel ni popolnoma zatrta, kaže ravno nameravana deputacija. Cesarski namestnik je obljubil, da bo prošnjo za za-lišanje takoj predložil cesarski kabinetni pisarni in se nadja, da presvitli cesar zaslišanja ne bo odrekel. Temu nasproti so pa v najnovejšem času nekteri listi prinesli novico, da presvitli cesar omenjene de-putacije Rusnjakov ne mislijo sprejeti, kar je pa do sedaj vsaj le laž liberalne zavidljivosti, ki bi naj-rajše imela, da bi se Slovanom sploh nič ne dovolilo.
Budgetna debata v ogerskem zboru postala je povod sitnim napadom po madjarskih časnikih o spridenem sodništvu po Ogerskem. Vzrok temu pravijo, ni nihče drugi, kakor edino le pravosodni minister Pavler, in bi bilo jako modro od njega, če bi vse skupaj popustil in se v pokoj podal, kar bo menda Pavler tudi storil in to takoj, kedar zadobi veljavo nova postava o vpokojevanji. O spri-denosti madjarskih sodišč govoril je tudi že „Slovenec" ob priliki, ko je poročal o uradnih nerodnostih pri Budapeštanski policiji, kjer se bo proti mnogim uradnikom pričela kazenska preiskava. Prav tako, kakor pri redarstvu, godile so se maloprid-nosti pri raznih soduijah, v ktere so bile skoraj da vse osebe zapletene. Načelniki takih sodišč praznili so blagajnice, kjer so imeli shranjene otročje in druge denarje. Sodniki in njihovi pomočniki bili so vseskozi pristopni mamljivemu mamonu, okoli kterega cel svet pleše; kdor je več plačal, tisti je dobil pravdo; na pravico in resnico se marsikje in marsikdaj ni gledalo! Ravno taka bila je pri reševanji pravd. Kjer se ni bilo nadjati groša, tistih pravde so ležale leta in leta nerešene med sodnijskimi papirji na polici. Taka je splošna podoba ogerskih sodnij! Pripoznati pa moramo, da se tudi tukaj, kakor povsod nahajajo častne izjeme, le silno redke so. Na podlagi tistih nameravajo se lotiti preosnove madjarskih sodišč.
Vnanje ilržave.
Socijaldemokratje so na Nemškem izdelali načrt postave, ktera naj bo čuvala pravice delavcev po tovarnah in jim bo kolikor mogoče položaj zbolj-šati skušala. Dotičrii načrt predložili bodo jutri ali pa v četrtek v državnem zboru. Obsegal bo 1. Preosnovo dela po kaznilnicah, da ne bode obrtnikom na škodo. 2. Naj se prenaredč določila obrtniškega učenja. 3. Določilo normalnega delavnika in sicer tako, da se bo pet dni v tednu po 10 ur na dan delalo, v soboto pa le 8 ur. Vsega skupaj naj se na teden ne dela več nego 58 ur. V nedeljo se ne sme delati, ker je ta dan počitka. Če bi pa skrajna siia nedeljsko delo zahtevala, mora se de-
lavcu za to prost pustiti kak drugi dan med tednom. 4. Ženske ne smejo opravljati nikakih ponočnih del; ravno tako se jim ne sme dati posla po rudokopih. Otročnice se ne smejo k delu puščati nekoliko dni pred porodom in ravno tako ne nekaj dni potem. Dalje imenovani načrt našteva še več druzih določil, kakor so: Odprava delavskih knjižnic, vstanovitev državnega delavskega urada in delavskega minister-stva, kteremu naj bodo podrejene delavske zbornice ki bodo v prvi vrsti za blagor delavca skrbele. Le te zbornice naj odpošljejo vsako leto svoje može v Berolin na delavski državni ».bor, kjer se bodo vse bolj važne zadeve obravnavale, sklenile in se bodo tisti ukrepi državnemu zboru predložili.
O prepovedi, ki jo je ruska vlada glede Poljakov pod rusko krono živečih izdala, da si namreč ne smejo posestva po pokrajinah ob rusko-poljski meji ležečih niti v zakup jemati niti kupiti, je „Slovenec" pravo pogodil, ko je pisal, da se je to iz sovraštva do Poljakov zgodilo, ker so ob enem katoliki. Sedaj dohajajo pojasnila, ki naše mnenje popolnoma potrdujejo. Vse tiste pokrajine, kakor so Litavija, Valhinija, Podolija in druge bile so svoje dni, kakor znano, v poljskih rokah. Cesarica Katarina in car Nikolaj jela sta polagoma Poljakom, ki so bili obdolženi upora, posestva za kazen pobirati in jih izganjati, dokler ni drug za drugim prišel ob vse svoje in je tako pokrajina za pokrajino tudi glede posestva Rusom v roke prišla. Leta 1863 ob poslednjem poljskem uporu so pa za splošno veljavno oklicali postavo, da noben Poljak, ki^ je ob enem katolik, ne sme imeti ondi posestva, časi so se od tadaj, se veda, mnogo spremenili; Poljaki so misel na državni upor opustili, ker so se o njeni brez-vspešnosti prepričali, ruski birokratje v svoj razkol-niški verski fanatizem zagrizeni, pa niso še pozabili na omenjene ukaze od carice Katarine, cara Nikolaja in cara Aleksandra II., ter so jih zopet oživili. Naj bo Rusija prepričana, da je tako postopanje proti Poljakom katolikom ne bo obvarovalo strašne in predrzne roke nihilistov, pač pak je popolnoma sposobno pospeševati nihilistično propagando. Saj smo iz vsakdanjega življenja prepričani, da nič tako sovraštva ne pospešuje v človeku, kakor malomarno preziranje njega od strani, kteri je prisiljen klanjati se! Omenjeni ukaz odprl bo ruskim birokratom duri na stežaj do preganjanja in novega zatiranja Poljakov. Car ga ni obudil iz lastnega nagiba, pač pak so ga k temu prisilili ali bolje prav pregovorili višji uradniki, ki so na Ruskem še vedno vsegamogočni. Da to ne bo na prospeh notranjega reda, je gotovo ; da se bo število nezadovoljnih vsled tega od dne do dne množilo, je očividno, in da na ta način ne Poljakov in ne katoličanstva ne bodo zatrli, je pa gotovo. Menda se omenjeni ukaz tudi dolgo vzdržati ne bo zamogel. Protinaraven je in ravno ta njegova lastnost ga bo spodkopala. Poljaki so dandanes mirni iu zvesti državljani postali, ter so jim taki ukazi ne-potrebui, za državo pa so sploh in jako škodljivi!
Lahi so se ob rudečem morji že vtaborili in so, kakor nam je telegram poročal, v Beilulu razvili laško zastavo, ktero so ondašnji domačini navdušeno pozdravili. Beilul leži ob afrikanski strani rudečega morja nedaleč od morske ceste Babel Mandeb. To zasedanje pa Turkom ni prav nič po volji in so mu že ugovarjati jeli. Ali bo ugovor za Turčijo vspešen, je drugo vprašanje. Sploh je še vprašanje, ali se bo Italija za oporekanje kaj brigala ali prav nič; postopanje njeno kaže, da se ne misli ozirati na ugovor Turčije, kajti zadnji dan minulega meseca so Laške ekspedicije tudi v Suakimu pričakovali, od koder se bo takoj proti Masani na pot podala. Laška ekspedicija ima s saboj zapečatena povelja in podučila, kako naj po onih krajih postopa, ali naj popusti ondi kaj vojakov ali ne. Le dvanajst ur mudila se bo pred Suakimom ter pojadra takoj nadalje.
Najnovejša poročila iz Sudana govore o silnih bojih, v ktere so bili proti Chartumu prodirajoči Angleži z Arabi zapleteni. Boji so bili srditi in ako smemo angleškim poročilom verjeti, posebno za Arabce pogubni, kterih je blizo 3000 pobitih. Angleška zguba je manja in ne znaša več nego 104 mrtve in 216 ranjenih (nekteri govorijo celo od 500 mrtvih), kar je pa za-nje tem bolj občutljivo, ker se nimajo od nikodar podpore nadjati, dokler ne pridejo do Chartuma. Daleč do tjekaj sicer že več nimajo, preden se ga bodo pa polastili, bo pa vendar le še marsikak vojak in marsikteri Arabec padel. Mahdi ima okoli Chartuma 6000 mož razpostavljenih. Čudno zdi se nam le to, kako je potem mogoče, da se Gordon s svojimi parniki sprehaja zdaj proti severu, zdaj proti jugu po Nilu in so mu prav malokdaj primeri, da bi ga Mahdijevi napadli. Sploh je cela taktika Angležev, ki se Chartumu bližajo, jako nerazumljiva. Pri Gubatu napadejo jih Arabci, kteri se, s pomočjo Gordonovih parnikov do dobrega na-šeškani, na vse krajo razkrope, Angleži pa vendar-le še ne marajo v Chartum. Morda si hočejo na tak način ondašnje zamorce za-se pridobiti, da so bodo lagje umikali z rešenim Gordenom. Angležem se lansko leto, kedar so Gordona z zlatom obloženega v Chartum poslali, izvestno ni sanjalo, da bodo zarad njega tolikanj sitnosti imeli in toliko denarja ¡zmetali. Zavrženi so vsi milijoni, ki jih je Gordon s saboj nesel, kakor tudi vsi drugi, kar jih je že pogoltnila ekspedicija; kajti kakor Angleži sedaj trdijo, jim ni nič druzega mari, kakor da Gordona rešijo
in domu spravijo; za Sudan se ne bodo pulili. To bi bili vse lahko že lansko leto napravili z velikim dobičkom.
Izvirni dopisi.
Iz Krškega okraja, 29. januvarja. Od vseh krajev se popisuje huda zima, debel sneg; tudi tukaj je včeraj in danes hud mraz, vendar pa malo snega, do pretečenega tedna ni tukaj nobenkrat v tej zimi sneg čez tri dni ležal, večkrat je malo pobelil, pa precej zginil, še le pretečeni teden je zopet malo pobelil, in zdaj zarad hudega mraza leži, vendar pa ni čez tri palce debel, enako je tudi po polji, bil sem včeraj na polji in sem videl povsod, da se steblji od požete ajde iz snega vidijo, potem lahko sodite, da tukaj gotovo veliko snega ni. Hud mraz dela pa tukaj mrzla Sava.
Posebnih novosti tukaj ni. Ljudje v okolici imajo vina še dosti naprodaj, kterega bi prav radi oddali. V naši okolici pa ljudje posebno težko pričakujejo kupcev, ker potrebujejo denarja. Večkrat se od tod piše od bralnega društva, ali od te in druge dobre naprave, naj častiti bralci ne mislijo, da so Krčani res tako vneti za kako dobro, koristno napravo, za to se pravi Krčani pač malo brigajo. Ne rečem, da so vsi taki, ne, so narodnjaki, a redki so. Za napredek v narodni zavesti in v koristnih napravah si prizadevajo le vrli narodni učitelji — z vodjem meščanske šole na čelu, in pa čast. gospodje uradniki, kteri so večidel vneti za narodno stvar; pravi stari domači Krčani, so pa večidel nem-čurstvu čez vse vdani, človek se more večkrat smejati tem ljudem. Kadar se kaj nevgodnega primeri, tega, {pravijo, so Slovenci krivi. Toče, preteklo leto, novega davka, ki je nastal s tekočim letom, tudi užitninski davek od žganja itd., vsega tega so Slovenci krivi. Cul sem nekega užitninskega uradnika, kteri je krčmarju rekel: „To so vam Slovenci napravili". Ta užitninski opravnik si že ves čas po vsih potih prizadeva narodno zavest črniti, in svojo prismojeno nemškutarijo širiti. Čuditi se le moram, kako da je zakup in vodstvo vžitnine v slovenskih rokah, in vendar take služabnike v službi ima, kteri narodno zavest črnijo! Mar li ni popolno vrlih in zanesljivih Slovencev?
Včeraj je zopet prišel g. Šulc iskat starin za deželni muzej v Ljubljani k g. Pečniku, kteri ima 60 komadov takih rimskih starin iz prvega in druzega stoletja, izkopane večidel zopet na Drnovem, to je: 16 velikih in 7 lepo pisanih skled ali urn, v kterih so bile shranjene kosti in pepel v grobeh sežganih mrličev; 12 vrčev, podobnih piskrom, lepo ozaljšanih; več svetilnic, izmed teh ena posebno lepo ozaljšana, na kteri je bila podoba solnčnega malika; 9 steklenih posod in drugih drobnarij; nekaj denarjev; lepih koral in tudi en rimski ključ iz brona; 3 velike špičaste vrče itd. Nekaj teh reči je bilo najdenih pod Kako, pri vasi Zaloke, v neki liosti, kjer je bilo tudi rimsko pokopališče, zdaj popolnoma zapuščen kraj. Tukaj so gotovo imeli Rimci lesene hiše; nikjer v okolici namreč ni sledu kakega zidovja in vendar je že veliko grobov izkopanih ; posebno so se našle tukaj lepe posode iz stekla, vse iz rimskih časov. Tukaj je bilo najdeno tudi neko rimsko ogledalo iz čudnega blaga; ni steklo, ampak kovina je, ki se vedno črno sveti, da se človek lahko ogleda notri. Čudna kovina je pa vendar, da se je ni rja prijela.
Zdaj ko je sneg, je kopal Pečnik v neki podzemeljski jami v vinogradih in našel je, da so tukaj večkrat ljudje stanovali; ker globoko v zemlji je mnogo oglja, vsake vrste razbite prstene posode, tudi posode iz rimskih časov, mnogo človeških kosti vsake vrste, tudi ena velika čeljust od medveda itd. Tukaj se zna še mnogo starin najti, ker so gotovo v tej jami v starodavnih časih kaki divjaki stalno prebivali. Tudi so pozna, da jo bil vhod zasut in zunaj jame tudi zid. Morebiti tudi, da so se kri-stijanje pred Turki tam skrivali! Prihodnost bo pokazala, kaj vse bo še notri. Poročati Vam hočem pa še potem, kadar se kaj novega najde, ako bode častitim bralcem všeč *).
Iz Celja, 31. januvarja. (VI. letno sporočilo katoliškega podpornega društva za leto 1884.) Vsem našim predragim in prečastitiin udom je gotovo dobro znan namen našega društva; mislimo, da še ni nikdo daroval kakošnega zneska društveni bla-
gajnici, da bi ne bil vedel za namen katoliškega podpornega društva v Celji.
Vsled naših, od visoke c. kr. vlado potrjenih pravil je po § 1. „Namen društva: podpirati učiteljice in učenke privatne dekliške šole v Celjski okolici; po primeri društvenega premoženja pa tudi druge ubožne otroke."
Katoliško podporno društvo toraj podpira že od spomladi leta 1879 sem privatno dekliško šolo v Celjski okolici, ktero vodijo častite šolske sestre, podpira ubožnejše učenke, obiskujoče to šolo, pa tudi revne učence iz javne šole v Celjski okolici.
Privatna dekliška šola, ki se je leta 1878 ustanovila kot dvarazredna, se je razširila že leta 1879 v trirazrednico in je prejela od visokega c. kr. mi-nisterstva za nauk in bogočastje 24. novembra 1881, št. 17714 pravico javnosti, to je: učenke, ki to šolo obiskujejo, spolnujejo v vsakem obziru dolžnosti, ktere državno postavodajstvo zahteva od šolske mladine; svedočbe, ktere prejemljejo v tej šoli, imajo enako veljavo, kakor spričevala na javnih ali deželnih ljudskih šolah. To so nam je zdelo potrebno omeniti, ker morebiti do zdaj ni bila vsem častitim udom zadosti jasna beseda: „pravica javnosti". Nekod se je ta beseda: pravica javnosti tako tolmačila: sesterna šola v Celji dobiva zdaj podporo iz deželne blagajnice, kakor drugo ljudske šole. To je pomota. Kakor kažejo vsi naši letni računi, ni prejela ta šola, ktera prizadeva vsako leto obilo stroškov, še niti jedne pomoči iz deželne blagajnice; za poravnanje teh stroškov mora skrbeti edino le katoliško podporno društvo.
Prosili smo sicer že leta 1882 in potem zopet leta 1883 pri visokem deželnem zboru v Gradci, naj nam pošlje kakošno denarno podporo, toda vselej brez vspeha. Podpirali smo svojo prošnjo posebno s temi-le razlogi:
1.	Je brez dvoma na veliko korist za boljšo izrejo in za vspešnejši poduk naše šolske mladine, ako se podučujejo dečki v svoji lastni, dekleta zopet v posebni šoli. To se pa godi v Celjski okolici le s pomočjo privatne dekliške šole.
2.	Od jeseni leta 1878, ko se je odprla ta privatna dekliška šola, učijo častite šolske sestre svoje učenke ne le vse šolske predmete, temveč tudi tista ročna ženska dela, za ktera je bila do leta 1878, dokler so vsi učenci in učenke še skupno obiskovali okoličansko javno šolo, nastavljena posebna učiteljica. Ker je ta učiteljica dobivala na leto 145 gld. se za ta znesek vsako leto zmanjšajo letni stroški štajerske deželne blagajnice. V pretečenih 6 letih, kar obstoji naša privatna dekliška šola, smo toraj prihranili deželi 870 gld. gotovih stroškov. Menili smo, da bi ne bil izvržen denar, ako bi se vsaj ta svota naklonila iz deželne blagajnice našemu društvu, oziroma naši dekliški šoli.
Prejeli smo pa na poslednjo svojo vlogo sledeči odgovor, ki se v slovenski prestavi glasi tako-le: Štev. 13.611.
Katoliškemu podpornemu društvu v Celji.
Deželni zbor štajerski je v svoji XV. seji 1. okt. 1884, ko jo obravnaval oni del računskega sporočila, ki zadeva ljudsko šolo, lansko leto oddano prošnjo katoliškega podpornega društva v Celji deželnemu odboru s tem izročil, naj se prošnikom naznani, da deželni zbor zdaj ni bil v položaji, taisto uslišati.
Gradec, 21. oktobra 1884.
Od štajerskega deželnega odbora.
Wurmbrand.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Karo Šmartin pri Kranju je dobil preč. g. Anton Klemen, župuik Smledniški; Kokro g. Jožef L a v-tižar, farni oskrbnik v Bukovšici; Rovte pa g. Anton Korbič, kaplan v Sostrem. — Razpisane so fare Trebnje dne 20., Velesovo 23., Bukovšica 26., in Smlednik 29. januvarja.
(Presvitli cesar) daroval je prostovoljnim gasilcem v Bizoviku 60 gold. iz lastnega premoženja.
(Cesarjeviča jRudolfa in Štefanije) pričakujejo do 15. t. m. vMiramaru, kjer se bodeta visoka gosta nekoliko časa pomudila preden se odpeljeta dalje na otok Lacroma.
(Prva odborova seja „Katoliške družbe") je po občnem zboru bila v petek 30. jan., v kteri so so sogiasuo potrdili dosedanji opravitelji, t. j. g. pred-
sednik dr. J are, podpredsednik dr. Čebašek, in drugi.— Jutri, v sredo 3. febr., se bodo ob sedmih zvečer nadaljevali navadni zimski govori. — Prihodnjo nedeljo 8. febr. bode o '/¡,6 zvečer v prostorih „Kat. družbe" tombola s podučnim kratko-časnim ogovorom za društvene namene.
(.Matica Slovenska) vabi k LXVI. odborovi skupščini v soboto 14. febr. ob 5. uri zvečer v hiši na kongresnem trgu št. 7 z naslednjimi dnevnim redom: 1. Potrjenje zapisnika LXV. odborove seje. — 2. Naznanila prvosedstva. — 3. Poročilo tajni-kovo. — 4. Poročilo književnega odseka. — 5. Poročilo gospodarskega odseka o računskih sklepih za 1883. in 1884. 1., o proračunu za 1885. 1. in o društveni bilanci. — 6. Pretresanje tajnikovega poročila o odborovem delovanji od 1. novembra 1883. 1. do 31. januvarja 1885. 1. — 7. Posamezni nasveti.
(Veselica) v Čitalnici v nedeljo zvečer „Vodnikov ples" bila je kolikor mogoča sijajna, zanimiva in mnogobrojno obiskana. Sploh je predpustno življenje v Ljubljani jako živahno.
(Hranilnica) v Ljubljani bo odslej nadalje tudi v petek denar dajala in sprejemala in bo imela toraj štiri uradne dneve: ponedeljek, sredo, petek in soboto. V zastavnici ostaneta nadalje torek in četrtek.
(Grozne trenutke) preživelo je pred nekaj dnevi, kakor se nam poroča, blizu 50 delavcev v preseku nad Postojno blizo tako zvane „ravbarkomande" na železnici, kjer so sneg odmetavali. Taki preseki že sploh niso široki in je komaj toliko prostora, da se poleti človek vlaku v stran vmakne, ako po naklučji ob njegovi strani stoji. Po zimi, kadar je ob stenah po obeh straneh snega kolikor visoko se sploh doseči more, kakor stena nakopičenega, se na stran ogniti nikakor ni mogoče, ker je ob straneh komaj toliko prostora, kolikor ga stopnjice pri vozeh potrebujejo. Mislite si toraj strah in grozo, ki jo je prestalo 50 delavcev minuli teden na omenjenem kraji, ko sta, od vsake strani po jeden tovoren vlak nasproti puhati jela. Vse je lopate pometalo in na vse kraje tekati jelo, le da bi si ubogo življenje rešilo. Malokomu se je posrečilo na nakopičen sneg zlesti, kajti preveč strmo so ga bili nakidali in preveč visoko, vlaka sta si pa vedno bližje. V poslednjem trenutku jim ni druzega kazalo, kakor na železnico med obema tiroma po tleh poleči in tako na smrtno uro pripravljen čakati, da vlaka odideta vsak svojo pot. Nekteri so se pa tudi v tek spustili. Če je vse teko res, kakor se nam poroča, bi pač zaslužil grajo posebno oni mašinist, kteri je navzdol vozil, ker, kakor delavci pravijo, niti piskal ni, preden je v prések prišel, in toraj tudi delavci ob pravem času tega vlaka zapaziti niso mogli. Na vsak način pa bi bilo dobro, da bi se v takih slučajih malo bolj pazilo, in se tako vsaki nesreči izognilo.
(Cesarica Elizabeta v Proseku.) Z navadno žlobudrostjo je Tržaški „Tagblatt" opisal prigodbico, ki se je bajé zgodila pri nekem obisku svitle naše cesarice v Proseku. Tudi „Slovenec" je to vest posnel svojim bralcem po istem listu; a dasi je ondu bilo marsikaj preveč povedanega, se je vendar pozabila označiti jedna poglavitna lastnost svitle vladarice naše, ktero je pokazala pri omenjenem dogodku. Zato naj svojim bralcem še enkrat to natančneje označimo! 22. p. m. proti poldnevu je bilo vreme v Proseku jako hladno. Župnik je ravno stopil iz svojega stanovanja, da bi vžival nekaj zdravega zraka. Tü zagleda pred cerkvenimi vrati tri gospe, ki so imele obraze z gostimi pajčolani zakrite. Cerkev je bila zaprta in zato župnik hitro stopi nazaj po ključe, se podá k gospem, se pokloni in vpraša, je-li bi rade videle cerkev. Ko so mu to pritrdile, jo odpre in v svoje začudenje spozná, da to niso samo radovedne obiskovalke, marveč, da so iz prave pobožnosti obiskale hišo Gospodovo. Vstavijo se namreč brez radovednega oziranja pred altarjem blažene Device Marije in zaporedoma se vsedejo, vsaka v eno klop; duhovnik pa sede v zadnjo. Molitev je za take obiskovalce nenavadno dolgo trpela. In zato je že takrat g. župniku šinila misel v glavo, da bi mogla biti jedna izmed gospej naša svitla cesarica. Mnogokrat je že čul o njeni pobožnosti in sploh o pobožnem duhu vse cesarske rodbine, a gosti pajčolau mu je zakrival, da jih ni spoznati mogel. Zopet pa mu je izbilo misel iz glave grdo vreme in slaba pot itd. Ko pobožne molilke skoučajo svojo molitev, se dvignejo in pri skrinjici za darove vsaka oddá svoj dar. Ko stopi duhovnik za njimi, mu tudi jedna izmed njih pomoli nekaj v
dar, a spoštljivo ji ta odgovori, da je on župnik iste vasi. S tem so bili vsi pogovori končani. Toliko je resnice, vse drugo kar se še pripoveduje, je pridjano. Kmalo potem je g. župnik zvedel, da je bila jedna izmed molilk cesarica.
(Cesaričen dar.) Lloydov kapitau g. Nikolič je one dni presvitlo cesarico po jako viharnem morji iz Pirana v Miramar vozil. Bil je namreč to parnik „Arciduchessa Charlotta". Cesarica mu je v priznanje tega podarila dragocen zlat prstan z briljanti, med delavce je pa razdelila veče svoto denarja.
(„Popotnih"), list za šolo in dom, naznanja v dopisu iz Ljubljane v 1. št. osnovalni odbor društvu sv. Cirila in Metoda v podporo slovenskemu šolstvu; v 2. št. pa izraža svoje začudenje nad tem, da vanj niso vzprejeli niti jednega poznanega šolnika slovenskega, — da ne rečemo — učitelja! Tako preziranje narodnega učiteljstva od strani naših veljakov mora vžaliti vsakega zavednega slovenskega učitelja" (VI. 2. str. 30.). — Čudom se čudimo, da „Popotnik" ne ve ali noče vedeti, kaj da je bil in je še sedaj prof. Tomo Zupan, kteri učiteljstvo zastopa v osnovalnem odboru. Sicer smo pa svesti, da se pri volitvi stalnega odbora gledalo bode tudi na želje narodnega učiteljstva ljudskega.
(Kot prijaznega poslanca spomladi) nam je te dni poslal znan g. J. C. Schmidt, trgovec s semeni v Erfurtu, krasen zavitek z 12 semeni cvetlic, ki so marsikje najbolj priljubljene. Vsako seme je spet posebej v zavitku zaprto; ki predstavlja na eni strani podobo cvetlice, na drugi pa pove čas setve in kakovost zemlje za to seme. Ta nežna novica bode gotovo vsem dopadla, kteri cvetlice radi gojijo, bodisi na vrtu ali doma na oknih. Cena zavitka z 12 semeni je 75 kr., za 4 zavitke pa le 2 gld. 50 kr. Pošiljatev je poštnine prosta.
(Stavbarski les) se v Trstu jako dobro prodaja. Posebno so pa obrajtane deske colarice, ki se po 60 do 92 goldinarjev stotina prav lahko prodajajo.
(Sladkorju) jela je cena zopet kvišku iti, kar ima svoj vzrok v pomanjšanji produkcije njegove. Kakor dotična tržna poročila iz Trsta govore, se mu bo cena še zdatno povišala in to prav v kratkem času.
Poročilo o letošnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe.
(Konec.)
Podružnica na Jesenicah prosi, da bi se premiranje živine letos ne godilo v Kranj i, ampak kje bližej na Gorenjskem, n. pr. na Jesenicah. Gosp. Pire pravi: Naj se to prepusti centralnemu odboru. Vsem vstrezati je nemogoče. Bila je pa že lansko leto prodaja živine v Lescah; tudi čebelarska razstava, za kar so enako nekaj podpore dobili. S tem so bili predlogi podružnice obdelani.
Prišla je potem na vrsto peta točka: Volitev odbornika namesto izstopivšega g. E. K a-s tel i ca. Oddano je bilo 32 listkov. Pregledala sta jih gg. odbornika Detela in Eobič. Dobil je g. E. Kastelic 24 glasov, dr. Bleivveis 3, Borštnik 1 in še nekaj drugih tudi po enega, eden pa 2 glasa. Toraj je izvoljen zopet g. E. Kastelic.
Pri šesti točki: Priznanje častnih diplo-mov za hvalevredne zasluge v kmetijstvu. Imenujemo le: gg. Ogulina in Lapajneta zarad marljivosti v lanski razstavi v Krškem. V Postojnskem okraji so bili nasvetovani gg.: dr. Sterbenec in P. Kraigher zarad pospeševanja sadjereje; župnik Sajovic, Jan. Dekleva, pos. Jan. Sajovic zarad čebelarstva ; potem Ig. Steiin, Al. Lavrenčič, Al. Dekleva, itd.
Pri sedmi točki: Izvolitev častnih in do-pisujočih udov je bil izvoljen za dopisovalnega uda g. Karol Ilambovšek, posestnik v Zborovu. Ta gospod ima res mnogo zaslug za kmetijstvo sploh Kranjsko posebej. Pretekla leta nam je pošiljal ko-runa več vrst in tudi žita.
Sledila je zadnja točka: Poročilo o pod-kovski šoli, kar je poročal g. dr. vitez Bleivveis. Učencev je bilo v obeh poluletih nekako 18 in kovačev nekako 30, ki so večinoma preskušnjo prestali, nekaj pa jih je moralo še ponavljati. Učno osobje je bilo isto, kakor poprej.
K osebnim predlogom se je oglasil g. Linhart, ki ljudskim učiteljem ni prisojeval lastnosti, s ktero
bi postali preosnovalci kmetijstva po deželi. Vzroke tega je razne našteval, ki jih pa smemo menda opustiti. Grajal je potem vse podpore, ktere so se dajale za šolske vrte, ter tirjal, da bi se moralo podpore dati vsaj 200 do 300 gld., potem bi kaj izdalo.
Konečno gosp. Pire pravi, da se jo prepričal o svojih potovalnih govorih, da se pri nas še največ opravi z umno živinorejo ter vpraša g. deželnega predsednika, barona Wiuklerja, kako je že s tem? Deželni predsednik na to odgovarja, da je že lanski enketi meseca avgusta stavil predloge o zboljšanji živinoreje. Ko je pa videl, da se njegov načrt ne vjema s sedanjo srenjsko vravnavo, ga je odstranil. Potem je izdelal nov načrt, ga priporočal deželnemu odboru, ki je obljubil delovati, da bode vse o pravem času za prihodnji deželni zbor pripravljeno. To se je sporočilo vis. ministerstvu, ki je pa tirjalo, da se morajo srenje drugače vravnati, da se jim zamore potem živinoreja izročiti. Tedaj je izdelal nov načrt za vravnavo srenj in tudi nov na srenjsko postavo se opirajoč načrt za živinorejo. Kadar mi-nisterstvo vse potrdi in pride kot predlog prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo, potem se bode še le videlo, kako se bode dalo postopati, da bi se naša živinoreja res zdatno zboljšala.
Omeniti moramo, da je bila razstavljena prav lepa zbirka posušenega sadja, korenja in fižola in raznega drugega raslinstva za prikuho, ki je vse bilo tako lepo belo in okusno, kakor sveže. Gospodje zborovalci so smeli za poskušnjo tudi nekaj domu vzeti. Upamo, da bode gospodinjam všeč. Pri dotični razstavi in tridnevnem poduku o sušenji v Gradci sta bila lansko jesen gg. dr. Poklukar in Pire kot zastopnika kmetijske družbe.
Konečno še dostavljamo, da se bode vrt kmetijske družbe malo predrugačil ter bolj za sadjorejo vravnal. Najet je zato tudi nov vrtnar J. Urbančič. Ob 123/4. uri je g. predsednik občni zbor sklenil.
Telegrami.
Dunaj, 3. febr. Včeranji obrtniški ples sme se med najsvečaneje šteti kar jih ima cesarska prestolnica sploh. Redutne dvorane so bile prenapolnjeno in so tjekaj prišli državni dostojanstveniki grof Taaffe, Kalnocky, Bylandt, Falkenhayn, Conrad, Pino. Cesarja ni bilo, ker se je bil nekoliko preliladil; cesarico je pripeljal cesarjevič Rudolf. Nadvojvodinji ste bili Marija Terezija in Marija Imaculata navzoči ; izmed nadvojvodov bili so videti: Lu-dovik Viktor, Kari Ludovik, Viktor. Albreht, Viljem, Rainer. Cesarica je bila vrlo krasna in cvetečega lica. Govorila jo z vsemi patro-nesami ter je gledala kotiljon. Cesarjevič dal si je predstaviti več obrtnikov. Vsega skupaj je cesarski dvor ostal pol ure ondi.
Bern, 2. febr. Zvezni sovet prejel je že drugo pismo, v kterem se mu žuga, da se bo zvezni palači tako zgodilo, kakor Londonskim palačam, ako bi sovet anarhistov ne nehal izganjati. Vsled tega se bo zvezni sovet bolj požuril z izgoni.
London, 3. febr. General Earle polastil so je na 1. februvarja Birtija.
Novi Jork, 3. febr. Mladenka, ki je menda postrežnica v britanski bolnišnici, vstrelilaje včeraj na ulici petkrat z revolverjem na 0. D'Onovan Rosso, ki se je zgrudil. Ranjen ni nevarno, hudodelko so prijeli in zaprli.
Umrli so:
28. jan. Anton Vcrliovc, gostač, let, 73 Marasmus.
30.	jan. Matija Grogorič, trgovoc, lil let, Pred Škofijo št. 22, vodenica.
31.	jan. Jovana Vizjak, lončarjeva žena, 26 let, Krakovsko ulice št. 21, jetika. — Iie/.a Štrukelj, delavčeva žena, 43 let, Marije Terezijo cesta št. 5, je nagloina umrla.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 50 kr., — domača 6 gl. 76 kr. — Ež 5 gl. 77 kr. — Ječmen 5 gl. 10 kr. — Ajda 5 gl. 44 kr. — Proso 5 gl. 60 kr. — Turšica 5 gld. 76 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
Lapajnetova
Zsoflovina Štajerskih Slovencev,
cena 1 gld. 20 kr., dobiva so v Ljubljani pri knjigovezu Bežmanu in v „Katoliški Bukvami".	(1)
I>unajMka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 3. februvarja.
Papirna renta po 100 gld. ...	83 gl.	45 kr.
Sreberna „ „ „......83	„	90 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	106 „60 „
Papirna renta, davka prosta . .	98 „	90 r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	874	„	— „
Kreditne akcijo............302	„	70
London.......123	„	65
Srebro.......—	„	— „
Ces. cekini.......5	„	80 „
Francoski napoleond......9	„	77 „
Nemške marke......60	„	35
Zobozdravnik Schweiger
z Dunaja	(5)
stanujo „pri Maliči" v II. nadstropji, soba 23 in 24. Ordinira vsak dan od 9.—1. ure in od 2.—5. ure popoludne. Ysc operacije, kakor jih današnji čas zahteva, izvršujejo se hitro iu točno.
Eavnokar je izšla in se dobiva v Katoliški Bukvami knjiga:
Mladega Gašparja
življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil J. S. O oiiibarov.
(Ponatis iz Slovenca.) V osmerki 128 str. — Cena 30 kr.
1*© Il-
tlll* Si
(22) za
inobi-
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
Ij. Epstein, Wien, IV., Getreidemarkt 17.
Zahvalna pisma.
Gospodu
iiMfili Wimm»
1 e k a r.j it
Podpisani potrdim s tim, kakor so resnici spodobi, da žo 10 let prejemam homeopatično zdravila od lekarne g. Gabriela Piccoli-ja v Ljubljani za domačo potrebo in so se taista vedno posebno dobro obnesla, toraj homeopatično lekarno g. Piccoli-ja lahko vsakemu z najboljšo vestjo priporočam.
Pod lip o, meseca maja 1884.
Franc Arko, župnik.
Prosim Vas, izvolite mi zopet poslati izvrstne Vaše „želodečne esence", katere je že mnogim pomagala, 24 steklenic.
Ljubno, 15. maja 1884.
Matej Strnad, župnik.
Prosim da mi s poštnim povzetjem pošljete 24 steklenic Vaše zares izborne „želodečne esence"
Na Ponikvah, 21. maja 1884.
Anton B a t agel j, vikar, pošta Št. Lucija pri Tolminu
Osemnajst lot bolehala sem na želodcu in uže sem mislila, da ne bom nikdar več zdrava. Kakor pa som dobila Vašo „želodečno esenco" mi je že po nekterih steklenicah odleglo. Sedaj sem pa zdrava in dobro rejena.
Rover odo, Tirolsko, 10. februarja 1884.
Marija Schwarz.
Prosim, da mi zopet pošljete 12 steklenic Vaše „želodečne esence", katera me je popolnoma ozdravila od bolečin v želodcu. Moja sestra jo v svojem 66. letu ozdravila, ko je šest steklenic porabila, čo tudi jo popred mnogo let bolehala.
Liezon, 5. marca 1884.	(12)
Franc Stanko, prometni čuvaj št. 83 na gorenjem Štajarju.
Piccoljjcva želoriečiia esenca,
od Piccoli-jeve lekarne v Ljubljani, ozdravja, kakor jo razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval, bolezni v želodcu in trebuhu, bodenjc, krč, želodočno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migrene itd. in je najboljši pripomoček za glisto pri otrocih.
1 steklenica 10 kr. Izdelovalec jo pošilja tudi v zabojih po 12 steklenio skupaj za 1 gl. 36 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmiraj svožna za dobiti v lekarni Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska.