* !** Strokovno glasilo ,,Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani Žl&ai Zreže prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36'—. Oglasi se računajo r oglasnem delu din 0'76 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa. ček. rač. št. 11.430 Telefon 39-14 Izhaja okoli 20. vsakega meseca teto VII. Ljubljana, 28. februarja 1938. Štev. 2. Kongres Kongres gostinstva kraljevine Jugoslavije se vrši 10. aprila 1938 v Novem Sadu. Gostilničarji in gostilničarke, udeležite se tega kongresa, ki naj bo ob enem revija nadih organizacij in ki naj pokaže silo ter strumnost naših vrst. Brzovlak Ul. razreda stane iz Ljubljane do Novega Sada 251 din. Petletnica zvezinega dela 8 1. februarjem je preteklo pet let, odkar se je gostinstvo dravske bano-trtae združilo v enotno gostinsko organizacijo, ki je tekom te, razmeroma kratke dobe, dosegla toliko uspehov in dala toliko dobrih rezultatov, de je gostilničarska Slovenija lahko a* njo ponosna in zadovoljna. Ker hočemo podati kolikor toliko tožno sliko njenega dela, bomo v prihodnji številki podali podrobnejše poročilo o rezultatu naše petletke. SEJA IVCUBOA lOtiUSOA ODBORA Za dne 3. marca t 1. je sklicala /.vezna uprava sejo zveznega širšega odpora z edino točko dnevnega reda: Razprava o predloženem načrtu zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o obrtih. The tej seji bo torej zvezna organizacija zavzela svoje K zakonskemu predlogu za spremembo in spopolnitev obrtnega zakona V ministrstvu za trgovino in industrijo je izdelan predlog zakona, po katerem naj se vrsta določil obrtnega zakona spremeni ali pa v zakonu vstavi kot nova in s tem dosedanji predpisi dopolnijo. Besedilo sprememb, ki je precej obširno in obsega blizu 50 tipkanih strani, je bilo razposlano banskim upravam in zbornicam na mišljenje, predno se predloži ministrskemu svetu in nato narodnemu predstavništvu na zakonodajno pot. Zbornice sedaj zaslišujejo mišljenja strokovnih organizacij k tem predlogom. Naše gostinske organizacije so na tem delu znatno zainteresirane. Zato smatramo za potrebno, da po našem glasilu priobčimo že v naprej nekaj misli in pripomb k tej stvari. To pot se omejujemo na predloge k določilom, ki se tičejo v prvi vrsti gostinskih strok samih. V § 76. ob. z., ki našteva vrste (tipe) gostinskih obratovalnic, se sedanja razvrstitev ne menja, in tudi obseg pravic teh vrst ostaja isti kot doslej. Glede kavam in krčm (pivnic) sedanji zakon ne določa, da smejo oddajati poleg pijač tudi nekatera jedila (gorka jedila), kar pa naj predpiše ban (s pravilnikom). Mesto tega predpisa, predlog novega zakona določa, da nadaljnje odredbe o obsegu in razmejitvi poedinih gostinskih vrst predpiše ban po zaslišanju zbornic s pravilnikom in se torej prepušča banu, da tudi za vse ostale vrste obratovalnic predpiše nadaljnje odredbe, kolikor jih zakon sam že ne vsebuje. Kakor znano v dravski banovini ban dosedanjega pooblastila glede pravic kavarn in krčm ni uporabil, ker zato ni bilo potrebe, in je stari običaj od nekdaj ostal v veljavi. Pač pa so bili spori med imetniki okrepčevalnic (buffe- tov) pa tudi gostiln na eni strani in slaščičarji, pa tudi trgovci z mešanim blagom na drugi strani glede prodaje sladoleda, dalje spori o pravicah slaščičarn in mlekarn, da strežejo na gostinski način, ako imenujemo samo najbolj aktualne. O teh sporih je sicer naša banska uprava že izdala odločitve, ki pa zaradi pritožb še niso postale pravomočne. Te rešitve so se oslanjale na splošna pooblastila obrtnega zakona, po katerih pa banska uprava ni mogla izdati pravilnika, ampak je smela odločiti le po redni upravni poti, zaradi česar se je seveda stvar zavlekla Ker je v zakonskem predlogu predpisano zaslišanje zbornic in kolikor poznamo mišljenje banske uprave, smatramo, da je računati na pravično rešitev spornih vprašanj in je zato predlog novega zakona umesten. V istem §-u pa se menja 9edanje določilo glede mlekarn z novim, ki se glasi: »(4) Kavarne in narodne kuhinje v katerih se oddajo samo mlečni proizvodi in sl. in točijo 9amo mlečne pijače, čaj in sl., se morejo izvrševati tudi pod drugimi nazivi (zdravljak in sl.). Slaščičarske obratovalnice, ki se izvržujejo na gostinski" način, se smatrajo za buffete, eli »e morejo izvrševati tudi pod' nazivom slaščičarna Prodajalnice bureka, ki se izvršujejo na gostinski način, se smatrajo za narodne kuhinje, ali se morejo izvrševati tudi pod nazivom prodajalne bureka (bUrek-džinice). Na obratovalnice manjšega obsega, ki točijo izključno kavo in čaj (tkzv. bosanske kavarne), se uporabljajo predvsem ustrezni predpisi, ki veljajo za krčme. Mlekarske, slaščičarske in burekdžijske obratovalnice, ki se izvršujejo na gostinski način, pa same proizvajajo blagu, Ki ga prodajajo, spadajo glede načina pridobivanja pravic na izvrševanje obrta in na ureditev obratovalnice pod odredbe, ki veljajo za gostinske obrte, vendar ohranjajo značaj rokodelskega odnosno rokodelskemu sličnega obrta in je zanje potreben samo dokaz izobrazbe, ki je predpisana za dotični rokodelski obrt.« S tem določilom hoče zakonski predlog ustreči večkrat izraženim ugovorom gostinskih organizacij, ki so kazale na neupravičeno konkurenco mlekarn in slaščičarn, ki niso prodajale blaga samo na trgovski način, ampak so ga in ga še vedno oddajajo na, gostinski način, tako da strežejo gostom pri mizah z gorkimi pa tudi z mrzlimi brezalkoholnimi pa celo tudi z alkoholnimi pijačami na način kot kavarne in okrepčevalnice. Z ozirom na velik razvoj teh obratovalnic v mestih, Je prav, da se njih nastajanje omeji in veže na gostinsko dovolilo tako, kot so nanj vezani gostinski obrati vobče, in s tem jih podvrže tudi vsem ostalim obrtnikom gostinskih podjetij. Predaleč pa gre zakonski predlog, ko tudi za tiste obratovalnice (kakor n, pr. mlekarne), ki niso rokodelske in torej ni zanje predpisana nobena izobrazbo, dovoljuje, da zanje ni treh* dokaza o gostinski' usposobnosti. K temu določilu bomo morali zavzeti stališče, da se ti obrati tudi glede* izobrazbe izenačijo z gostinskimi. V istem §-u je nadaljnja važna sprememba v tem, d* predlog dotoče* da ni treba nobenega dovolila za držanje radio aparatov, gramofonov in sličnih avtomatskih instrumentov za reproduciranje glasbe v gostinskih obratovalnicah. S tom bi zakon samo ustregel dolgotrajnim težnjam gostinskih obrtov. V istem določilu ja nadaljnja ztfo važna sprememba v odst g, ki se giaai: »Za vse vrsto gostinskih obrtov. ki »e izvršujejo v manjšem obsegu in ob posebnih primerih, zlasti po- dani in članice, pripravite se na letošnji gostilničarski praznik, katerega slavimo dne 19. maja v Brežicah. ffe ta dan mora vsakdo, ki le neka) čuti v sebi stanovske zavednosti, prihiteti v Brežice! Gostilne v stari Ljubljani hteSS domači zgodovinarji, Peter pk Radira, Vrhovec In Vrhovnik so *a«n zapustili marsikatero eanimt-vost o najstarejših ljubljanskih gostilnah. Tako nam poročajo, da Je bila Ljubljana že r starih časih obilno zalotena z gostilnami. Kakor v dragih krajih so bil« tudi tukaj gostilne označeno s smrekovimi vršič-k* ali z oblanjem. Izvesek smrečja je bil znak vinotoča ob lan j e pa Je oacnanjalo, da se toči v krčmi pivo. Gostilniški izveski so bili redki, kolikor pa jih je bilo, so bili vsi nemški. Gostilne stare Ljubljane lahko razdelimo v tri vrste: 1. preproste kmetsko- krčme; ki so točile v skromnih makih hišah, a so imele poleg sobe za navadne pivce tudi izbo za boljše goste, kamor so prihajali takoj j* vežo ali pa skozi kuhinjo; 2. srednje, ki so si nadele sčasoma naziv ^restavracije« in 3. udobno opremljeni hoteli. Ljubljančani so najrajši imenovali gostilne po krstnem ali rodbinskem imenu gostilničarja ali po domačem hišnem imenu. V drugi polovici 18. stoletja je bila na glasu krčma »Pri Speli na luži«, na današnjem Borštnikovem trgu. Gostilna »Pri Jurčku« na Rimski cesti se je okrog leta 1800. tako imenovala po posestniku in gostilničarju Juriju Crnetu K njegovemu nasledniku Antonu Podkrajšku je hodil pivo pit pesnik France Prešeren. Drugi so zahtevali »pir«, on pa je zahteval »pivo«, kar je seveda v tistem času vzbujalo pozornost. Znamenitost Jurčkove gostilne Je bila francoska krogla vzidana v gospodarskem poslopju na dvorišču. »Pri črnem Juriju« se je imenovala pred devetdesetimi leti gostilna »Za zidom« v sedanji Rebekovi hiši na Cankarjevem nabrežju. Tam so pogosto prepevali trnovski in krakovski pevci; med njimi se je zabaval Prešeren in jim dajal za pijačo. Se dandanašnji je ohranjenih iz starejše dobe nekaj gostiln, imenovanih po krstnih imenih, tako n. pr. »Pri Stefanu«, »Pri Jerneju«. »Pri Nacetu« itd. Mnogo gostiln se je imenovalo po rodbinskem imenu gostilničarja »Pri Bitencu«, sedaj »hotel Štrukelj«,! so se zbirali gosti še dolgo potem, ko gostilna ni bila več v Bitenčevih rokah. Imela je izvesek, na katerem sta bili dve sklenjeni roki, pod njima pa je bil napis »Zur Vereint-gung«. Tudi semkaj je zahajal Prešeren. Ta gostilna je bila zbirališče in shajališče pekovske zadruga V veliki sobi v desnem kotu so posedali njeni člani in obravnavali svoje zadeve ob dolgi mizi, nad katero Je pod steklenim zabojčkom s stropa visel pekovski grb: dva leva držeča v šapah presto. — Po Židanu, ki Je krčmaril na Spodnjih Poljanah sredi osemnajstega stoletja je gostilna ohranila svoje »židano« ime tudi pod nasledniki: Gradi, Klemenci in Predoviči. Ustno izročilo pripoveduje, da je k zali Zidanovi gostilničarki zahajal na ledice ruski car Aleksander, ko se je leta. 1821. nahajal na ljubljanskem kongresu. — Rodbinsko ime »Pri Počivavniku« je imela njena soseda ki je stala do leta 1896. na sedanjem Ambroževem trgu Vanjo so zahajali mesarji. Zelo obiskovana je bila v Špitalski ulici gostilna »Pri Permetu«, v starinski hiši, zidani proti koncu 16. stoletja deloma v gotskem slogu. Hiša je bila poru- šena po potresu in se nahaja v posesti Ravniharjeve rodbine. Pred okroglo šestdesetimi leti se je v njenih prostorih zbiral krog slovenskih pisateljev, ki mu je bil na čelu naš veliki jezikoslovec, pisatelj Fran Levstik. Gostilniški priimki po rodbinskih in hišnih imenih So bili »Pri Kleb-latu« v Florijanski ulici, kjer je bila tudi pivovarna; »Pri Cehkerju«, pred sedanjim dramskim gledališčem; »Pri Medijatu«, velika gostilna poleg kavarne »Evrope«, nanjo spominja danes velika in dolga Medijatova hiša; »Pri Piškurju«, pozneje »Pri Kroni« v Gradišču; »Pri Šikcu«, podrta leta 1903; »Pri Krčonu« na Tržaški cesti itd. — Po hišni številki je bila imenovana samo ena gostilna Ko so leta 1771. prvič označili hiše z zaporednimi številkami, je dobila gostilna Ivana Matevžeta ki je stala tik Križevniških mestnih vrat, številko prvo. Zato se je imenovala ta gostilno do porušenja po velikem potresu »Pri Numerajns«. Nekateri gostilničarji so imeli poleg krčmarske obrti še druge vire svojih dohodkov, tako so bili n. pr. Permeti obenem tudi peki. Na Poljanski cesti št 6, Jubilej Robek Anton — 70 letnik Odbornik Združenja v Celju in soustanovitelj zvezne organizacije za bivšo mariborsko oblast g. Anton Robek je obhajal dne 8. februarja 70-letnico svojega plodonosnega življenja. Rodil se je leta 1868. v Zdolah pri Brežicah ter se je posvetil gostilničarski obrti 2. januarja 1904. daleč od svoje domovine, namreč v Nemčiji. V Celje je prišel leta 1909. ter imel v najemu Narodni dom. Med vojno, t. j. leta 1916. je kupil znano gostilno »Stadt Graz« v Celju, ki jo j® preimenoval v »Branibor«, kjer še danes izvršuje gostilniško obrt. Člani celjskega združenja so ga že leta 1914. izvolili za odbornika, tako da bo drugo leto obhajal tudi 25-let-nico njegovega delovanja v odboru. Jubilant je kremenit značaj, izredno agilen in priljubljen pri svojih gostih ter je skozi svojo varčnost ln vzorno gospodarstvo dvignil gostilno na višek. S svojo pridnostjo in varčnostjo je prišel do velikega ugleda in blagostanja. K njegovemu jubileju čestitajo in želijo, da bi še ostal mnogo, mnogo let zdrav, vsi njegovi številni prijatelji in tovariši. leg velikih obratov, vojaških tabo-rišč in vežbališč, prevozov na rekah, brodarski^ ni, železniških posfaj, kopališč, ' izložb,. vzor&nih sejmo.v . itd., in ki sor jjreboc^ega; značaja, se dovolilo Izda za čas trajanja dotičnega primera. Dpvplila za izvrševanje takih gostinskih obrtov na sejmih, ijudskih proslavah in zabavah se dajejo osebam, ki nimajo stalnega gostinskega obrtji, za vsak posamezni primer, ljudsko, proslavo aU zabavo ali za vse sejme, ljudske 'proslave in zabave, ki se prirejajo v tisti ali v —>1 ■ i' i »it 1 * * *T'T~ —* ** -— sosednih občinah v istem ali prihodnjem letu. Osebam, ki imajo stalni gostinski obrt, se izda za izvrševanje takih gostinskih obratovalnic po sejmih, ljudskih proslavah in zabavah, namesto dovolila samo odobritev (§ 194 odst. 4. ob. z.).« Kakor znano, je to določilo že po sedanjih določilih in po novem predlogu nesledovalo besedilo čl. 75 do 81 pravilnika o gostilnah iz 1. 1927, ki pravzaprav po § 427 odst. 2. toč. 1. ob. z. subsidiarno še velja. Po sedanjih predpisih obstoja spor, ali je pri izdajanju dovolil v takih primerih, kot so našteti, uporabljati skrajšani postopek brez zaslišanja gostinskih organizacij in brez pristopa k združenju, ali pa je treba tudi v takih primerih izpolniti vse zakonske pogoje za pridobitev gostinskega dovolila. Novi zakonski predlog v tem pogledu ne daje nobene jasnosti in zato ne zadovoljuje. Tudi sicer besedilo zlasti drugega stavka ne zadovoljuje in bi moglo odpasti. Nadaljnja sprememba § 75 ni pomembna. Pač pa se v § 77. uzakonjuje pooblastilo ministru za trgovino in industrijo, da v sporazumu z in-teresiranimi drugimi ministri predpiše uredbo ne samo o ustanavljanju in ureditvi gostinskih obratov, ampak tudi o njih klasifikaciji (razvrstitvi po razredih z ozirom na boljšo ali preprostejšo ureditev). V istem določilu je važna nova določba, ki se glasi: »Krčme se ne morejo ustanavljati v središčih mest s preko 30.000 prebivalci, v turističnih in kopališčnih krajih in v neposredni bližini hotela, restavracije ali kavarne.« To določilo za danes samo omenjamo in se k predlogu še povrnemo. Nič manj važen je tudi predlog za novo besedilo § 78, ki se v prvem odstavku spremeni in se najposlej glasi: »(1) V isti zgradbi se more izvrševati, več gostinskih obratov samo, Če druga drugo dopolnjujejo kot hotel, restavracija, kavarna ali bar. V zgradbi v kateri Je pension, se , ne more izvrševati "drug gostinski obrt. Tudi ta določba bistveno spreminja, dosedanji predpis s tepa, ko prepoveduj^ i^t^n^vljanje več gostinskih obratov v eni zgradbi, če nisp potrebni za medsebojno spopolnitev. Dosedanje določijo-i« bilo gotovo preširo-, kogrudno, ker je dovoljevalo, da se sme tz. opijn dovolilom dovoliti več gostinskih obrtov y eni zgradbi brez razlike katerih vršt, po drugi strani pa je hotelu dovoljevalo samo restavracijo a^i kavarno. Sedaj je torej predpis obraten, da sme hotel vzdrževali v isti* zgradbi potrpbne druge, vrste gostinskih obratov* sicer se pa načelno v.eč podjetij v eni zgradbi ni dovoljevalo. Seveda pridobljene pravice ostanejo v veljavi. Predpis glede pensionoT pa Je že doslej bil v veljavi. Ostale spremembe tega §-a niso važne razen v 6. odstavku (v besedilu ministrstva je pomotoma označen 8. odstavek), kjer je predpisano, da se z letoviškimi redi uredi ne samo sezonsko oddajanje stanovanj v najem po letoviščih in kopališčih, ampak da se uredi tudi dajanje hrane na način hišne delavnosti, omenjene v § 1. odst. 2. točka 17. Zanimivo je tedaj, da obrtni zakon Še nadalje pooblašča bana, da predpiše pravilnik tkzv. turistični red poleg predpisov, ki jih izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo o urejevanju turizma. S stališča gostinstva temu pooblastilu ne moremo nasprotovati, vendar pa smo zavzeli že ponovno odločno stališče, da zasebniki v letoviških krajih ne smejo dajati letoviščarjem hrane, jedil in pijač, ker je povsod dovolj gostišč na razpolago. Na tem stališču moramo vztrajati tembolj, ker se sicer na ste-žaj odpro vrata šušmarstvu, ki prav gotovo ni na interesu razvoja turizma v naših krajih. Upamo trdno, da se v dravski banovini ne bo nikdar to pooblastilo izkoristilo. Skrbeli bomo, da se tudi banska naredba o oddajanju zasebnih sob za letoviščarje iz 1. 1935. spremeni in prilagodi interesom našega turizma, to je v prvi vrsti našega gostinstva kot najmočnejšega turističnega faktorja v deželi Še v § 79 ob. z. je nastala sprememba v predlogu ministrstva, tako da naj se dostavi sledeči predpis: »V primeru kadar finančna oblast odvzame odobritev za točenje alkoholnih pijač, prestane veljati tudi dovolilo za izvrševanje obrta, izdano po tem zakonu.« V. analognem smislu je sicer ministrstvo že dalo navodila za postopanje in je kolika toliko ta predpis že v veljavi. , ... Kakor se iz teh izvajanj vidi, • so predlagane ispremembe- in dopolnitve deloma, sicer nebistvene,- deloma pa precej dalekosežne-. K sreči-po večini . ustrezajo Mjiašinv. težnjam - in;-30 pl/od dolgotrajnega delovanja- go* stilničarskih zveznih organizacij1 pri 1 ministrstvu za .trgovino in industrijo/.,da so izpadle za, nas dosti ugodno. Želimo samo, da bom« prodrli ..tudi s spreminjevalninai predlogi zlasti v pogledu tolmačenja, krajevne, potrebe pri izdajanju novih dovolil, glede česar se ne moremo »mejiti na sedanje zakonsko določilo, ampak bo v tem pogledu potrebna še nadaljnja sprememba sedanjega zakonskega besedila. • - _ m- _ it Sanacija gostinstva Pred kratkim je ministrstvo trgovine razposlalo potom banskih uprav na turistične odbore posebne obrazce, da jih izpolnijo zadolženi gostinski podjetniki, ki želijo materialne pomoči. Te vprašalne pole so bile razposlane na podlagi konference, ki se je dne 9. decembra pr. 1. vršila r trgovinskem ministrstvu, kjer se Je razpravljal sanacijski načrt predložen od zvezne uprave potom Državne zveze in Zbornice v Ljubljani. Te vprašalne pole naj se tedaj izpolnijo od vseh onih, ki želijo pri sanaciji sodelovati odnosno od predvidene sanacije imeti koristi. Seveda smatramo tako pizvedovanje, lahko bi rekli za brezplodno in za sanacijske svrhe nepotrebno, ker so se t» podatki že neštetokrat zahtevali, ne da bi gostinstvo imelo od tega kakršnekoli koristi. Po našem mnenju so glavno denarna sredstva, ki bi naenkrat privabila vse interesente, tako da bi se tem potom najlažje in najhitreje ugotovilo pravo stanje zadolženega gostinstva. Kakor rečeno, ne vidimo v vprašalnih polah pravega smotra, posebno če jih zbirajo turistični odbori, ki so jako številni in kjer sede zastopniki raznih stanov, kar gotovo ni že itak malemu kreditu, ki ga imajo zadolženi gostinski podjetniki, koristno, saj vemo, kako se čuva tajna in kako se taki podatki izrabljajo Vsled tega je zvezna uprava ponovno potom Državne zveze podvzela korake, da zbiranje teh podatkov ne zavleče rešitve tako perečega vpraša-nja, kakor je ravno sanacija v zvezi s turizmom stoječega gostinstva. Naši ljudje morajo imeti že do početka sezone razčiščen položaj. Dognati se mora, če lahko sploh računajo na materijelno podporo in zaščito, ali pa se naj končno pride do jasne ugotovitve, da zadolženi gostinski podjetniki ne morejo pričakovati od nobene strani pomoči. Državna zveza je na. zadnji seji glavriega < odbora prišla db popolnoma'pravilnega ea-kijučkar^da ne pusti pod nobenim, pogojem nadaljnjega zavlačevanja in di#zahtfrva v najkrajšem, Času popolno razčlščfeiijfe' tega ža 'napredek našega gostinstva najvažnejšega pro-iftema. V kolikor se tudi zadnji načrt, kii:imačj le nekako spremembo na konferenci ‘ z cine 9: decembra ; iznesenega načrta ne uresniči, potem naj y& gostinstvo na^e države, da ne; more razen nadaljnjih uredb 'in predpisov; ki ustvarjajo'.z& skrahifa-no ‘gostinstvo le nove obveznosti, pričakovati nikake' materijelne pomoči. 1 . ,. , t,j Zadnji načrt, ki se je obravnaval ob priliki razgovorov v raznih ministrstvih .v prisotnosti elanov celo-■■■■' . » ' _v t. • * r <* " " >' < * ■ v;v vi • *.• • . . #.'.<3 • Zvezna pisarna se je preseJiJadne 26. februarja ie sy>o|ilv dosedanji h prostorov v Dvorakovo ulico št. 6, l. nadstr! — Telefonska številka 39-14 ostane neizpremenjena. DvorakoVa ulica le pri prvi tramvajski postaji od g-Iavftega kolodvora proti glavni poiti. danes št. 3, 'so. o d nekdaj gospodarili Lukmani, ki so bili gostilničarji. Najstarejši posestnik, ki ga je po matrikah mogoče ugotoviti, je bil Jože Lukman. Njegova žena, poznejša vdova Urša, je bila hkrati tudi trgovka s čipkami, ki jih je prodajala na sejmih; odtod izvira tudi ime hiše in gostilne »Pri Špickra-marju« na Zgorhjih Poljanah. Svetniških imen Ljubljančani niso nadevali svojim gostilnam, če izvzamemo »Johanesbirta« na Poljanah, Se danes tako imehovane gostilne, z izveskom, na katerem je upodobljen sv. Janez Nepomučan. »Pri svetniku« se je reklo leta 1802. gostilni Antona Dimnika blizu Karlovškega mostu pod Golovcem. Semkaj spada tudi »Krajcbirt«, »Pri zlatem križu« na Ajdovščini, križišču sedanje Tyr-ževe in Gosposvetske ceste. Tej gostilni so rekli tudi »Pri Piškotu«; stala je na oglu sedanje Tyrševe in Gosposvetske ceste, tam nekje, kjer je glavni vhod v kavarno »Evropo«. To je bila takrat majhna, z lesom obita hišica. Pozneje je bila last nekega Rodeta, od katerega jo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kupil Luka Tavčar, ki jo je podrl ter rja tern. mestu sezidal današnjo palačo, kjer je kavarna »Evropa«. Tam “blizu je bila tudi gostilna »Pri belem križu«.. Gostilne so imenovali tudi po vladarjih in ostalih odličnih možeh, ta-' ko n.' pr.. se je imenovala v začetku sv. Petra geste od Marijinega trga gostilna »Prt avstrijskeip cesarju« , • 'Nekatere ljubljanske gostilne so se imenovale po njihovi legi, n. pr. gostilna »Na zelenem hribu«, sedanja dr. Oražnova zapuščina za ljubljanske v,isokošolce, ob .Dolenjski cesti.-»Na Griču« se je imenovala gostilna na levi ob vhodu v Gosposko ulico, nasproti univerzi, kjer je bila pozneje »Narodna- kavarna«. O Prešernovem času so rekli gostilni »Pri Metki«, ter se je pozneje preselila v »Peklo« na oglu »Kongresnega trga in „yegove.ulice. Tukaj so prihajali go§ti po .lesenih stopnicah v pod-, zemlje, ki je bilo ostanek mestnega jarka. Tam je bila velika dvorapa, kjer so se pari vsako nedeljo veselo vrteli. Kq se je. Metka selila, se je % njo preselil tudi Prešeren. Ko je prišel prvikrat v »Peklo«, je bil ba3 pet.ek! Tam je zagledal, gosta, ki Jo jedel meso, pa je požugal gostilni- kupnega glavnega odbora Državne zveze ne predvideva samo sanacijo zadolženega gostinstva, temveč vobče korenito sanacijo vseh prilik našega turizma. Ne moremo našteti in tudi ne maramo iznašati vseh bolezni, ki onemogočajo napredek turizma v naši državi, ker želimo, da se ravno sanacija teh prilik izvede v najbolj mirni in harmonični atmosferi. Ugotovimo naj le, da zahteva sanacijski načrt tudi dajanje cenenih kreditov za modernizacijo in izpopolnitev obstoječih obratov in kar je najvažnejše, tudi cenene kredite za postavitev novih, za turizem nujno potrebnih gostinskih objektov. Ta sanacijski načrt pa ima v vidu tudi pospešitev gradnje turističnih objektov, kakor n. pr. kopališč, žičnih železnic itd., itd. Pokazali smo pot, po kateri se lahko pride do velikega kapitala v obliki posojila, ki ga naj dajo privilegirane banke proti sigurnemu odplačilu. Pristaviti pa moramo, da nas je sram, ko dobivamo na naše predloge in predstavke za izvedbo čimprejšnje sanacije gostinstva od oblasti odgovore, da ne morejo merodajni krogi računati na sodelovanje zainteresiranega gostinstva, ker ne pojmuje svojih nalog tako, kakor bi bilo pričakovati. Take izjave so naravno silno škodljive in pričajo, da je solidarnost in stanovska zavest v vrstah gostinstva naše države šele v razvoju in da ne predstavlja nikake moralne vrednosti, ki bi se dala izkoristiti. Državna zveza je v zadevi sanacije objavila tudi posebno poročilo. Poučni izlet Zvezna uprava bo priredila par-dnevni poučni izlet na Tirolsko in v Švico. Točnejši podatki bodo objav-ljeni v prihodnji številki. Zaključek plenarne seje Državne zveze gostilniških združenj Dne 26. februarja t. 1. je bila zaključena plenarna seja upravnega odbora Državne zveze, ki je od 21. februarja razpravljala o najvažnejših vprašanjih gostinskega staleža. Državna zveza je nato izdala sledeče poročilo: »Državna zveza je predložila konkretne predloge glede potreb tujskega prometa in je povdarila pri tem posebno težke prilike, ki vladajo v gostinstvu. O teh predlogih se naj čimpreje izdajo končne odločbe, da se vsa ta vprašanja stavijo z dnevnega reda. Obljube, ki so se dale Državni zvezi, nudijo zagotovilo, da se bodo ta vprašanja, važna za vso gospodarstvo, zadovoljivo in pravilno rešila. Pretresujoč Uredbo o kvalifikacijah gostinskih obratov in maksimiranju cen, se je ugotovilo, da uredba čarki: »Metka! Metka! Ne spoštuješ petka! Si pustila Grič, — vzel te bo hudič!« — Pri šentjakobskem mostu, ki so ga postavili leta 1825., so krstili Lozarjevo gostilno »Pri novem mostu« in »Pergaš«, ki utegne biti popačenka iz nemške »Herberge«. — Po mestih so se imenovale nastopne gostilne: »Pri dunajskem mestu« (Zur Stadt Wien), ljudje so imeno- *vali gostilno tudi »Pri Maliču«, po njenem prvem posestniku, na prostoru, kjer je bila poprej »Jadranska banka« in zdaj Biata nasproti pošti; »Pri tržaškem mestu« (Stadt Triest); »Pri Monakovskem mestu« (Stadt Miinchen), zdaj pri Lozarju; »Pri mestu Gorici« (Stadt Gorz), pri Kr-čonu na Tržaški cesti. Včasih so bili povod tudi znameniti dogodki, po katerih se je imenovala kaka gostilna. Soseda sedanje gostilne »Pri sodču« (Pri Faselnu ali Faselbirt) na Žabjeku se je pred dobrimi sto leti imenovala »Pri Moskovskem požaru« (Brand von Moskau — rekli so tudi na kratko »Pri Prontu«). (Konec sledi) ni v skladu z današnjim stanjem v hotelirstvu, ker se bi moglo brez velikih materijelnih žrtev udovoljiti predpisom te uredbe. Uredba naj bi se uporabljala le za nove objekte, kar bi polagoma imelo tudi vpliv na obstoječe gostinske obrate, ker se ne bi uredba mogla uporabiti že za predstoječo sezono, se prosi trgovinsko ministrstvo, da se uredba odloži za poznejši čas. V pogledu delovnega časa pomož^ nega osobja in zaposlitve ženskega osobja ter kolektivnih pogodb, je upravni odbor popolno soglasen z izjavami, ki so jih nam podali gostinski zastopniki na anketi v Sarajevu. Zvezna uprava je z zadovoljstvom vzela na znanje odlok g. prometnega ministra, tičoč se voznih povlastic. V pogledu trošarine na vino in žganje je zvezna uprava sprejela sklep, da se naj trošarina na vino m žganje zniža in da se naj način plačevanja te trošarine določi sporazumno med banovinskimi gostilničarskimi organizacijami in med banovinsko ter občinskimi upravami. Zvezna uprava je vzela tudi na znanje sporazum z UJMo. Nadalje so se predložili trgovinskemu ministr-. stvu spreminjevalni predlogi glede obrtnega zakona. Ankete za strokovno šolstvo se je udeležila po posebnem odposlancu, ki je iznesel potrebne predloge za ugoden razvoj gostilničarske strokovne izobrazbe. Izvajanje trošarinskega pravilnika Kljub točnim navodilom kr. banske uprave, ne postopajo nekateri finančni organi tako, kakor je njena želja in ovirajo pravilno izvajanje trošarinskega pravilnika. Neprestano nam dohajajo pritožbe, da zahtevajo kontrolni organi takojšnje plačilo banovinske trošarine, drugače nočejo odbiti predpisanega kala. Vse to smo naznanili kr. banski upravi, ki se čudi, kako morejo finančni organi tako postopati, ker so vendar njena navodila dovolj točna in zahtevajo pri zaračunavanju kala le pravočasno prijavo ne pa morda plačane trošarine. V kolikor ne bi hoteli slediti kontrolni organi navodilom banske uprave, naj se izvoli vse take slučaje javiti banski upravi. Kr. banska uprava je nam ponovno izjavila, da ne želi ovirati prometa z vinom ali šikanirati točilce, zato se morajo tudi kontrolni organi ravnati po odredbah predpostavljene oblasti. Nekatera vprašanja, odnosno nejasnosti so še nepojasnjena, pač pa pričakujemo vsak hip tozadevne rešitve na naše vloge. Tako se mora pojasniti odračunanje 3% kala pri onih točilcih, ki so imeli dne 22. januarja večjo zalogo vina v svojih kleteh in so trošarino takoj plačali pa se jim je trošarina na prošnjo kreditirala. Ravno tako se mora rešiti vprašanje petijota, ki igra posebno na Dolenjskem v gospodinjstvu silno veliko vlogo. Istočasno je treba izdati analogne predpise za pobiranje občinske trošarine. Zadnje čase je nastala nova ovira. Gostilničarji, ki so imeli dne 22. decembra 1937 v kleti zalogo vina in žganja in so dobili na prošnjo večmesečne plačilne obroke, so vkletili po tem roku nove količine že v jeseni nabavljenega vina. Ko so zaprosili tudi za naknadno vkleteno zalogo in dobili nove plačilne obroke smatrajo, da morajo sedaj plačati kar po dva obroka naenkrat. To naziranje je napačno in ne odgovarja naziranju banske uprave, ki nam Je dala sledeče pojasni loče je dobil n. pr. nekdo petmesečne obroke, t. j. do 1. maja. za plačilo prvotno vkletene zaloge, potem tečejo kasneje dovoljeni obroki za naknadno vkleteno zalogo od 1. junija naprej itd) Menda je sedaj tudi to vprašanje jasno. V kolikor pa bi bil še kdo v kakem dvomu, naj se obrne na pristojno združenje po informacije odnosno na zvezno pisarno. Uredba o kvalifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen Trgovinsko ministrstvo je razposlalo koncem januarja načrt uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v razmišljanje, vendar s tako kratkim rokom, da ga naši najjačji interesenti, to so hotelirji, niso mogli vsled kratkega roka, tako predelati, kakor bi bilo to potrebno z ozirom na velevažnost in dalekosežnost te uredbe. Ne oporekamo dobrih zamisli, ki jih je imela oblast pri sestavi te uredbe, ne smatramo pa za primerno, da se uredbe izdajajo z vso naglico, ne da bi se vsestransko pre-motrile, ker so včasih sicer dobro zamišljene uredbe in predpisi lahko radi raznih okolščin preje v škodo, kakor pa v korist. Ne oziraje se na to, v koliko je ta načrt te uredbe osnovan na osnovi obstoječih zakonov vidimo, da se uredba ni sestavljala na podlagi sedanjega stanla hotelirstva, temveč je imela v vidu najbrže bodoči razvoj našega gostinstva v obče. Če bi se določila predloženega načrta prilagodila na današnje stanje gostinskih objektov, potem bi bila uredba prava katastrofa za hotelirje. Pri strogi izvedbi te uredbe bi, in to šele pri spregledu mnogih nedostatkov, prišel komaj 1 hotel v dravski banovini v I. kategorijo. Ne vemo aakaj in iz katerega razloga želi uredba degradirati te obrate in jih postaviti v nižjo kategorijo, kakor pa jih je publika sama uvrstila. Končno bi bila uredba izdana tudi v nepravem času, saj so naši obrati že davno razposlali prospekte v inozemstvo, ter ne bi bilo v korist turizmu, če bi se napravila s to uredbo zmeda. Načrt uredbe pa bi imel svojo dobro stran v tem, če bi veljal, kakor POSREBRENJE POPRAVILA jedilnega pribora in posode restavracijskih podjetij izvršuje v moderno opremlieni galvanizaciji domača tvrdka ANTON LEČNIK, Celje Za novi pribor in posodo zahtevajte prospekt! smo že gori rekli, za nove hotelske objekte, ker ne pridemo sicer do smotrenega razvoja gostinstva. Če bi taka uredba že obstojala, potem se ne bi mogli postaviti hotelski obrati, ki so bili n. pr. pred mesec dni otvor-jeni in ki nosijo sicer veličasten naslov »Grand hotel« z lepo zunanjostjo, nimajo pa niti one opreme, ki se zahteva po načrtu te uredbe za 3. kategorijo. Z uredbo bi se tedaj preprečila nereelna špekulacija v hotelirstvu, kjer bi se moralo postaviti kategorijam primerne stavbe in jih tudi načelom te uredbe opremiti. Naše hotelirstvo je na svojih sejah to uredbo odklonilo, ker ne upošteva sedanjega stanja hotelirstva in ker mu je bilo na razpolago tako malo časa, da ni bilo v stanu uredbo preštudirati in jo vsestransko oceniti. Radi tega priporočamo, da se klasifikacija obratov izvrši po banovinah in da se maksimiranje cen izvede po načelih, ki jih predvideva § 150. obrt. zakona. Načrt uredbe nam ponovno dokazuje, da se rešitev vsega kompleksa problemov, ki se tičejo hotelirstva in turizma ne zagrabi pri korenu, temveč se hoče vse delo za napredek teh dveh gospodarskih panog maskirati z brezštevilnimi uredbami in predpisi, ki so za obstoječe stanje neprt-kladni in pogosto celo neizvedljivi. Produkcija teh gostinskih in vobče turističnih predpisov je vsega občudovanja vredna, vendar ostanejo brez efekta, ker niso v skladu z dejanskim stanjem. Bodimo že enkrat iskreni in povejmo si resnico. Rešitev teh problemov leži v sanaciji prilik, ki vladajo v gostinstvu in turizmu in ki se brez materijelne podpore ne more izvesti. Kardinalni problem je sanacija gostinstva, vse drugo je več ali manj vzporednega značaja. Še le tedaj, če se omogoči Višek užitka pri kosilu ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak obCutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovolj >i. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. - Tu morate napraviti zopet red 1 Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne. Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina! Sflotjcdka Stalina znosljiva eksistenca obstoječega gostinstva in nadaljnji njegov razvoj, potem so na mestu razne uredbe in predpisi, ki naj omogočajo razvoj hotelirstva po določenem programu, ki ga naj ravno smotrenost in skladnost dobro premišljenih uredb ter. predpisov določi. Gospodarski pregled Živimo v dobi proračunov. V narodni skupščini se razpravlja o državnem proračunu, banski svet naše banovne je razpravljal o banovinskem proračunu, predložen je tudi že osnutek obeh naj večjih mestnih proračunov: Ljubljane in Maribora, od katerih je mariborski proračunski predlog že sprejet. O državnem proračunu je znano, da izkazuje v primeri s sedaj veljavnim proračunom povečanje za 1.270 milij. dinarjev. Ta optimizem opravičuje finančni minister s tem, da so že sedaj dohodki države radi dobre konjunkture znatni, saj znašajo od avgusta 1937 dalje mesečno 1 milijardo dinarjev, kar bi dalo na vse leto proraču-nano nad 13 milijard dinarjev. Ce je optimizem na mestu ali ne, se bo videlo v teku izvajanja proračuna, ki bo tekel do 31. marca 1939. Do tedaj je pa še daleč in v gospodarskih stvareh ni mogoče dosti prerokovati. Osnutek banovinskega proračuna, katerega pa mora v zadnji instanci potrditi finančni minister, je za 11.1 milij. din višji kot je bil za leto 1937-1938. Če ga hočemo primerjati s sedaj veljavnim, je potrebno, da njegov obrazec prilagodimo prejšnjim letom in tako vidimo, da znaša novi banovinski proračun skupno v izdatkih 161 milij., dočim je znašal sedaj veljavni 149.9 milij. din. Tudi banovina računa z dobro gospodarsko konjunkturo, zato je tudi zvišala proračun. Dve najvažnejši izpremembi v novem proračunu sta, kakor je naglasil to sam g. ban dr. Marko Natlačen v svojem ekspozeju: uvedba trošarine na jedilna olja po vzgledu savske banovine (1 din na 1 kg) ter povišanje šolske doklade v izven mestnih občinah od 26 na 35%. Omeniti je, da je bila šolska doklada z ozirom na nad 16 milij. din izdatkov za ljudsko šolstvo lani prvotno predlagana s 35%, kasneje pa jo je finančni minister znižal na 26%, ker je dovolil banovini vnesti med dohodke velika dolgovanja, ki jih ima država napram naši banovini. Ker drugega kritja ni mogoče najti, je sedaj šol- V Opozarjamo,! Člani, ki se obračajo neposredno na zvezno pisarno po razne informacije naj prilože znamko za odgovor. Tečaji ZVEZNA UPRAVA RAZPISUJE in sicer: Enomesečni kuharski tečaj na Bledu, ki je namenjen vsemu radovljiškemu srezu. Tritedenski kuharski tečaj v Kranju, ki je namenjen za kranjski, škof jeloški in kamniški srez. Šestdnevne servirne tečaje v Tržiču, Sevnici, Prevaljah, Rakeku, Dobrni in Kranju. Enodnevne kletarske tečaje v Prevaljah in Žalcu. Podrobne podatke je dobiti pri pristojnih združenjih, kjer se sprejemajo tudi prijave. LASTNIKI RADIO-APARATOV1 Člani, ki imajo v svojih gostilniških obratih radio-aparate, (kuhinja se šteje tudi h gostilni) naj se giede plačevanja autorskih honorarjev v lastnem interesu obrnejo takoj po informacije na pristojno združenje. Zadružne uprave naj dajo pojasnilo v smislu zvezne okrožnice št. 361 z dne 30. januarja 1938. ska doklada ponovno zvišana na 35%. Po važnosti tretji, je proračun mesta Ljubljane, ki znaša v prvotnem predlogu 115.5 milij. din, kar pomeni v primeri s sedaj veljavnim povišanje za 1R.5 milij. din, v glavnem radi tega, ker postane tramvaj občinsko podjetje kot jih ima že Ljubljana dosti. Glede dohodkov ne izkazuje ljubljanski proračun posebnih iz-prememb. V našem gospodarstvu se opaža tudi izboljšanje likvidnosti večine naših denar, zavodov. V dnevnih listih či-tamo stalno o dvigu vlog v denarnih zavodih, ki so se samo v decembru 1937 dvignile na priliko pri slovenskih hranilnicah za 5.6 milij. din. Znaten je tudi prirastek v januarju. Tudi oproščanje vlog pri zaščitenih zavodih napreduje. Tako je n. pr. Ljubljanska kreditna banka dala vlagateljem na razpolago vse vloge do 10.000 din. Vzajemna posojilnica v Ljubljani do 5.000 din itd. Tudi pri podeželskih zavodih se opaža postopno izl)oljšanje. Tako daje Poštna hranilnica zadrugam na podlagi njih terjatev pri Privilegirani agrarni banki ter 3% državnih obveznic do 50°; posojila v gotovini. To pomeni, da bodo naše zadruge vse brez razlike, ki imajo kmečke terjatve, dobile okoli 100 milijonov din gotovine. Nadalje so dobile iz 63 milij. posojila dravske banovine zadruge, ki so članice Zadružne zveze v Ljubljani, na razpolago 20% svojih naložb pri njihovi osrednji organizaciji, Zadružni zvezi. Zato tudi zadruge delno izplačujejo vloge in je pričakovati v slučaju pomirjenja vlagateljev, da bomo v kratkem dobili popolnoma normalne mmere na denarnem trgu, kar se bo zelo dobro poznalo pri investicijski delamiosti v naši deželi, ki je bila že od nekdaj navezana in vajena rednega poslovanja denarnih zavodov. Mislimo pa tudi, da nas je sedanja kriza nekaj naučila glede denarnih zavodov In da se bomo v bodoče znali varovati napak. Likvidnost je danes tolika, da muči nekatere denarne zavode že rosna skrb, kam z denarjem, da bo nekaj prinašal, ker si še ne upajo dajati dolgoročnih posojil. Privilegirani denarni zavodi v naši državi lepo napredujejo, kar je razvidno tudi iz njihovih računskih zaključkov za preteklo leto. Tako je imela Privilegirana agrarna banka v lanskem letu čistega dobička 18.1 milij. dinarjev, leta 1936 pa 18.07 milij. din. Ta banka postaja vedno važnejši zavod, ker je prevzela vse kmečke dolgove, ki gredo do 3 milijard dinarjev. Narodna banka kralj. Jugoslavije izkazuje za leto 1937 radi zmanjšanja odpisov od 16.76 na 10.7 milij. din povečanje čistega dobička od 41.0 milij. dinarjev, kolikor je znašal leta 1936, na 56.6 milij. din v letu 1937. Iz tega povečanega čistega dobička bo banka predvsem povečala dotacijo rezervnemu skladu od 2.05 na 17.5 milij. din, država dobi 14.7 milij. din, delničarjem pa je na razpolago 24.3 milij. din, torej približno isto kot za 1936, tako da je pričakovati, da bo banka delila za 1937 isto dividendo kot za 1936, t. j. 350 din na delnico, katere imenska vrednost znaša 3.000 din, zadnji borzni tečaj pa se giblje okoli 7.700—7.800. Vloge pri Poštni hranilnici na čekovnih računih in knjižicah so se lani povečale od 2.448.7 na 3.090 milij. din. Tudi čisti dobiček Poštne hranilnice je narastel od 59.2 na 61.46 milij. din, od česar dobi država 39.46 (leta 1936 samo 39.17 milij. din), 1.23 milij. din pa gre v na podlagi zadružnega zakona ustanovljeni sklad za podpiranj zadružništva. Naša trgovinska politika je še vedno živahna. Januarja smo sklenili nov plačilni sporazum z Italijo, ki je zelo omejil naš izvoz v Italijo in sicer zato, da se je zmanjšal visoki aktivni klirinški saldo v prometu z Italijo. Uspešno so završena pogajanja z Avstrijo, sklenjena pa je bila pogodba z Estonsko, katero moramo smatrati za nov člen v verigi, ki naj poživi naše trgovinske stike z baltskimi in skandinavskimi državami. Z Nemčijo smo sklenili ugodne sporazume glede lesa, kar bo prišlo v korist tudi Sloveniji. Zaposlenost našega delavstva je še vedno dobra. Zadnji statistični podatki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani kažejo, da se je sicer na področju tega urada število zaposlenih delavcev zmanjšalo od decembra 1937 na januar 1938 za 5.348 oseb, vendar je letos v januarju zaposlenih še vedno 6.299 oseb več kot januarja lanskega leta. kar dokazuje, da so zmanjšanje zaposlenosti v januarju 1938 povzročili predvsem sezonski razlogi. Lansko leto more smatrati delavstvo sicer za dobro, vendar je zaslužek delavstva še za 98 milij. din manjši kot je bil leta 1930 v boljših časih. To se seveda pozna tud.i pri kupni moči našega delavstva, katerega je zelo veliko. Med ugodnimi znaki za presojo našega gospodarskega položaja moramo navesti tudi tečaje državnih papirjev. Ti tečaji so dosegli višino kot v letu 1930., deloma pa bili celo višji. Vojna škoda je n. pr. dosegla leta 1930. najvišji tečaj 450 na beograjski borzi, sredi februarja letos pa se je njen tečaj dvignil na 470 Pri tem pa je vpoštevati še dejstvo, da so bile leta 1930. priračunane v tečaju 450 še obresti, kar je tudi zneslo nekaj dinarjev, dočim so tečaji v letu 1938. zabeleženi brez obresti, tako da je dejansko dvig tečajev še večji. Zadnje dni so tečaji sicer nekoliko popustili, toda ne dosti in so kasneje zopet nekoliko narasli. Nova avtorska tarifa S 1. februarjem je stopila v veljavo nova, med Državno zvezo in UJMO sklenjena pogodba, ki je razvrščena na pet razredov ne glede na kraj, m ki je neprimerno nižja in povolj-nejša od lanske tarife, ki je vzbudila toliko ogorčenja. Gostilničarske organizacije, ki so udružene v Državni zvezi zaznamujejo tudi na tem polju izredno lep uspeh, ker se je morala letos tarifa določiti sporazumno ne pa kakor lansko leto, kar z diktatom. Tarifa je razdeljena takole: V I. razr. se plača 700 din mesečno V II. razr. se plača 350 din mesečno V III. razr. se plača 250 din mesečno V IV. razr. se plača 150 din mesečno V' V. razr. se plača 90 din mesečno Seveda se nanaša ta tarifa le za one obrate, ki stalno držijo godbe v svojih obratih. V dravski banovini sta v I. razred uvrščena samo dva obrata, večina pa jih je v najnižjem razredu. Za poedine prireditve se plača 50 din, vendar je pripravljena L'JMA na posredovanje zvezne organizacije tudi v to tarifo znižati na 30 din, če je prireditelj zabave, gospodarsko slabo stoječ. Kar pa se tiče autorskih honorarjev za radio-aparate, pa se naj last-*niki teh aparatov obrnejo v lastnem interesu na pristojna združenja, ki jim bodo tarifo raztolmačila v smislu izdane okrožnice. V noše za naš denar Nov uspeh zvezne organizacije — Veselična taksa razvrščena Gostilničarstvo se je že leta in leta pritoževalo nad neznosno visoko veselično takso, ter so bila vsa zavzemanja zvezne organizacije brezuspešna. Letošnje leto pa se ji je končno vendar le posrečilo prepričati merodajne osebe na banski upravi o potrebi znižanja odnosno kategorizaciji veselične takse. Po novem pravilniku o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1938-39, katerega je sprejel banovinski svet dne 19. februarja predpisuje § 59 sledeče: »Za vsako javno plesno prireditev se plačuje: a) v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani taksa 300, 200, 150 in 100 din; (doi-sedaj se je v teh krajih plačevala enotna taksa v višini 300 din. Op. ured.) b) v mestih do 4000 prebivalcev in v trgih din 200, 150, 100 in 60 din; (dosedaj se je v teh krajih plačevala enotna taksa 200 din. Op. ured.) c) v vseh ostalih krajih 100 in 50 din; (dosedaj enotna taksa 100 din Op. ured.) Za odmero takse je merodajna uvrstitev v skupine po tarifni postavki 62 zak. o taksah, pri čemur se v kategoriji a) in b) uporablja 4. j)ostavka tudi za 5. in 6. skupino, v kategoriji c) pa se uporablja 1. postavka za 1. in 2. skupino, postavka druga pa za vse ostale skupine. Če stranka ne doprinese dokaza o uvrstitvi v skupino, se ji odmeri najvišja taksa dotične kategorije. Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno. Višino povprečnine določi kraljevska banska uprava.« Radi lažjega razumevanja naj raztolmačimo novo razdelitev takse na podlagi razpredelnice za poedine to-čilce. Če znaša polletna točilna taksa v krajih naznačenih pod a) gori navedenega člena 59 1.500 1.000 750 500 300 200 din tedaj znaša veselična taksa 300 200 150 100 100 100 din Če znaša polletna točilna taksa v krajih naznačenih pod b) gori nave-' denega člena 59 1.000 750 500 300 200 150 din tedaj znaša veselična taksa 200 150 100 60 60 60 din Če znaša polletna točilna taksa v krajih naznačenih pod toč. c) gori navedenega člena 59 500 300 200 150 100 50 din tedaj znaša veselična taksa 100 100 50 50 50 50 din Če premislimo, da smo imeli sedaj za poedine kraje naznačene v skupini a) b) in c) enotne takse, in sicer v skupini a) 300 din, v skupini b) 200 in v skupini c) 100 din, tedaj še le lahko presodimo veličino našega uspeha, ker se je veselična taksa prilagodila prometu poedinih točil-cev. Nova razdelitev veselične takse pa bo imela tudi vpliv na pavšala-cijo te takse, ker bo tudi različna. Ne trdimo, da se je naša prošnja v celoti osvojila, saj smo zahtevali, da naj znaša veselična taksa samo 10% od polletne točilne takse, vendar moramo biti tudi za to naklonjenost banske uprave jako hvaležni. Upamo, da se bo drugo leto veselična taksa prilagodila dejanskim razmeram in v predloženem smislu. Trenutno je še nerešeno vprašanje priložnostne godbe, ki spravlja radi pjodeželskih običajev naše gostilni- | čarje v velike denarne kazni, vendar | so se tudi v tem pogledu stavili konkretni predlogi in čakamo na rešitev. Slučaj razvrstitve veselične takse naj pa nam služi v dokaz, da se mora voditi boj večkrat po več let, pi edno se pride v naših gostilničarskih zadevah do kolikor toliko po-, voljnega uspeha. Rešitev naših problemov leži tedaj le v močni stanovski organizaciji, kakršna je naša zveza. ODRAČUNANJE 3% KALA Na našo predstavko, da nekateri finančni organi ne postopajo po navodilih kr. banske uprave glede od-računanja 3% kala, nam je kr. banska uprava z rešenjem VII. štev. 6041-1 z dne 25. februarja t 1. odgovorila, da naj navedemo konkretne primere, kjer finančni organi niso priznali kala, da jih bo ponovno opozorila. Pozivamo prizadete, da se takoj javijo zvezni pisarni. KULINARIČNA RAZSTAVA V CELJU V Celju se je od 2. do 6. februarja t. I. vršila kulinarična razstava, ki i<> je priredil posebni razstavni odbor pod predsedstvom plačilnega natakarja g. Pucelj Rika s strokovnim sodelovanjem poznanega kuharja sedanjega restavraterja Grajske kleti v Mariboru g. Babineka. Težišče kulinarične razstave leži v prvem redu na kuharski umetnosti, kjer se naj predvsem pokaže napredek gostinske kuhinje, torej strokovno izvež-banost gostinskih kuharjev. Lahko trdimo, da so bili razstavljeni predmeti na višku, kjer je zopet, briljiral g. Babinek s svojim kuharskim znanjem. Zal, da je na tej razstavi pokazal pi emalo, kar je bilo gotovo vzrok njegovi prezaposlenosti z vodstvom njegovega obrata. Za kulinarično iazsta\o je bilo razstavljenih premalo predmetov, da bi se mogla ta razstava presoditi res le iz kulinarične strani. Večja važnost se je menda polagala razstavi pogrnjenih miz, vendar tudi pri tem nismo mogli najti onega, kar se nam pokaže na sličnih pi ireditvah. \zrok temu je najbrže to, da je bila vsa razstava odvisna le od par oseb, ki so vložile sicer dovolj truda, niso pa imele najpotrebnejših sredstev na razpolago, kar se je razstavi tudi poznalo. Seveda so take razstave lažje Iz-., vedljive v velikih mestih, kjer so na razpolago številni izvežbani kuharji, kuharski naraščaj in številni veliki obrati. Vsekakor pa moramo biti, oziraje se na vse okoliščine pod katerimi se je razstava priredila, tudi s to prireditvijo zadovoljni, s pristavkom, da se ne sme izpustiti to vida tudi dekor dvorane v kateri se je razstava priredila. Pohvaliti pa je vsekakor podvig, stremljenje in pogum razstavljalcev. MODERNIZACIJA BANJA LUKE Za modernizacijo Banja luke, k)er so se zgradile veličastne stavbe, kakor n pr. banski dvori, banska palača, hotel Palače, Higienski zavod, Dom kulture, palača Hipotekarno banke itd., s« je porabilo 500 mil. din. Radi skomin . . . Ker stojimo pred novo turistično sezono, ko se bodo (če se bodo!) podili po naših državnih kolovozih zaprašeni inozemski avtomobili, naj v naslednjem predočimo važnost modernih cest z>a narodno gospodarstvo. Nemčija je v decembru 1937. otvorila dvatisoči kilometer državne avtomobilske ceste, ki merijo v širini 25 m ter imajo v vsako smer po 2 tira. Ob tej priliki se je vršila, naravno, pomembna in upravičena slovesnost, ki jo dala povod tudi razmišljanju o vrednosti avtomobilske ceste za narodno gospodarstvo. Nemčija je v 4 letih zgradila točno 2.026 km državne avtomobilske ceste, kar predstavlja delo 52.000 posredno ali neposredno zaposlenih državljanov. Vso to ogromno in dosedaj neprekosljivo cestno omrežje je zahtevalo 1200 delovnih dni. V letu 1937. se je dalo v promet 1000 km takih cest, kar znači, da se je dnevno dovršilo 3 km. Seveda ima Nemčija v delu še ca 1600 km teh cest, ki bodo služile v prvi vrsti avtomobilskemu prometu za velike daljave. Koristi teh cest so se pokazale ravno tekom zadnjih let, ko so se vršile zanesljive in točne poskuš-nje. Interesantno pri tem je, da je celokupen tovorni promet na velike razdalje v teku 1 leta zapustil stare ceste in da se razvija sedaj edinole po teh novodovršenih progah. Tovorni promet se po starih cestah vrši le do daljave 50 km. Še bolj interesantni so nadaljnji podatki, ki so jih ugotovile posebne komisije s tkzv. merilnimi avtomobili. Hotelo se Je namreč ugotoviti, kakšno prednost imajo nove ceste pred starimi cesta- mi. Kot merilni avtomobili, ki so bili ca 1000 km na poti, so bili mali vozovi, veliki avtobusi in pa tovorni avtomobili. Tako je n. pr. neki 3.2 literski Mercedes voz porabil pri največji hitrosti 70' km na stari državni cesti Nauheim — Bruchsal 70 litrov bencina na 100 km Isti voz je porabil na isti progi, pri isti daljavi na novi državni cesti ter pri hitrosti 80 km komaj 10 litrov bencina na 100 km. pri čemur moramo pristaviti, da pomeni 80 km na uro na novi državni cesti jako skromno brzino. Drugi poizkus se Je izvršil s tovornim avtomobilom, ki je imel priklopni voz z 8 tonami koristnega bremena. Na novi državni cesti je porabil za 10% manj bencina, kakor pa prazen voz na stari državni cesti ter je vozil poleg tega še za 20% hitreje. Ti podatki so menda poučljivi ter pričajo, kako vestno se preiščejo vse dobre in slabe strani kakega dela v Nemčiji, vsled česar se ne smemo čuditi, da je bilo z. organizacijo in disciplino ljudskega dela dovršeno v tako kratkem času toliko novih dobrin, ki gredo v splošno korist nemškega naroda, današnjega našega soseda. K članku prinašamo tudi sliko z namenom, da vzbudimo čitateljem skomine, kajti po takih cestah se ne bomo v Sloveniji nikoli vozili. Ako preči tate ta članek, primerjajte gradnjo novih in rekonstrukcijo starih cest. Morda bo tudi to interesantno, da se je n. pr. nekje v Dalmaciji dogradil že precejšen del nove ceste. Ker pa ni bilo nadaljnjih kreditov, je še to kar so dogradili in | v kar so vložili milijone, propadlo. I dravske banovine hipotekarne dolgove onih gostinskih podjetij, ki jih »Putnik« navaja v svojih seznamih in ki so tedaj najožje povezani s turizmom. Podatki so zbrani na podlagi zemljiško knjižnih vpisov. Zadolžitev gostinskih o-bratov v dravski banovini Po nalogu trgovinskega ministrstva je zvezna uprava zbrala za področje Hoteli so obremenjeni z din 61,987.559 in Kr. 2,681.837 penzioni „ „ „ 3,435.034 „ „ 731.094 kavarne „ „ „ 3,774.000 restavracije „ „ „ 461.270 gostilne „ „ „ 3,204 218 „ „ 659.920 Skupno tedaj din 72,862.081 in Kr. 4,072.851 Od tega so obremenjene privatne osebe z din 62,062.081 in s Kr. Družbe, društva in bančni zavodi „ „ 10,800 000 „ „ ,. 72,862.081 Največja obremenitev izkazuje 21 objektov na Bledu, ki znaša din 40,444.840 ves radovljiški srez pa „ 47,307.117 „ Od mest prednjači Ljubljana z 8 objekti, ki so obremenjeni z „ 7,272.830 ,, Maribor z ,, 6,880.000 Celje pa z „ 1,837.016 „ 3,572.851 500.000 4,072.851 in Kr. 725.916, „ „ 1,020.199. 294.722 1,748.078- RAZGLAS ZDRUŽENJA V PREVALJAH Združenje gostilniških podjetij v Prevaljah priredi za svoje člane dva enodnevna kletarska tečaja. Prvi enodnevni kletarski tečaj se bo vršil dne 8. marca v gostilni g. Rozmana Alojzija v Prevaljah in je namenjen za članstvo iz Prevalj, Dravograda, Guštanja, Mežice in Črne. Pričetek tečaja ob 8. uri zjutraj. Drugi kletarski tečaj se bo vršii dne 9. marca v gostilni g. Preglaua v Marenbergu ter je namenjen za članstvo iz, dravske doline in Ribnice na Pohorju. Nadaljna navodila so bila članstvu sporočena potom okrožnice. m »PUTNIK« v Ljubljani (biljetar-nica) se je s 1. februarjem preselila iz Gajeve ulice začasno na Tynševo cesto 5. Številka telefona 24 - 72 ostane neizpremenjena. 25 letnico ustanovitve ter bo v ta namen po zamisli pripravljalnega odbora priredilo proslavb po ze pestrem sporedu. Proslava, ki bo združena s slavnostnim občnim zborom, se bo vršila v soboto 30. aprila na katero že danes opozarjamo vsa sosednja združenja, da rezervirajo ta dan za udeležbo. Na sporedu bo tudi po-skušnja vin vsled česar naproša uprava združenja, p. n. vinske trgovce, da čimpreje priglasijo svojo udeležbo. Svoje člane pa že danes pozf-vamo na polnoštevilno udeležbo, ki dobe itak podroben program proslave sporočen s posebno okrožnico. Uprava združenja gostiln, podjetij v Škofjiloki. DAVČNE KARTE Opozarjamo naše članstvo, da si mora pribaviti za vsakega uslužbenca pri pristojni davčni upravi davčno karto, ki velja za eno kalendar-sko leto, ne oziraje se na med letom nastale spremembe. Finančni organi imajo strog nalog kontrolirati, če ima vse uslužbenstvo davčne karte, na katerih mora biti izpisano ime gospodarja in njegovo bivališče. Davčno karto naj shranijo člani ne pa uslužbenci. JUBILEJNA PROSLAVA Združenje gostilniških podjetij v Škofjiloki proslavi v tekočem letu KLETARSKI TEČAJI ODPOVEDANI Z ozirom na sporočilo Banovinske vinarske šole v Mariboru, da so prenehala v kleteh najvažnejša dela, ki se jih mora v vsakem kletarskem tečaju pokazati udeležencem, se napovedani kletarski tečaji odpovedo. Prihodnji kletarski tečaji bodo v decembru tega leta, ter v januarju in februarju prihodnjega leta. Zvezna uprava bo tudi za te tečaje preskrbela najugodnejše pogoje, tako da bo omogočeno vsakemu gostilničarju, ki se zanima za procvit svoje gostilne udeležiti se brez velikih denarnih žrtev teh tečajev. 6-DNEVNI KLETARSKI TEČAJ V MARIBORU Od 24. do 29. januarja se je vršil na Banovinski vinarski šoli v Mariboru 6-dnevni kletarski tečaj, katerega so se udeležili gostilničarji in gostilniški sinovi iz območja dravske banovine. Tečajniki so imeli v tem Kletarstvo Vprašanja in odgovori Vprašanje: T. K. Iz P. g. V mesecu januarju t. 1. sem kupil 600 litrov belega vina, ki je v kleti producenta imelo lepo, čisto barvo in je bilo dobrega okusa. To vino sem si pretočil v moja dva čista soda in glej, čez 14 dni je vino popolnoma porjavelo. Vino je tako za silo še obdržalo prejšnji dober okus, toda grda rjava barva ne ugaja ne meni in seve tudi mojim gostom ne more biti všeč. Kaj je temu vzrok? Prosim Vas, da mi blagovolite že v prvi prihodnji številki »Gostilničarskega vestnika« odgovoriti, kaj je vzrok, da je prej svetlo, čisto in dobro vino po pretakanju grdo porjavelo in kako tako porjavelo vino popraviti? Odgovor: Na Vaše, kakor tudi na mnoga druga docela slična vprašanja smo obširno in temeljito odgovorili že v prvi letošnji številki »Gostilničarskega vestnika« na str. 7. Da bi si bili to poglavje takrat pre-Čitali, pa bi že imeli tudi odgovor na sedaj nam stavljeno vprašanje. Tu se vidi, kako dobro in potrebno bi bilo, da bi si poglavja »Kletarstvo« s številnimi vprašanji in odgovori iz vsake številke vedno izrezali in shranili za poznejše čase. Ce še imate prvo številko let »Gostilničarskega vestnika«, tedaj si skrbno prečitajte pod zaglavjem »Kletarstvo« članek »Mnoga letošnja vina pa rjavijo«; sicer pa Vam tu še enkrat navajamo na kratko, kako naj v Vašem specialnem slučaju postopate: Vaše vino je, čim ste ga pretočili, porjavelo, kar je neka napaka, ki se letos pri vinih kaj rada pojavlja. Za zdravljenje tega vina vzemite, ker je — kakor pišete — vino močno porjavelo, na vsak hektoliter vina 15 (petnajst) gramov kalijevega metabisul-fita, tedaj na 6 hektolitrov 90 gramov, oziroma na vsak polovnjak (po 300 litrov) 45 gramov metabisul-fita. Določeno količino metabisulfita torej zavijete v čedno platneno krpico in to vrečico potem na niti, s katero ste jo zvezali, obesite skozi pilkino luknjo v vino v sodu. Že čez kak dan se metabisulfit popolnoma raztopi, na kar vino premešate. Navadno to že pomaga in vino bo spet dobilo prvotno lepo barvo in bo čistega okusa. Le če je bilo vino jako močno porjavelo, tedaj ne odpravite neugodne barve samo z metabisulfi-tom, temveč morate vrhutega v tem slučaju vino še čistiti ali filtrirati. Čistite ga pa z želatno (12—15 gramov na 1 hi) s predhodnim dodatkom tanina (6—9 gramov na 1 hi). Kalijev metabisulfit, želatino in tanin lahko dobite pri Kmetijski družbi ali v drogeriji. Dva do tri tedne po čiščenju z želatino pretočite vino v nekoliko zažveplon sod (na 3 hi 1 azb. žvepl. trščica). Preden nastane hujša vročine, torej do meseca maja, pretočite vino v drugič in ga pri tem spet, a le malo zažveplajte. Z azb. žvepl. traki ali z metabisulfitom žveplanega vina ne smete točiti prej kakor šele kak mesec po pretakanju ali dodatku metabisulfita; med tem namreč že duh po žveplenem dvo-kisu iz njega izgine. Priporočamo Vam končno, da si čiinprej nabavite kako strokovno kletarsko knjigo, najbolje na primer »Vinski zakon in kletarski vedež«, ki jo je priredil znani strokovnjak g. Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske šole v p. v Mariboru (Smetanova ul.), kjer jo lahko dobite za znesek 50 din. V tej izborni knjigi najdete poleg vinskega zakona in njegove razlage vse potrebno iz sodobnega kletarstva, tedaj tudi o rjavenju vina, kako se vino čisti z želatino itd. Vprašanje I. Z. v L. Kupil sem iz zelo pozne trgatve 3 polovnjake vin. mošta, prav dobrega, ki je imel skoraj 20% sladkorja po Klostemeuburški moštni tehtnici, kisline pa bolj malo. Mošt sam je bil v jeseni ob vkletenju mrzel, enako tudi klet in posledica vsega je bila, da je mošt slabo povrel, da je sedaj to novo vino še precej sladko in se ne more sčistiti. Kaj naj storim, da bo novo vino, ki vsebuje še precej sladkorja, končno povrelo in se sčistilo? Odgovor: Hladna jesen ob trgatvi in vrhutega mrzla klet, vse to je povzročilo, da kvasne glivice niso mogle izvršiti pravilnega vrenja, ker je bil mošt prehladen. Vaše sladko vino bo začelo ponovno vreti koncem spomladi, ko bo nastopila večja vročina. Ako tega vina sedaj ne potrebujete in ako ga ne mislite še točiti, tedaj je najbolje, da ga tekom meseca januarja pretočite. Vino pretočite le ob lepem vremenu. Pri pretakanju ga prav rahlo zažveplajte, tako da porabite na 4 hi vina le en azbestni trak žvepla. Ko bo začelo vino spomladi ponovno vreti, postavite na sod kipelno veho in pustite vino pri miru, da popolnoma prevre. Ko se bo vino po vrenju očistilo, ga ponovno pretočite. — Ce pa želite vino točiti že prej, tedaj pospešite ponovno vrenje vina s toploto. V ta namen je najprimerneje postaviti primerno pečico v klet in segreti kletne prostore tako, da bo vino začelo ponovno vreti. Ko bo vino prevrelo, prenehajte s segrevanjem kleti. Cez par tednov se bo vino očistilo in tedaj je najbolje, da ga pretočite v jako zmerno zažveplan sod. Včasih vino vkljub segrevanju noče vreti. Takemu vinu verjetno primanjkuje zraka, zato ga moramo v tem slučaju pretočiti ali pa s čisto palico temeljito premešati. Ako imate v kleti tudi druga vina, katerim bi segrevanje kleti škodovalo, tedaj je najboljše, da vino, ki ni prevrelo, z drožmi vred pretočite v drug sod, katerega ste že prej postavili na tak prostor, kjer je mogoče kuriti. V tem primeru je dobro dodati vinu zdrave drože iz kakega drugega soda, kjer je vino zdravo in dobro prevrelo ali še bolje, da mu dodamo čistogojene vinske kvasnice, kakor jih lahko dobimo času priliko spoznati umno kletarstvo, ki jim bo pri njihovem gostilniškem obratovanju v veliko korist. Pouk je bil teoretičen in praktičen ter ga je vodil prof. te šole g. Pečovnik. — Zvezna uprava, ki je bila prirediteljica tega tečaja je preskrbela izvrstno preskrbo v hotelu »Mariborski dvor« v Mariboru, tako da so bili tečajniki v vsakem oziru zadovoljni. Nadzorstvo nad tečajem pa je imel g. Mlakar Janko, zvezni odbornik, kise je tudi sam udeležil tega pomembnega tečaja. Prepričani smo, da se bodo ti tečaji še tekom tega leta v zim-^kem času ponovili in da se jih bo članstvo v največjem številu udeležilo. Gu. ravnatelju Banovinske vinarske šol© Priolu ter predavatelju odnosno vodji tečaja g. profesorju Pečovniku, iskrena hvala! narodno gospodarstvo, vsled česar p© morajo najti sredstva, da se izvrši reorganizacija gostinskega strokovnega šolstva, ker odvisi od tega nadaljnji razvoj gostinskega stanu. ANKETA O STROKOVNEM ŠOLSTVU Novosadska trgovinska zbornica je izdelala obširen elaborat o strokovni izobrazbi naraščaja ter sklicala anketo v Beogradu, ki se je dne 23. t. m. vršila v navzočnosti zastopnikov banskih uprav, zbornic In predstavnikov stanovskih organizacij. Državno zvezo gostinstva je zastopal član glavnega odbora in zbornični svetnik novosadske zbornice g. Markovič, ki je v svojem govoru orisal gostinstvo v preteklosti, sedanjosti in omenil tudi perspektive za prihodnjost. Posebno je povdari! skrajno malo zanimanja, ki ga imajo gotovi merodajni krogi za naš stan. Predočil je zbranim delegatom veliko izgubo, ki jo je utrpela vsled tega naša država. Ravno v pomanjkanju zanimanja do gostinstva leži tudi zaostanek v razvoju tujskega prometa. Današnja že davno težko pričakovana konferenca mu nudi priliko, da prikaže kaj se lahko napravi v korist našega strokovnega šolstva brez posebnih žrtev od strani države. Tu iznaša predlog, da naj bi pivovarne dajale 10 din od hi v korist šolskega fonda, kakor delajo to že nekatere pivovarne na področju bivše Srbije. Od taks, ki se pobirajo od inozemcev naj se gotovi odstotek plačuje v šolski fond. Natakarskim učencem, je potom uredbe osiguran gotovi odstotek pri postrežbi ter naj bi se tudi ta vsota plačevala v korist naraščaja v šolski fond, ker daje učencem itak službodavec hrano, stanovanje in vse ostalo. Kazni, ki se diktirajo pri prekrških in prestopkih obrtnega zakona gostinskim podjetnikom, naj bi se vplačevale v korist gostinskega strokovnega šolstva. V svojem nadaljnjem govoru je ponovno povdaril važnost turizma za pri banov. kmet. poskusni in kontrolni postaji v Mariboru s tiskanimi navodili za uporabo. Vprašanje K. I., O. Imam nekaj slabih sodov, v katerih dobiva vino, ki ga v njih hranim, slab okus. Rad bi jih popravil, samo ne vem, kako naj to storim. Sosed mi priporoča, da naj te slabe vinske sode izparim, češ da je to še najboljše. Posebnega parnega kotla sicer nimam, pač pa žganjarski kotel, s katerim da je, kakor pravijo, istotalco mogoče izparivati vinske sode. Ker mi pa ta posel ni poznan, Vas prosim prijaznega nasveta oziroma opisa, kako je mogoče slabe vinske sode izparjati s pomočjo žganjarskega kotla? Odgovor: Glavni pogoj za pravilno kletarjenje je zdrava vinska posoda, kakor smo to že toli in tolikokrat zapisali in podčrtali. Se najboljše vino se v slabem sodu pokvari. Največkrat cika in vonja po plesnobi in drugih neprijetnih snoveh. To je posledica nepravilnega ravnanja s posodo. Kdor s posodo pravilno ravna, jo po vsaki uporabi iz-plakne s čisto vodo, osuši in potem za-žveplja, ne bo imel ne plesnivih in ne cikastih sodov. Ce Be pa to vendar do-gčdi, tedaj je najzaneslivejše sredstvo, da sod izparimo z vodno paro. In če, kakor sedaj Vi, nimamo parnih kotlov? V takem slučaju si lahko pomagamo že z brzoparilnikom, v katerem kuhamo prašičem krmo in katerega ima dandanes skoroda že vsaka kmečka hiša. Se bolj primeren pa je žganjarski kotel, ki jih tudi ne manjka, zlasti v vinorodnih krajih ne. Žganjarski kotel napol- VINSKI SEJEM V LJUTOMERU dne 8. marca 1938. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi vinski sejem in razstavo vina v običajnem obsegu kakor prejšnja leta. Vabimo yse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoja vina. Tudi letošnji vinski sejem bo dobro založen z dobrim sortnim in mešanim vinom. Ocenjeno bo vino en dan pred razstavo. Oni, ki hočejo vino razstaviti, naj to prijavijo do 3. marca, vzorce pa pošljejo do 6. marca t. 1. od vsake vrste po tri buteljke. Kupci in vsi drugi interesenti pa se vabijo k obilnemu obisku te prireditve! Otvoritev bo ob 9. uri, zaključek ob 20. uri. IV. NATAKARSKI PLES« ki se je vršil na debeli četrtek, dne 24. februarja 1938 v veliki dvorani Kazine pod pokroviteljstvom g. zveznega predsednika Majcena Cirila, je sijajno uspel. Kazinska dvorana je bila nabito polna, ter so s svojo prisotnostjo počastile to tradicionalno prireditev ugledne osebnosti iz mesta, kakor tudi iz širše okolice. Zaj-bava je potekla v izbornem razpoloženju, tako da so vsi udeleženci odnesli najlepše utise iz te prireditve. Prirediteljem čestitamo na tem lepem društvenem dogodku. SVETOVNI PRIDELEK VINA Pridelek vina v letu 1937. je bil srednji. Mednarodni agrarni institut v Rimu ugotavlja, da je bila trgat' v Romuniji, Jugoslaviji in Madžarski izpod one iz leta 1936. V donavski kotlini je dosegla komaj 75 do 80% povprečnine zadnjih 10 let. V Nemčiji, Švicarski, Avstriji in Češkoslovaški je bila trgatev mpogo slabša kakor leta 1936. Pridelek vina v Italiji jo bil v letu 1937. za okoli 5 milijonov hi manjši nego znaša povprečnina zadnjih 5 let ter se je v preteklem letu pridelalo ca 33.7 milijonov hi. Pesimistične prognoze za Francosko in njene kolonije se niso uresničile ter je znašala produkcija, ca. 50 milijonov hi vina, kar znaša 20 do 25 milijonov hi več, kakor lz leta 1936. V Grčiji je znašal pridelek 3,200.000 hi vina, kar je za ca. 1.5 milijona več, kakor leta 1936. Mednarodni agrarni institut računa, da nimo s čisto vodo in zakurimo, da voda zavre. Cev, ki vodi sicer paro skozi hladilnik, nataknemo na veho soda, da prodira para vanj. Cev, ki se naj odcepi od kape na kotlu, bodi kaka dva metra dolga, bakrena, lahko tudi iz močnega gumija. Sod postavimo na kako pod-kladje z veho (to je pilkina luknja) navzdol tako, da gre para od spodaj v sod, nastajajoča voda pa lahko odteka iz njega. Sod izparujemo tako dolgo, dokler niso obroči na sodu tako vroči, da roka komaj prenaša njih vročino. Vroča para se zaje v les in izkuha iz njega vse tiste škodljive snovi, ki kvarijo sod in dajejo vinu slab okus: glivice ocetne kisline, ki delajo cik, ple-snobne glivice, razne neprijetne vonjave in slično. Ko začne iz soda kapljati popolnoma čista voda, je sod izparjen. Nato pustimo, da se sod ohladi in ga nato izplaknemo s čisto mrzlo vodo; nato pustimo, da se odcedi in osuši. Tako očiščen in osušen sod moramo končno na en ali drugi način oviniti, kakor smo o tem že nekajkrati pisali. V tak sod mirno lahko spravimo vsak mošt in vsako vino, ne da bi se bilo treba bati pokvare. Ako pa so sodi že jako močno pokvarjeni, tedaj niso več uporabni ne za vino, ne za mošt in ne za sadjevec. Jako močno cikasti sod je uporaben samo še za kis; jako plesnivi sodi pa za nobeno pijačo in tudi ne za kis, temveč spadajo na ogenj ali pa eventuelno za gnojnico ali pa v zbiralnikih v vinogradu za zbiranje vode in blata. VSAK nima toliko denarja, da more potovati v kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci na etiketi iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) bodo Francija, Italija, Španija in Grčija razpolagale s ca 60 milijonov hi vina za izvoz. V Nemčiji, Švici, Avstriji in Češkoslovaški je bil pridelek v letu 1937. slabši od leta 1936. Navedeni institut prihaja do zaključka, da je lanskoletni pridelek znašal na severni polovici zemeljske oble ca 150 do 160 milijonov hi, kar znači za ca. 8 do 10 milijonov hi več, kakor v letu 1936. V ROSNI SE POPIJE 20 MILIJONOV LITROV ŽGANJA NA LETO Po najskromnejšem računu uporabi eno kmečko gospodinjstvo v Bosni na leto 100 litrov žganja. Če se vzame, da je v Bosni okoli 200 tisoč takih gospodinjstev potem Izhaja, da znaša letna potrošnja žganja ca 20 milijonov litrov. Vzemimo, da je prosečna vrednost litra žganja samo 8 din, tedaj dobimo, da se popije v Bosni za ca 160,000.000 din na leto te pijače. Žganje je tedaj v Bosni narodna pijača, ki se jo pije pri vseh prilikah. Ni redek slučaj, da popije vesela družba zadnjo kapljo iz kotla za kuhanje žganja. Žganje se kuha iz sliv, ki jih j? v Bosni jako dosti, če pa je slaba letina sliv, pa se uporabijo hruške, ječmen in koruza. Žganje je kot narodna pijača tako ozko vezano na verske obrede da se ljudje pri tretji čaši po navadi pobožno križajo in nazdravljajo v slavo Boga in svetnikov. ! GOSTILNIČARJI, KI SI ŽELIJO j j NOVI TROŠARINSKI PRAVILNIK i Gostilničarji vrbaske, vardarske in drinske banovine so zaprosili, da se tudi na področju njihovih banovin uvede novi trošarinski pravilnik, vendar so bile njihove prošnje od strani finančnega ministrstva odbite. Baje hoče finančno ministrstvo oceniti vrednost tega pravilnika šele na uspehih ali neuspehih, ki jih bo pravilnik pokazal v dravski banovini. Gostilničarji v označenih banovinah so podvzeli ponovno' korake, da se jim dovoli uvedbo tega pravilnika. NAŠ NARAŠČAJ V INOZEMSTVU Po nasvetu zvezne uprave se je napotilo v zadnjem času že precejšnje število naših naraščajnikov v Francijo, v svrlio teoretične in praktične izobrazbe. Kar je pri tem najvažnejše, je tem sinovom naših priznanih hotelirjev, restavraterjev tn gostilničarjev, omogočena večmesečna praksa v najbolj znamenitih francoskih obratih. Tako se 15. marca t. 1. napotita v Francijo po nasvetu zvezne uprave g. Polajnar Metod iz Novega mesta in g. Cunder Boris z Ježice pri Ljubljani. Stroški bivanja v Franciji niso pretirano visok:. Upamo, da se bodo naši naraščajniki, ki si bodo pridobili solidno strokovno izobrazbo, kasneje z vso vnemo posvetili napredku našega gostinstva v Sloveniji. Želimo vsem rnnogo uspeha in srečen povratek. Novi grobovi SMRT GOSTILNIČARJA — VETERANA Dne 8. februarja t l. je smrt ugrabila 95 letnega veterana — gostilni- čarja g. Jakoba Seliča v Vel. Širju pri Zidanem mostu. Celih 59 let je točil ta korenjak na kredo in za denar cviček in rebulco, ter zabaval goste z anekdotami iz svojega, skoraj eno stoletje trajajočega zemeljskega potovanja. V njegovih otroških letih še ni vozila lokomotiva skozi one romantične soteske in živo mu je bil še v spominu prvi vlak, ki je vozil tod mimo. V svoji osemletni vojaški službi je prepešačil vso bivšo Avstrijo. Pruske krogle pri Kral. Gradcu, kjer se je boril leta 1866, mu niso mogle do živega in je doživel prav do zadnjega krepak in čil starost, ki je redkokateremu namenjena. Ohranili ga bomo v častnem spominu! f Rerger Margareta, soproga predsednika gostiln, združenja v Ribnici, je umrla. Rajnka je bila neumorna družica svojemu soprogu, kateremu je krepko stala na strani pri izvrševanju njegovih obrti. Bila je skrbna mati svojim otrokom, ki objokujejo njeno prerano smrt. Lahka ji naj bo zemljica, preostalim naše sožalje! f Helena Kavčič je nas nepričakovano zapustila koncem m. 1. Kratka bolezen nam je iztrgala iz naših vrst vzorno tovarišico komaj v 56 letu njene starosti. Že v dekliških letih je izgubila roditelje in s trdno voljo prevzela doipa gospodinjstvo i gostilno ter skozi‘36 let vodila vse do prerane smrti, njen tako priljubljeni domači krov. Z 18 leti se je poročila ter v zakonu s soprogom, ki predseduje že dolgo let združenju gostilničarjev v Škofji loki, povila 11 otrok, od katerih jih živi 8, ki so se po večini izšolali in so štirje na uradniških položajih, drugi pa imajo samostojne poklice. Poleg velike ljubezni za svojo družino, ki ji je bila prva briga, je posvečala mnogo truda povzdigi gostilničarskega stanu. Sama se je vedno izobraževala iz sodobnih knjig, zlasti o gostilničarskem gospodinjstvu. Dajala je koristne inicijative svojim stanovskim tovarišicam in tovarišem in ni pozabila na nošo edino Gostilničarsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, pri katerem društvu je bila sama članica in pridobivala tudi druge. Ge. tovarišice, posnemajte njena dela, njen spomin pa bo ostal trajno med nami. f Plantarič Minka je bila druga žrtev, ki jo je v kratki dobi terjala smrt od združenja v škofjiloki. Skozi 30 polnih let je vodila pokojnica kavarno na Glavnem trgu v Škofjiloki in je zatisnila komaj 54 let stara svoje oči. V prvem zakonu z g. Karlinom je imela dve hčerki, ki pa sta izgubili kmalu očeta. V drugem zakonu je povila soprogu g. Plantariču troje čvrstih sinov, ki so danes vsi na dobrih položajih. Cim je blaga mati dosegla sigurno eksistenco zadnjemu sinu, si je tudi sama v skromnosti zaželela prepotrebnega počitka. Tik pred uresničenjem njenih tako zaželjenih načrtov ji Je prestrigla smrt nit življenja. Za njena dela in bogate izkušnje gostilničarskega stanu, ki nam jih je često delila, smo ji globoko hvaležni ter jo ohranimo v častnem spominu. Gostilničarji in gostilničarke, okle-pajte se svo|ih gostilničarskih organizacij, kar le te vam pomagajo ▼ sili! Prijave in odjave gostinskih obratov Na podlagi prijav okrajnih glavarstev o izdanih obrtnih listih sestavlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vsako četrtletje izkaz o prijavah in odjavah trgovinskih, obrtnih, industrijskih in gostinskih obratov. Zbornična statistika sega zelo daleč nazaj, vendar je treba omeniti, da preje ni vodila posebej in razčlenjeno gostinskih obratov, ampak jih je vodila med obrtnimi podjetji. Zaradi tega smo izločili iz statistike obrtnih podjetij gostinske obrate ter je slika o stanju, prijavah in odjavah naslednja: stanje v začetku leta prija- ve odjave stanje na koncu leta 1926 1927 1928 1929 1930 1931 Ta banje 5.485 5 461 5.461 5.494 5.506 5.557 5.495 114 124 5 485 152 176 5.461 165 165 5.461 255 222 5.494 228 216 5.506 251 200 statistika navaja število in gi-gostilen, restavracij in hotelov ter buffetov. Leti 1926 in 1927 sta bili zelo slabi, saj je prevladovalo število prijav isto kot število odjav, na kar je nastopilo izboljšanje in je v naslednjih treh letih število prijav presegalo Število odjav, tako da je končno število gostinskih obratov od konca leta 1925 do konca leta 1931 naraslo od 5.491 na 5.557, torej v 6 letih za 65 obratov, torej povprečno letno 11 0-bratov. V letu 1931 smo dobilj novi obrtni zakon, kar je povzročilo v latu 1932 velike izpremembe v številu obratov. Tako Vidimo v letu 1932 velik dvig števila odjav in prijav, kar je ravno bilo značilno tudi za vse druge stroke, ki so spadale pod obrtni zakon. Skupno je znašalo število pr jav v tlm!letu 558, odjave pa 224, tako da jewštevil<* O-bratov naraslo za 234. h -Gibanje števila obratov v zadnjih 5 letih v.. , Zbornjčna* stati^tik^ je pačila ,n4, J*, jaguarja 1933 dalje posebej objavljati e "števila gostinskih obratov, kar omojjbča primeriavo za zadnjih 5 let. VnaVlednjem obiavljamo te statistične podatke po posameznih četrtletjih: 1. »Četitletje. 1933 2 • r | » 3. \ * • „ boljšanje, ki je bilo znatnejše v letu 1937. Saldo gibanja v teh letih je bil naslednji: prirastek zmanjšanje 1933 8 — 1934 — 10 1935 — 33 1936 15 — 1937 143 — Skupno se je v letih Število obratov povečalo za 123, dočim se je število obratov povečalo leta 1932 za 334, v prejšnjih 6 letih pa za 65, tako da znaša skupni prirastek od 1926 do 1937, torej v 12 letih 522 ali 43'5 obrata letno. Toda ves ta veliki prirastek, kot kaže na prvi pogled, se razblini v nič, če izvzamemo leto 1932, ko je bil prirastek anormalen in ni bil dejansko tako velik, kot ga kaže statistika, ker je šlo večinoma samo za obnovo obrtnih listov. Skupno je bilo v zadnjih 5 letih 1.569 prijav gostinskih obratov, odjav pa 1.446, tako znaša čisti prirastek 123 obratov. Po posameznih vrstah o-bratov so znašale prijave in odiave skupno v zadnjih 5 letih (1933 -.1937): .* M E ca m P •C E CL N gostilne 954 1.009 —145 krčme 335 120 +215 bifeii 96 38 +58 restavracije 45 51 —6 hoteli 34 14 +20 penzioni 23 9 +14 ljudske kuhinje 22 12 +10 kavarne 21 21 +0 sezonske krčme 11 1 +10 „ gostilne 4 •— +4 zdravljaki 4 3+1 brezal. gostilne 2 27 —25 točilnice al. pijač 2 44 —42 prenočišča 2 3 —1 brezal. restavracije 0 6 —3 brezal. kuhinje 0 3 —3 Ta statistika nam kaže izprernembo' strukture našega gostinstva. Naibolj je naraslo.število krčem v teh 5 letih in to na škodo gost'len, katerjh število se ■'je naibolj zmanjšalo. Želo se opuščalo ttrtir tdčllnfte' alkoKdiriih pijač; znatno pa narašča število buffetov. Ostale vrste obratov so manj številne in tudi ne kažejo posebnih izprememb. podjetij, pa tudi drugih podjetij, na področju novosadske zbornice. Tu se pač vidi, da ima vojvodinski kmet denar radi dobrih letin in ugodnih cen za žito. > ca xT o 1 r 3 m, ietrtl^je 1934 m četrtletje 1.935, K U j . V • 4. 1. 2. 3- ; v, v - 4. 1. četrtletje 1936 2. ,»■ ■ j ■ »j 4; ■:. 11» ■ ‘Vf 1 - 'i1?- j 78 r 7 _ 80 ; 61 , 'Mlfl 67 ; 1.. Četrtletje 1937 ^7 56' Cš» M ' ■ 3,- r: 4.; : „ / .58'' 6 • 65. 4 . 59’146 ,1 87 43 44 79' 45.34 „ 1 02 65' 37 Ta pregled kaže, da je bilo v prejšnjih' letiji gibanje zelo neenakomerno. Sele od 3. četrtletja 1937 dalje .Ukazuje statišiika stalno večie število prijav kot od|av. To pomeni, da se je izboljšanje pojavdo v številu novih prijav šele tedaj v Slovenili, ko je drugod v drugih pokrajinah in drugih panogah , gospodarska komunktura izkazovala ve* liko znatnejše izbolj«ame katerega postajamo vr Sloveniji polagoma šele sedaj v mamiš' meri deležni, kar pa ne pomeni še stalnega izbol|ševan|a. Ker nam ti pregledi ne dajejo slike za v$e leto, smo v naslednji tabelici zbrali tuČli celotne rezultate za celo leto. B lo je: Priloženi grafikon nam kaže gibanje jsimskih obratov v posameznih če tj^t|ih 19.33 1937. Tanjša črta označuj !število prtiav \^pos*njfzaih četrt-ilwkd*bela pa odjave ttfrmar^ sfcka ti' plovno’, kaže že na prvj: |bgle3 raz<-f [ vft konjunkture za' noive. obrate;, v gp-' s%#u. šele od 1936 n^-. stopajo boljši časi irrgre raji voj postopno pa o«?fer#:tud. narašča 10 pnjav in odj«^+++ ; + t Po podatkih, ki jih je dala naša Zbornica za trgovino, ^ obrt^in Industrijo I * * prijav 4K 3K 5 h. odjav 1933 366’ 358* 1934 299 3n9 1935 / . 300 atti 333 1936 249 234 1937 355 212 V letih 1933 in 1934 je bilo gibanje pril čno uravnovešeno, v letu 4935 pa SO prevladovale odiave in šele v letu 1936 je nastopilo v letni statistiki iz no v ■splp^ni državni, statist'kirin ki sO bili objavnem' v Statističnih letopisih za 1934-1935 in 1936, ie znašalo štev-lo gostinskih obratov na koncu leta 1934 6 0092, na koncu 1935 £,969 in 1936 5.984, od tega je bilo hotelov 67 Skup > je znašalo število gostinskih obratov ■M državi leta 1934" 34*915', 1935 35.947 in 1936 37 998 Po področjih posapieznih zbornic so se obrati razdelili sledeče : 1934 1935 - 1936 Banja Luka 2.528 2 491 2 873 B ograd 5 285 5 875 6.229 Dubrovnik ? 766 815 Zagreb 5.153 5 126 5 309 L ubliana 6 002 5 969 5 984 Novi Sad 2 5>8 2.733 3350 Osjek 1.752 1 634 1.7<»7 Petrovgrad 1 046 1.079 1.181 Podgorica 1.185 1 162 1 176 Sarajevo 4.868 4 995 4.501 Skoplje 2 695 2 750 2.846 Split 1 883 1 367 2027 SntisMe opažati znižanje-pridobnine pri mnogih gostilničarji#!.: To gre prvenstveno naporu zveze, ki^ je stalno pošiljala planom dav8nlh r-i v: V' r i fedai .hodkiftip izdanih 3450 dig. Nato so, \+šiW'v6litVefk izvoljeni sledeči 'Jflff U'< gg- -Županc^iihaet, Mtiatnak Špbrer Martin, Klajnšek 7At I Anton ln Čretnik Jože. Za namestnike gg Kincl Franja in Simončič Josip. V nadzorni (jdbor gg. .lrepei'k<> Ivan ’iu Lhifati Jurij. V častni 'odbor pd gg; Čretnik Jožef, Kincl Adam,-Zupanc ■-..Blatnik >doj|a| '405. litev npvl JjniMz za pod zka g. Bi o. Letonj di, Stropnik Franc, Marn Kuniguh-da; .za naniesifnike: gg/ Kumer Ivant< Plevnik Zofka, Krajnc Rudi, Deleja.. Ivan, Žagar Valentin, Čok Antoifij^' Melanšek Ivan. V nadzorni odbor.^paŽ? -gg. Jiledio. Angela, Tajnšek Josip fn Rogi Franc. Listo je predlagal g.' Kumer ter je bila soglasno sprejete. unst Iva A,' n Blatpik,,. “šek Ana", ešič Ru- : r \ ' i •A’ -n*-n—; ■ — P i v o v ar ,na T* 12 Jos. Tscheligi v Mariboru Koroikd c. 2 • Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NftJBOLJŠE kvalitete; 0, : i : % > 1 i' Za delegate na zvezni občni zbor so bili soglasno izvoljeni gg. Kunst Ivan, Blatnik Simon, Mam Kunl-gunda, Pirtošek Amalija in Mešič Rudi. Ravnatelj g. Peteln je nato re-leriral obširno o zvezinem delovanju ter se mu je g. Blatnik iskreno zahvalil za vse uspešno delo, ki ga zvezna organizacija vrši v prid gostiln ičarstva dravske banovine in države. Združenje v Žalcu. V prostorih g. predsednika Ivana Viranta, se je vršil dne 18. januarja t. 1. ob 14. uri r^dni letni občni zbor, katerega sta & udeležila tudi g. Ignac Lebič iz Celja, zbornični svetnik in zvezni ravnatelj g. Peteln. G. predsednik se je spomnil umrlih članov gg. Ivana Kača, Pavle Golavšek, Marije Zilnik, katerim so navzoči zaklicali trikratni »Slava«. V preteklem letu je bilo izdanih 6 dovolil na že obstoječe gostilne, 6 obratov pa se je črtalo. Združenje šteje 88 članov ter ima vpisanih 9 učencev. V preteklem poslovnem letu je bil 1 občni zbor in 5 odborovih sej. Združenje je bilo zastopano po svojih odposlancih na sejah zvezne uprave ter na zveznem občnem zboru v Kranju. Dne 3. januarja 1938. še je vršilo pri g. Piklnu v Žalcu poučno predavanje o davčnih zadevah, ki ga je imel zvezni ravnatelj g. Peteln in katero je bilo zelo dobro obiskano. Nato je podal zvezni ravnatelj obširen referat ter je pri tem posebno dobro razložil vsebino novega trošarinskega pravilnika ter ostale zadeve, ki so bile obravnavane pri zvezni upravi. Obračun izkazuje 19.558.30 din dohodkov ter 12.641.80 din izdatkov. Proračun za leto 1938. pa predvideva pri do»-hodkih in izdatkih 12.849.95 din. Pri volitvah je bil zvoljen sledeči odbor: za predsednika g. Ivan Virant, za podpredsednika g. Alojz Šribar, za odbornike gg. Ivan Kunst, Josip Hodnik, Josip Zagode, Franc Trkan, Celjska posojilnica d.d.u Celju Vse hranilne vloge, vložene pri JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNI ZAVOD V CELJU CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini DENAR, NALOŽEN V DOMAČ DENARNI ZAVOD, PONAŠA KORISTI VSEMU NARODNEMU GOSPODARSTVU NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski posojilnici d. d. V Celju - Narodni dom Ivan Škoberne, Franc Kozar. Za namestnike gg. Franc Antloga, Nikolaj Škoberne, Anton Vedenik. V nadzorni odbor: Anton Kopriva, Franc Kapus, Naraks Bogomir. V razsodišče pa gg. Franc Piki, Rudolf Janič, Franc Žager, Albert Cven, Josip Na-prudnik. Pri slučajnostih so se obravnavala še razna vprašanja, nakar se je zaključil občni zbor. Združenje gostilniških podjetij v Ljutomeru je imelo dne 19. januarja v prostorih g. predsednika Wregga Riharda redni občni zbor. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je imelo združenje leta 1937. 4.300 din dohodkov in 3.506 din izdatkov, tako da znaša celokupno premoženje 7.804.01 din. Proračun izkazuje pri dohodkih in izdatkih 3.900 din. Cule so se razne pritožbe v pogledu šuš-merstva in izkuhavanja na sejmih. Po podanih pojasnilih navzočega ravnatelja Petelna se je zaključil občni zbor. Združenje gostUsatiklh podjetij v Mozirju. V prostorih g, Kampjuta še je dne 3. februarja popoldan vršil občni zbor, katerega je vodil v počet- im g. Maierhold, ki je v svojem poročilu omenil, da so se tekoče zadeve obravnavale na 6 odborovih sejah. Združenje se je nadalje udeležilo tudi sej širšega odbora v Ljubljani, kakor zveznega občnega zbora v Kranju. Blagajniško poročilo izkazuje pri dohodkih 2.969 din, pri izdatkih pa 3.644.37 din, tako da se je primanjkljaj od 675.37 din kril iz rezerve. Ta primanjkljaj je -nastal vsled tega, ker je združenje vložilo potom odvetnika pritožbo na upravno sodišče v Celju, proti izdaji neke gostilniške koncesije, ki pa je bila brezuspešna, V tej zadevi se je vršila precej obširna debata, nakar so se po ostavki odbora vršile nove volitve pri katerih je bil soglasno izvoljen g. Goričar Matija za predsednika, za podpredsednika g. Štiglic Maks, za odbornike pa gg. Brinov-šek Jože, Kranjc Avgust, Bindar Jože in Partelj Jože. Predsednik g. Goričar, se je zahvalil vsem zborovalcem za izkazano zaupanje. Potrebna posojila je dajal navzoči zvezni ravnatelj, ki se je poleg zborničnega svetnika g. Lebiča Ignaca udeležil tega občnega zbora. Nato se je zaključil občni zbor. Razglasi Po dopisu sreskega načelstva v Ljubljani št. 5909-1 z dne 14. februarja, je Janezu Jamniku, roj. dne 5. VIII. 1897 v Sp. Pirničah, s sodbo sreskega sodišča v Ljubljani prepovedano zahajati v krčme do 3. februarja 1939. Z dopisom sreskega načelstva v Slovenjgradcu št. 1472-1 z dne 27. I. 1938, je s kazensko razsodbo sreskega sodišča v Šoštanju prepovedano zahajati v krčme Josipu TJsarfa, roj. 7. marca 1891 v Mozirju do 30, XII. 1939. Prodam hišo ob ban. [cesti v Brežicah (mesto) z dobroidočo gostilno in prostori za mooorifo. Poizve se pri Pa v ir Vidmar, Brežice It. 2. «v « m \ Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES", „PORTER“ In „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem Delnica pivovarna nmnDH" == LjnUlana, Laško in Maribor === ■ ■■■■■■■■■••■■■■•■■•»■••'■•••••••■»•■•■■■■e TL « rvijnf n>Uii> lntnlkti »hreu tiraš. gootlL obrti Prav, boaovi— v LjiMjenUl