Na Jaršah na Bledu so trenutno zgrajeni štirje stanovanjski bloki v zanimivem alpskem slogu. V prihodnje naj bi v tem novem stanovanjskem naselju-zgradili še 12 takšnih blokov. V vsakem bloku je po 34 stanovanj. Prva stanovanja v tem naselju so bila zgrajena iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Konec minulega leta je dobilo ključe 49 družin in posameznikov. - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 17 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavcič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, torek, 4. 3. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Organizacija samo-upravljavcev Republiška konferenca SZDL je v petek sprejela statut najbolj množične družbenopolitične organizacije pri nas. Zgrajen je na revolucionarnih pridobitvah Osvobodilne fronte, obsega pa načela jugoslovanske in slovenske ustave. Statut SZDL Slovenije je tudi prvi, novim ustavnim določilom prirejeni republiški statut SZDL v Jugoslaviji. Pri sestavljanju novega statuta SZDL Slovenije, je dejal predsednik RK Mitja Ribičič, so izhajali iz težnje, da se z družbenopolitično dejavnostjo te organizacije na čimširši osnovi zagotovi razredna povezanost delavskega razreda in njegove avantgarde z drugimi delovnimi ljudmi in delovnimi sloji. SZDL mora prav tako, kot je to uspevalo Osvobodilni in ljudski fronti, združevati v svojih množičnih akcijah za uresničevanje ciljev naše socialistične samoupravne družbe vse napredne, poštene, za socialistično graditev opredeljene ljudi, milijonsko armado samoupravljavcev, ne glede na njihov družbeni položaj ter nacionalne, verske in druge razlike. Vsem delovnim ljudem, ki se zavzemajo za napredek naše države, njene varnosti in neodvisnosti, ki imajo pozitiven odnos do socializma, samoupravljanja in neuvrščenosti, SZDL omogoča, da se aktivno vključijo v samoupravno in javno življenje ter v delo in sestavo delegacij, kakor tudi v sestavo voljenih organov in vodstev SZDL. To ni samo organizacijsko vprašanje, temveč predvsem politično, v sedanji etapi boja za uresničitev ustave in programa ZKJ. Še posebej je Mitja Ribičič opozoril na idejno in politično ter akcijsko vlogo ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij, združenih v enotni fronti, ki je nastala s postavitvijo SZDL na nove statutarne temelje. S pomočjo ZKJ se je SZDL v preteklosti uspešno borila proti tistim, ki so bežali od pravih resničnih interesov delovnih ljudi in tistim, ki so propagirali načela v imenu delovnih ljudi in so celo razvijali teorijo o Socialistični zvezi brez komunistov. Novi statut SZDL jasno določa, da ta organizacija združuje vse delovne ljudi. Pri tem ne dela izjem na podlagi idejnih ali religioznih in drugih razlik. Kljub »strpnosti« pa so stališča Zveze komunistov glavna programska usmeritev za delo SZDL. Vendar SZDL ni mogoče izenačevati z ZK, ker bi v tem primeru morali izven SZDL ostati vsi, ki nimajo materialističnega svetovnega nazora ali so religiozni.' Politično razlikovanje v SZDL mora temeljiti na odnosu do socialističnega samoupravljanja, patriotizma in povezovanja z drugimi delovnimi ljudmi v socialističnem samoupravnem delovanju. Za predsednikom Mitjo Ribičičem so spregovorili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Poudarili so, da organizacija ZZB NOV, ZSMS in Konferenca za družbeno aktivnost žensk, ki so po delegatskem sistemu vključene v SZDL, vsestransko podpirajo novi statut slovenske SZDL in načela prihodnjega zveznega statuta. V imenu ZKS je izrekel podporo novemu statutu sekretar izvršnega komiteja ZK Slovenije Franc Šetinc. Dejal je, da je novi način neposredne politične organizacije delovnih ljudi v SZDL pomembna izkušnja, ki ima zelo velik pomen. Povezana je z našo prakso v boju za takšne družbenoekonomske odnose, v katerih bo delovni človek sposoben nadzorovati vse centre ekonomske in politične moči. L. B. Lanski turizem Minuli teden je bilo na Bledu prvo zasedanje zbora delegatov gostinstva in turizma Gorenjske pri republiški gospodarski zbornici. Razpravljali so o problematiki turizma in o nalogah v prihodnje. Ko so ocenjevali lansko turistično dejavnost na Gorenjskem, so ugotovili, da se Število prenočitev ni povečalo v primerjavi z letom 1973. Zabeležili so namreč okrog 1,6 milijona prenočitev domačih in tujih gostov. Vzroki za to so bili predvsem v slabi zimi in precej zmanjšanemu obisku tujih t uristov. Nič kaj spodbudni niso tudi rezultati na področju prenočitvenih zmogljivosti. Tudi na tem področju je bil namreč na Gorenjskem zabeležen le majhen korak naprej. Število postelj se je povečalo le za okrog •r) odstotltdV predvsem zaradi dveh novih in enega prenovljenega hotela. V prihodnje sicer kaže, da bo glede tega bolje, saj naj bi bilo do leta 1980 [Vloženih v povečanje zmogljivosti okrog, milijardo novih dinarjev, s či-ftler l)i pridobili okrog 2700 novih postelj. Vendar še ni gotovo, kako bodo obrali denar. Pri tem so opozorili, da bi se v uresničitev tega programa morala bolj vključiti banka, in sicer tudi kranjska podružnica Ljubljanske banke. Ugotovili so namreč, da pri gorenjski podružnici Ljubljanske banke še vedno ne združujejo denarja za naložbe v turizem, čeprav so se o tem dogovorili že pred dvema letoma. Zato so menili, da bi se moralo v prihodnje gostinstvo bolj povezati. Turistični dejavnosti primeren je bil lani tudi finančni položaj gostinskih organizacij. Podražitve hrane in povečanje stroškov so jim zelo zmanjšale dohodek in akumulacijo. Za delo strokovnega odbora za turizem pri gospodarski zbornici so ugotovili, da je bilo dokaj uspešno. Tako so lani na primer začeli ustanavljati posamezne strokovne sekcije, da bi uskladili turistični razvoj Gorenjske. S temi sekcijami nameravajo v prihodnje okrepiti sodelovanje gostinskih organizacij. Sicer pa bo strokovni odbor v prihodnje posvetil vso skrb izobraževanju gostinskih delavcev, ureditvi nesorazmerij v cenah gostinskih storitev, popravku zastarelih predpisov in razvoju zasebnega gostinstva; , ^ A. Z. Prireditve ob dnevu žena JESENICE Proslave ob dnevu žena pripravljajo v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V četrtek ob 18. uri bodo odprli v domu DPD Svoboda Tone Čufar na Jesenicah razstavo ročnih del, ki so jih izdelale jeseniške žene. Osrednja proslava bo v soboto ob 18. uri v gledališču Tone Čufar. Družbenopolitične organizacije in konferenca za družbeno aktivnost žensk, ki proslavo pripravljajo, vabijo Jeseničanke, da se jo udeležijo v čimvečjem številu. KRANJ Osrednjo proslavo, ki bo v sredo, 5. marca, ob 18. uri v Prešernovem gledališču, pripavljajo občinske družbenopolitične organizacije in občinska skupščina. Kulturni program bodo izvedli učenci osnovne šole Lucijana Seljaka in glasbene šole. Akademski pevski zbor in učiteljski pevski zbor Kranj. V petek, 7. marca, ob 18. uri bodo v prostorih gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici odprli razstavo del akademske slikarke Cite Potokar-jeve. Razstava bo odprta v okviru stalne razstave Slovenka v revoluciji. Proslave ob dnevu žena pripravljajo tudi v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. RADOVLJICA Proslave bodo v večini krajevnih skupnosti. Pripravljajo jih krajevne organizacije SZDL in krajevne organizacije ZZB NOV. TRŽIČ Osrednja prireditev v počastitev dneva žena bo v petek, 7. marca, ob 19. uri v domu Ivana Cankarja. Pripravljata jo občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. Na proslavo vabijo vse delegatke, ki so bile izvoljene v delegacije na spomladanskih volitvah ali volitvah v samoupravne interesne skupnosti in druge tržiške ženske. Kulturni program bo pripravila Zveza kulturno prosvetnih organizacij v sodelovanju z amaterskimi kulturnimi skupinami iz Tržiča in okolice. Proslave in pogostitve za žene pripravljajo tudi v večini krajevnih skupnosti in delovnih organizacijah v tržiški občini. ŠKOFJA LOKA V petek ob 17. uri bo osrednja prireditev za ženske v osnovni šoli Petra Kavčiča v Podlubniku v Škofji Loki. Pripravljajo jo občinske družbenopolitične organizacije in občinska skupščina. Proslave pripravljajo tudi krajevne organizacije SZDL in ZZB NOV v Gorenji vasi, Poljanah in v Železnikih ter še v nekaterih drugih kra-jih Zirovke pa so v nedeljo lahko poslušale opero Don Pasquale, ki so jo na žirovskem odru predstavili pevci ljubljanske operne hiše Praktična darila za dan žena 8. marec v prodajalnah veletrgovskega podjetja VoUjicl Votutcu KRANJ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Darila izdajamo tudi na bone; v Globusu in Blagovnici darila lično aranžiramo. Med enodnevnim obiskom v Sloveniji sta v četrtek popoldne obiskala Kranj generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dr. Halden Mahler in direktor regionalnega urada WHO za Evropo dr. Leo Kaprio. Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in predstavniki zdravstvenih ustanov in organov iz Kranja in Gorenjske so ju seznanili s samoupravnim organiziranjem zdravstva v občini in pokrajini. Pred obiskom in pogovori v Kranju je oba predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije sprejel tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine. Potem so gostje obiskali še inštitut za načrtovanje družine in si ogledali klinični center, kjer jih je glavni direktor centra Zdravko Krvina seznanil z organizacijo dela v centru. Na sliki: predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije med obiskom in pogovori v Kranju. - A. Ž. - Foto: F. Perdan j t* feJE 1 e jna mesa xi i e a, Naročnik: r Tito obišče Poljsko Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz-Tito bo kmalu odpotoval na prijateljski obisk v LR Poljsko. Povabil ga je prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Edivard Gie-rek. Seja sveta federacije Včeraj je bila v Beogradu 1. seja sveta federacije. Sklical jo je predsednik Tito v skladu z ustavnimi pooblastili. Na seji je imel Tito govor o -aktualnih notranjih in zunanjepolitičnih vprašanjih. Poleg članov sveta federacije so na seji sodelovali tudi drugi ugledni funkcionarji federacije, republik in pokrajin ter predstavniki zveznih organov družbenopolitičnih organizacij. Bratstvo in enotnost V Titovem Užicu je bilo v soboto tradicionalno srečanje pionirjev iz vse države. Na ' srečanju so formirali pionirski odred Bratstvo in enotnost, v katerem je po 10 pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Odred je pregledal generalmajor Trajimir Grbovič. Potem se je odred odpravil po poti branilcev U žica na legendarno Kadinjačo in položil venec na spomenik delavskemu bataljonu. Rekorden izkop premoga Rudarji zasavskih premogovnikov so februarja nakopali 162.400 ton premoga. Februarski proizvodni načrt je bil presežen kar za 19.600 ton. V preteklem mesecu so v zasavskih premogovnikih- zabeležili tudi rekordni dnevni izkop premoga, in sicer več kot 7.500 ton. Razen prizadevnosti rudarjev, ki so zaradi velikih potreb po premogu delali tudi vse sobote, je k dobrim proizvodnim rezultatom pripomogla tudi modernizacija dela v jamah. Seminar za slovenske učitelje V kulturnem domu v Trstu se je včeraj začel pedagoški seminar za učitelje in profesorje na šolah s slovenskim učnim programom. Organiziralo ga je šolsko skrbništvo v Trstu, pripravil pa ga je pedagoški svetovalec Ivan Sivec. Seminar je že enajsti po vrsti in bo trajal do 7. marca. Jubilej II. proletarske brigade V Nišu so v nedeljo svečano proslavili 33. obletnico slavne II. Proletarske brigade, ki je na vojni poti, dolgi 34.000 kilometrov, dala 48 narodnih herojev. Konec vojne je dočakala le četrtina borcev, ki so bili 1. maja 1942 na prvem zboru brigade v Čajniču. Varčevanje je nujno! Zaradi suše, ki traja že tri mesece, se je občutno znižala gladina naših rek. To pa je sedaj do skrajnosti zaostrilo elektroenergetski položaj v naši republiki. Poseben odbor pri Elektrogospodarstvu, ki ima nalogo spremljati družbeni dogovor o izvajanju omejevanja porabe električne energije, je povedal, da Elektrogospodarstvo ne bo moglo več pokrivati vseh potreb. Zlasti še zato ne, ker se je energetska kriza zelo zaostrila tudi v drugih republikah, od koder naj bi dobivali tok po pogodbi. Odbor je zato še enkrat pozval vse porabnike naj spoštujejo družbeni dogovor in onu-jijo porabo vsaj za 10 odstotkov. Ce se poraba ne bo zmanjšala, bodo potrebne redukcije. V tem primeru bo prizadeta predvsem industrija in gospodarska škoda bo neizbežna. Delegati ocenili dosedanje delo Jesenice Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine, bila je v sredo, 26. februarja, so delegati največ pozornosti posvetili reševanju problemov, s katerimi so se srečevali pri svojem dosedanjem delu. Najprej so bili člani zbora seznanjeni z rezultati posveta, ki je bil pred nedavnim sklican za predsednike predsednike družbenopolitičnih zborov in predsednike občinskih, mestnih in obalne konference SZDL iz vse republike. Ugotovitve, ki izhajajo iz dosedanjih izkušenj in akcij, namreč kažejo, da so delegatski odnosi v družbenopolitičnem zboru najslabše razviti. In kje tičijo vzroki za to? Nikakor jih ni težko poiskati. Iskati jih gre predvsem v dejstvu, da vodstva družbenopolitičnih organizacij povsod še ne delujejo po načelih delegatskega sistema, kot delegatska baza za delegate tega zbora. Premajhna aktivnost delegatov ter družbenopolitičnih organizacij pa je bistvena ovira, da delegatski odnosi še niso taki, kot bi sicer morali biti. Družbenopolitični zbor svojega poslanstva še ne opravlja kot enovita skupina delegatov v SZDL povezanih družbenopolitičnih organizacij. Prav zaradi tega ponekod prihaja celo do medsebojnega prekrivanja ali večtirnosti. Delegati, po vsej logiki najpomembnejšega zbora v skupščini, tudi niso dovolj organi- Zvone Filipovič — namestnik sekretarja V četrtek popoldne je bila v Kranju sedma seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so sprejeli predlog statutarne komisije za ustanovitev novih osnovnih organizacij ZK in potrdili sklepe s seminarja sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Zaradi odhoda namestnika sekretarja komiteja občinske konference ZK Štefana Horvata na novo delovno dolžnost v centralnem komiteju ZKS so za novega namestnika sekretarja izvolili 29-letnega Zvo-neta Filipoviča, iz Kranja, sedanjega predsednika komisije za idejnopoli-tično delo in kulturo pri republiški konferenci zveze socialistične mladine Slovenije. Dolžnost namestnika sekretarja bo Zvone Filipovič prevzel 1. aprila. Namesto Eme Gril in Rada Pavlina je konferenca izvolila za člana komiteja Sitarja Cirila, predsednika občinske konference zveze socialistične mladine in Romana Hlebca, predmetnega učitelja. Dosedanja Članica komiteja občinske konference ZK Ema Gril ni mogla opravljati funkcije zaradi izrednega študija, Rado Pavlin pa je bil razrešen zaradi nezdružljivosti funkcij v izvršnem svetu občinske skupščine in komiteju občinske konference ZK. A. Z. zirano in neposredno vključeni v različna delovna telesa in organe SZDL. Spričo pogosto slabega sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami in delegati družbenopolitičnega zbora, zlasti kadar gre za oblikovanje njihovega dela, se usklajevanje posameznih stališč opravi šele v zboru, na seji skupščine, ne pa v okviru SZDL, kjer bi se v resnici moralo. Predvideni ukrepi, ki so bili predlagani na posvetu, bodo v prihodnje stanje prav gotovo izboljšali. Tako naj bi se vsi delegati družbenopolitičnega zbora, ki - niso neposredno vključeni v organe občinske konference SZDL, na interesni podlagi vključili v različna delovna telesa občinske konference SZDL, delegati naj bi bili vabljeni na vse seje konference SZDL, v statut te najmasovnejše organizacije pa naj bi se vneslo določilo, da imajo delegati družbenopolitičnega zbora enake pravice kot člani občinske konference SZDL. Sestanki bodo morali biti pripravljeni bolj skrbno, gradivo za delegate pa čimbolj razumljivo. Obenem pa je tudi povsem razumljivo, da bo SZDL morala posvetiti veliko pozornosti tudi delu z delegati ostalih zborov. Tudi v Škofji Loki so delegati menili, da še vedno niso našli prave oblike za svoje delovanje, da še vedno niso popolnoma našli »samega sebe«! Kakorkoli že, nejasnosti je po letu dni delegatskega sistema še precej! Vseeno pa so delegati družbenopolitičnega zbora menili, naj bi bilo v prihodnje predsedstvo občinske konference SZDL tisto usklajevalno telo, ki bi skrbelo za usklajevanje mnenj, za sinhronizi-rano delo vseh delegacij. Poleg tega, so menili, je med posameznimi delegati mogoče opaziti velike razlike! Tisti, ki sami sodelujejo pri pripravi gradiva za seje, denimo, niti ne čutijo potrebe po sestajanju, saj snov dobro poznajo, drugi pa čutijo (povsem razumljivo) veliko potrebo po seznanjanju z gradivom. Slišati je bilo tudi mnenje, da bi bilo delo v mnogočem lažje, če bi se posamezni zbori sestajali na ločenih sejah. Tudi z udeležbo delegatov družbenopolitičnega zbora na dosedanjih skupščinskih sejah v Škofji Loki nikakor niso zadovoljni. Izostankov, bodisi z opravičilom ali brez, je bilo precej. Kljub res veliki obremenjenosti nekaterih posameznikov se to v prihodnje ne bi smelo več dogajati, so menili navzoči na sredini seji, saj to kvarno vpliva tudi na delegate ostalih dveh zborov, kjer je udeležba vedno zelo dobra. Ne sme se namreč dogoditi, da bi prepogosti izostanki delegatov tega zbora postali ogledalo neurejenih delegatskih odnosov v zboru. Nato so delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka spregovorili še o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za krajevne skupnosti. J. Govekar Na zadnji seji aktiva družbenopolitičnih organizacij Železarne Jesenice, ki je bila minuli četrtek, so. člani razpravljali o predlogu pravilnika o samoupravnem informiranju in komuniciranju v tem delovnem kolektivu. Uvodne besede o vsebini in namenu tega pravilnika je podal Joža Vari, član novoorganiziranega centra za samoupravno informiranje Železarne. Predstavniki posameznih družbenopolitičnih organizacij so zatem v razpravi menili, da je pravilnik dobro zasnovan ter da bo pomemben prispevek k boljšemu informiranju med delegati, družbenopolitičnimi delavci; skratka, med samoupravljavci v Železarni. 0 tem pravilniku bodo sedaj razpravljali v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v samoupravnih delovnih skupinah. J. R. Kranj Včeraj dopoldne se je sestal medobčinski svet ZK za Gorenjsko in razpravljal o uresničevanju sklepov sveta o gospodarski stabilizaciji v poslovni politiki ljubljanske banke in njene podružnice v Kranju. Govorili so tudi o vsebinskih problemih organiziranosti bančništva na Gorenjskem. Davi ob 8. uri se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestala komisija za proslave. Pogovorili so se o pripravah na praznovanje dneva OF, 1. maja in 9. maja. Danes in jutri se bodo v Kranju sestali na ločenih sejah vsi trije zbori občinske skupščine. Med drugim bodo obravnavali poročilo koordinacijskega odbora o izvajanju programa gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov in družbene dogovore o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi splošne porabe in o splošni porabi v Sloveniji za letos. V četrtek dopoldne se bo v Kranju na razširjeni seji sestal medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Seje se bodo udeležili tudi predsedniki občinskih konferenc zveze socialistične mladine z Gorenjske. A. Z. Radovljica Jutri popoldne se bodo v Radovljici sestali vsi trije zbori občinske skupščine na deveti redni seji. Razpravljali bodo o osnutku proračuna občine, programu komunalnih del in o osnutku družbenega plana občine za letos. V četrtek popoldne je bila na Bledu razširjena seja občinske konference zveze komunistov, na kateri so med drugim obravnavali uresničevanje nalog iz resolucije desetega kongresa ZKJ in sedmega kongresa ZKS o vzgoji in izobraževanju. Ko so govorili o kadrovskih vprašanjih v našem šolstvu, je inž. Polde Pernuš, predsednik radovljiške občinske skupščine, rekel, da bo treba čimprej začeti načrtno reševati stanovanjske probleme prosvetnih delavcev v občini. Pomanjkanje ustreznih stanovanj je namreč eden glavnih problemov, da se mladi neradi odločajo za prosvetni poklic. Zato bo povsod ob novih šolah v občini treba poskrbeti tudi za stanovanja za učitelje. A. Z. Škofja Loka V petek ob 16. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega odbora občinske kon-' ference SZDL Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: obravnava zaključkov zadnje-seje občinske konference SZDL, obravnava osnutka proračuna občine za leto 1975, poročilo o poteku javnih razprav v krajevnih skupnostih o osnutkih družbenih dogovorov o splošni in skupni porabi v letošnjem letu, obravnava zaključkov, ki jih je na zadnji seji sprejel družbenopolitični zbor, poročilo o seminarjih za usposabljanje delegatov in delegacij, informacija o poteku krajevnih volilnih konferenc SZDL, soglasje k pravilom društev, informacija o praznovanju dneva žena ter volitve delegatov. -jg Tržič Organizacija ZSMS v tržiški občini je dobila dve novi osnovni organizaciji. 22. februarja je bila ustanovljena osnovna organizacija v karavli Srečka Perhavca v Jelendolu dva dni kasneje pa v karavli Kokrškega odreda na Ljubelju. S tem so v Tržiču uresničili eno od nalog, zapisano v statutih zvezne in republiške konference ZSMS. Vojaki se bodo po svojih močeh vključevali v delo in aktivnosti mladinske organizacije. Pred kratkim je bila druga seja predsedstva občinske konference ZSMS Tržič. Člani predsedstva so razpravljali o letošnjem finančnem programu in menili, da ga ne bi kazalo krniti, ter obravnavali analizo o dejavnosti tržiške mladinske organizacije, ki jo je izdelal sekretariat republiške konference. Na seji so razpravljali tudi o letošnjih delovnih akcijah. Tržič naj bi dal od 35 do 40 brigadirk in brigadirjev, kar ne bo lahko, saj načrtujejo tudi v občini dve delovni akciji: pri gradnji ceste v Lom in postavitvi nove planinske koče na Dobrči. mk Včeraj je bila seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja so razpravljali o uresničevanju kadrovske politike v občini in uresničevanju ustave v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela. Obravnavali so tudi dejavnost aktiva mladih komunistov. -jk Ženska v združenem delu Ob mednarodnem ženskem dnevu naj bi se pogovorili o položaju ženske v družbi, izrazili solidarnost z narodnoosvobodilnimi gibanji v svetu in se zavzeli za reševanje vprašanj, ki so pomembna za žensko in družino. J WL4 Torek — i. rtiarca W7» Organizacija združenih narodov je leto 1975 proglasila za mednarodno leto žensk, da bi pripomogla k hitrejšemu prehodu od zapisane do resnične enakopravnosti žensk. Ne bomo se zavzemali za sprejemanje novih deklaracij, ampak za iskanje poti, po katerih bo mogoče uresničiti že proglašene pravice in enakopravnost. V Sloveniji bomo akcije ob mednarodnem letu žena načrtovali in pripravljali pod naslovom Ženska v združenem delu. V tem smislu bomo proslavili tudi letošnji mednarodni dan žena 8. marec. Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije je sprejela stališče, da bo ta dan lahko upravičil svoj namen ne le s pogledom v zgodovino — letos praznujemo 30. obletnico osvoboditve in hkrati tudi enakopravnosti žensk v naši družbi — temveč tudi s podvojenim prizadevanjem za hitrejše razreševanje perečih družbenih vprašanj, ki zadevajo uveljavljanje žensk v družbi, na delovnem mestu in v samoupravljanju. 8. marcu bomo dali mednarodni značaj s tem, da bomo ob tej priložnosti ponovno potrdili našo solidarnost z vsemi narodnoosvobodilnimi gibanji v svetu. Naša moralnopolitič-na podpora naj še posebno velja: za demokracijo bojujočim se Čilenkam, osiromašenim žrtvam agresije v Angoli, Palestinkam, Sirkam, Viet-namkam in vsem tistim ženskam, ki si še niso izbojevale boja za narodno in svojo osvoboditev. Nadaljevali bomo z uveljavljanjem žensk v družbenopolitičnih skupnostih, samouprav nih interesnih skupnostih, predstavniških in političnih telesih. Že podatki, da je bilo v skupščine izvoljenih 34 odstotkov žensk in pri jesenskih volitvah v samoupravne interesne skupnosti 39 odstotkov žensk, izpričuje, da so ženske pripravljene na politično delo. Naj si zato ob letošnjem 8. marcu zastavimo vprašanje, zakaj je bilo v svete vaških krajevnih skupnosti, organe kmetijskih zadrug in druge skupnosti kmetijskih proizvajalcev izvoljenih le 10 odstotkov žensk, čeprav predstavljajo več kot 60 odstotkov aktivnega kmečkega prebivalstva. Zakaj ženska še vedno ni prodrla v vodstva krajevnih skupnosti na drugih območjih. Ne samo njen, splošno družben problem je, pospešeno reševanje otroškega varstva in družbene prehrane, kar so v svojih stališčih poudarili tudi lanski kongresi ZK in zveze sindikatov. V neposredni povezavi med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi in ob pobudi samoupravnih interesnih skupnosti bodo ta prizadevanja hitreje obrodila sadove. V boj za to pa more stopati le družbeno in politično osveščena delegatka, ki ji morajo biti omogočene vse oblike usposabljanja. Pred nami so volitve v krajevne in občinske organizacije socialistične zveze. Tudi od števila izvoljenih žensk v te organizacije, od aktivnosti v na novo ustanovljenih svetih za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk bo odvisno, kakšen bo položaj ženske v združenem delu. Delavce, zlasti pa žensko, ^adeya ^udi več zakonov, ki so bili sprejeti lani. V zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je bil sprejet podaljšan porodniški dopust. V maju sprejeta resolucija o načrtovanju družine in družbenih prizadevanjih za njen nastanek in razvoj pa obvezuje, da si bodo vsi družbeni in politični dejavniki prizadevali, da bo zagotovljeno srečno otroštvo naših otrok in zavestno in srečno starševstvo ob pospešeni gradnji stanovanj, celodnevni šoli ali šoli s podaljšanim bivanjem, družbeni prehrani in še čem. Ženske same bodo morale paziti, da se bodo zakonske odločbe zares izvajale in bodo ženskam zagotovljene enake možnosti pri vstopu na delo, pri izobraževanju ob delu, pri napredovanju in pri enakem plačilu za enako delo. Letošnji 8. marec praznujemo tudi v pogojih naporov za stabilizacijo gospodarstva, varčevanja, zniževanja proizvodnih stroškov. Zato je konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije predlagala, da naj bi organizacije združenega dela ob proslavljanju mednarodnega dneva žensk usmerila sredstva, predvidena za darila, v namene, ki bodo pomagali reševati vprašanja, ki zaposleni ženi pomenijo veliko več kot darilo ali šopek ob 8. marcu. Zahteve presegajo možnosti Občinska skupščina Tržič v torek razpravaljala o predlogu proračuna in negospodarskih investicij — Vsem željam krajevnih skupnosti najverjetneje ne bo mogoče ustreči — Težko razumljiva republiška solidarnost tudi od dejstva, da je občina med tistimi, ki jih zadene republiška solidarnost. Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na torkovem skupnem zasedanju ugodno ocenili osnutek letošnjega občinskega proračuna, osnutek programa negospodarskih investicij ter predlog del pri vodnem gospodarstvu, elektrifikaciji, poštnih in telegrafskih napeljavah, na komunalnem področju (vodovod, kanalizacija) ter pri stanovanjski graditvi. Skupščina je na torkovem zasedanju menila, da je izvršni svet oblikoval predloge razumno in upošteval ter usklajeval želje z možnostmi. Zajetno gradivo bo romalo na zbore občanov in delovnih ljudi, šele potlej pa bo o njem sklepala občinska skupščina na skupnem zasedanju, ki bo predvidoma v drugi polovici oziroma* proti koncu marca. . Tržičani so sprva računali, da bo letošnji občinski proračun v primerjavi z lanskim lahko večji za dobrih 23 odstotkov in da bo dovoljena poraba znašala 10,746.822 dinarjev. Vendar so zadnja napotila bolj spodbudna. Občinski proračun se letos lahko poveča za dobrih 24 odstotkov, kar pomeni v tržiškem primeru še nekaj več od 10 starih milijonov dinarjev. Ce bo občinska davčna služba uspešna pri pobiranju davkov, se bo proračunska potrošnja lahko povečala še za par odstotkov, malenkostno dodatno povečanje od planiranega pa si v Tržiču obetajo Dogovor o letošnjih obiskih taborišč Komisija za internirance, zapornike in vojne ujetnike pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica je pod vodstvom predsednice Mance Filipič na zadnji seji razpravljala o letošnjih pripravah za akcijo obiskov nekdanjih nacističnih koncentracijskih taborišč. Akcija sodi v sklop proslav ob 30-letnici osvoboditve. Dogovorili so se, da bodo zbrali po vseh krajevnih organizacijah ZZB NOV v občini prijave bivših inter-nirancev, pri tem pa bodo seveda poskrbeli za čimvečji odziv. Denar za prevoz in stroške bivanja bodo deloma prispevali udeleženci, ostala sredstva pa naj bi dodal še občinski odbor ZZB. O tej akciji so že razpravljali tudi na občnih zborih vseh KO ZZB NOV, ki so jih opravili že v začetku februarja. JR Seminar za receptorje V hotelu Toplice na Bledu je bil minuli teden strokovni seminar za receptorje, na katerem se je zbralo prek 100 receptorjev iz večine jugoslovanskih hotelskih podjetij, ki so združena v strokovni organizaciji Jugohoteli. Na seminarju pod naslovom Zadovoljni gost so poudarili, da je prav od recepcijske službe in njenega poslovanja veliko odvisen sloves hotela. Razpravljali so tudi o uporabi elektronike v sodobnih hotelskih hišah. Na seminarju so podelili diplome hotelom, ki so bili lani na podlagi ankete najbolje ocenjeni. A. Z. To se zdi Tržičanom nerazumljivo, . kar se je pokazalo tudi na torkovem zasedanju skupščine. Proračun naj bi dobil od solidarnosti 1,794.822 dinarjev, čeprav je narodni dohodek na prebivalca sorazmerno visok in uvršča občino na 13. mesto v republiki! V istem hipu pa bo moral namreč Tržič dati za druge republiške solidarnostne potrebe okrog 5 milijonov dinarjev, kar je znatno več od prejete pomoči. To neskladje kaže čim prej odpraviti, so dejali na seji, saj je takih primerov v republiki kar 36! Letošnji denar za negospodarske investicije, večino ga nameravajo Tržičani potrošiti za rekonstrukcije in .modernizacije cest ter za študije in načrte, je razporejen skorajda do »zadnje pare«. V veliki meri tudi zaradi lanskih zagotovil skupščine, da bo za posamezna dela denar na voljo letos in zaradi netočnega lanskega planiranja stroškov v posameznih krajevnih skupnostih. Tako prosijo za dodatna sredstva Kovorjani, Lomljani, krajevna skupnost Pristava, skupnost Senič-no za cesto v Spodnjem Veternem, skupnost Sebenje za dodatna sredstva pri asfaltiranju ceste Retnje — Breg, Križe za cesto v Gozd, Lešani za cesto do vasi itd. Ce že denarja letos ne bo, so dejali delegati teh skupnosti na torkovi seji, pa naj izda skupščina vsaj garancije, da bo denar na voljo prihodnje leto! Vendar se v primeru upoštevanja teh želja lahko- zgodi, da v prihodnjih letih v tržiški občini v skladu negospodarskih investicij še za izdane garancije ne bo denarja, kaj šele za nova in nepredvidena dela! To je ena plat problema. Po drugi strani pa denarji sklada spodbujajo vnemo krajanov za samoprispevke in lastno udeležbo pri napredku krajev in preprečujejo, da bi se planirana in željena dela vlekla v nedogled. Posebno zato, ker so iz leta v leto dražja. Prav zaradi soudeležbe občinskih sredstev in prispevkov krajanov • je bilo v skupnostih tržiške občine zadnja leta veliko narejenega! J. Košnjek Ugodne spremembe v kmetijski politiki V sredo, 26. februarja, je bila v Škofji Loki prva seja stalne skupščine občinske kmetijsko zemljiške -skupnosti. Zbrani delegati so na njej najprej sprejeli poslovnik o delu skupščine, nato pa izvolili njene organe. Za predsednika skupščine škofjeloške kmetijsko zemljiške skupnosti je bil soglasno izvoljen dipl. inž. Janez Ahačič, za predsednika izvršnega odbora pa inž. Jakob Gartner. Kmetijsko zemljiška skupnost v Škofji Loki je bila ustanovljena pred nekaj več kot letom dni. Krog podpisnikov družbenega dogovora o njeni ustanovitvi in financiranju je bil takrat še precej ožji kot je danes. V letu dni so bili namreč med podpisnike pritegnjeni še: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, lovske in ribiške družine š področja občine Škofja Loka, Ljubljanska banka — PE Škofja Loka ter interesne skupnosti ali koordinativna telesa tistih samoupravnih interesnih skupnosti, katerih delovno področje sega na Manj energije Zaradi majhnega pretoka vode — povprečno 18 kubičnih metrov v sekundi je v Hidroelektrarni Medvode dnevna proizvodnja električne energije le okoli 50.000 kilovatnih ur. Po planu, katerega osnova je dolgoletno povprečje pretoka vode — 79 kubičnih metrov na sekundo — bi morali dnevno proizvesti 235.000 kilovatnih ur električne energije. Rekordno dnevno proizvodnjo so zabeležili 13. aprila 1967. leta - 514.000 kilovatnih ur, medtem ko so februarja letos zabeležili do sedaj najmanjši pretok vode — le 12 kubičnih metrov na sekundo. Ker v zadnjih mesecih ni bilo snežnih padavin, tudi odjuga ne bo prinesla povečanega pretoka vode, zato tudi ni pričakovati povečane proizvodnje električne energije. -fr Zdaj bliže kot kdajkoli! < cc 00 N < _l LU > LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL v navi trgouini i KRANJ - PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 področje kmetijstva ter za zagotavljanje socialne in družbene varnosti kmečkih ljudi. To je bilo potrebno zlasti zaradi vse bolj razvejane dejavnosti te skupnosti. Ze na eni prvih sej začasne skupščine je bilo namreč sklenjeno, da se v ovir kmetijsko zemljiške skupnosti sprejme tudi sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje ter izobraževanje v kmetijstvu. Delo kmetijsko zemljiške skupnosti v občini Škofja Loka je bilo v preteklem letu, v prvem letu obstoja, zelo uspešno. Prva naloga, ki so jo opravili njeni organi, je bil predlog odloka o prispevkih za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Predlog je nato sprejela skupščina in tako so bila zagotovljena prva sredstva za delo skupnosti. Poleg številnih drugih vprašanj je skupščina obravnavala tudi načrte turističnega razvoja Soriške planine ter osnutek urbanističnega načrta za Stari vrh in Gabrško goro. Skupščina je izdala soglasje za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč: za gramoznici v Retečah in pri Sv. Duhu, za razširitev odlagališča smeti v Starem dvoru, za zazidalni načrt Železnikov (Dašnjica, Kres, Škovine), poleg tega pa je bilo izdano še soglasje 27 individualnim prosilcem. Precej pozornosti je bilo v preteklem letu namenjene tudi pripravi predloga odloka o zaščitenih kmetijah. Izdelani so bili prvi kriteriji in merila za zaščito kmetij. Kmetijsko zemljiška skupnost si je tudi letos zastavila izjemno obsežen program dela. Med. najpomembnejšimi nalogami so brez dvoma: skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora, skrb za pospeševanje kmetijstva, sodelovanje pri iskanju prevzemnika kmetije, 'nadaljnja izdelava osnutka odloka o zaščitenih kmetijah, spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetij-. skimi organizacijami združenega dela, usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči, priprava sklada kmetijskih zemljišč v občini ter sprejem srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva. Ko so se delegati odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o financiranju vodno-gospodarskih del na področju ' vodne skupnosti Gorenjske, so se najbolj zanimali, kakšen je načrt del za letos na področju škofjeloške občine. Gorenjska vodna skupnost letos namerava rekonstruirati jez ob tovarni Alples na Ćešnji-ci, zavarovati obrežje pri mostu v Ševljah, obnoviti Krevsov in Šešir-jev ter urediti levi breg pri Koširjevem jezu v Škofji Loki, popraviti Poljanškov jez na Selu, zaščititi desno brežino ob Sori v Škofji Loki ter regulirati potok Zabnico. Poleg tega je delegat krajevne skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini menil, da bi bilo na njihovem področju čimprej potrebno končati z nekaterimi deli ob Sori, ki so že bila začeta. Poleg tega so delegati na skupščini spregovorili še o družbenem dogovoru o uresničevanju načrta družbenoekonomskega razvoja občine v prihodnjega pol desetletja, poslušali poročilo o izdaji soglasij o spremembi namembnosti zemljišč, sprejeli so samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti. . . J. Govekar Na Primskovem pri Kranju, kjer je Lesnina Ljubljana pred nedavnim začela prodajati les in gradbeni material, je bila v soboto, 1. marca, svečana otvoritev noge trgovine z lesom in gradbenim materialom in povečanega paviljona pohištva. Kot smo že poročali je nova Lesninina trgovina z lesom in gradbenim materialom največja tovrstna trgovina na Gorenjskem. V njej je namreč mogoče dobiti vse za gradnjo hiše, razen gramoza, električnih in vodovodnih instalacij. Trgovina ima okrog 3000 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih prodajnih in skladiščnih površin. Zraven te trgovine, kjer je trgovina s pohištvom, so v soboto odprli tudi povečani razstavni prostor. Sedanjo trgovino so povečali za okrog 500 kvadratnih metrov in s tem še bolj popestrili izbiro različnega pohištva. Uredili so tudi poseben razstavni prostor, kjer bodo poslej redno prirejali razstave posameznih proizvajalcev pohištva pri nas. Za začetek so v tem prostoru uredili razstavo pohištva Meblo. — Novo trgovino z lesom in gradbenim materialom in povečano trgovino s pohištvom je v soboto odprl predsednik delavskega sveta TOZD notranja mreža v Lesnini Janez Batelino. V krajšem kulturnem programu pa je nastopil moški pevski zbor iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča. — A. Z. — Foto: F. Perdan KZ Naklo Valilnica razprodaja zaradi pomanjkanja prostorov 6 do 8 tednov stare jarčke Cena je od 20 do 25 din. Razprodaja bo v sredo, 5. marca, v vzrejališču v Podbrezjah od 8. do 16. ure. kz Naklo Začeto je treba dokončati O prostorih, ki naj bi jih mladi dobili za svojo dejavnost, se v Kranju govori že skoraj dvajset let. Novembra leta 1972 pa je občinska konferenca ZKS sprejela sklep, da je treba to vprašanje čimprej rešiti. Obvezala se je, da bo poskrbela, da se bodo mladini dodelili prostori stare posebne šole nad samopostrežno restavracijo v Kranju. Od skupščine občine pa je zahtevala, da odobri denar za obnovitvena dela in opremo. Ze leta 1973 je mladina prostore dobila, občinska skupščina pa je lani dala 90.000 dinarjev za obnovo. Dela so stekla po načrtih in .v obnovljenih prostorih so že dobile mesto mladinske specializirane organizacije: občinska zveza za telesno kulturo, zveza tabornikov, počitniška zveza, kranjski radio klub jn študentski servis. Poleg teh pa bo v mladinskem domu tudi center občinskih klubov in predavalnice. V klubu bodo delali tudi razni krožki med njimi krožki filmske vzgoje, likovne vzgoje in podobni. Obnovitvena dela so bila končana v roku. Zataknilo pa se je pri denarju. Ze prvi posegi za lepši in funkcionalnejši videz prostorov so pokazali, da bo potrebno narediti veliko več kot so prvotno načrtovali. Končni račun je trikrat večji od predračuna in znaša 360.000 dinarjev. V to vsoto so všteta gradbena mizarska in električarska dela, obnova tal in stropov, napeljava telefonov in oprema kluba ter učilnic. Specializirane organizacije pa svoje prostore opremljajo same. Občinska skupščina je v predlogu družbenega plana za letos predvidela za poravnavo neplačanih računov in opremo še 100.000 dinarjev. Za Prihranjeni tisočaki Vaščani srednjega dela zazidalnega otoka MeS 20 v Zgornjih Pirni-čah so do nedavna imeli težave s podtalnico, ki jim je ob močnejšem deževju vedno poplavljala kleti in dvorišča. Sklenili so temu narediti konec in sami urediti kanalizacijo. Akcijo je podprla krajevna skupnost in naročila načrte pri podjetju Kanalizacija Ljubljana. Kanalizacijsko omrežje za odvod meteorne in odpadne vode naj bi po predračunu veljalo 190.000 dinarjev. 14 občanov je zbralo 40.000 dinarjev samoprispevka-, vsak je prispeval še 100 ur prostovoljnega dela, občinska skupščina Ljubljana-Šiška je prispevala 65 tisoč dinarjev, s čimer so prihranili precej tisočakov. Strokovno vodenje del so zaupali delavcem Gradlesa Medvode, ki so pomagali tudi s strojno opremo. -fr dokončno ureditev in predajo namenu celotnega mladinskega doma pa je potrebnih še 170.000 dinarjev. Ker je skupščina denar za ureditev že obljubila in jo k temu zavezujejo tudi sklepi konference ZK iz leta 1972, občinska konferenca mladine zahteva, da obljubo izpolni. Zahtevo so podprli tudi na več razpravah o družbenem planu občine. DeloVni ljudje v Savi, Tekstilindusu, Iskri, v drugih temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih menijo, da mladina prostore potrebuje, zato je nujno, da se začeta dela končajo, da se prostori opremijo in predaje namenu. Ustrezni prostori so eden od važnih pogojev za boljše delo — tudi v mladinski organizaciji. L. Bogataj Mladinski aktiv v Bohinju V podjetju Alpetour Škofja Loka - TOZD Hoteli Bohinj so v začetku minulega tedna ustanovili mladinski aktiv, v katerem je 53 članov. Ze na ustanovnem sestanku so- se dogovorili, da bo aktiv organiziral tečaje tujih jezikov za člane, v objektu Triglav pa bodo uredili klubski prostor. Razen tega bo aktiv organiziral športne in kulturne prireditve. Mladim bosta pri delu pomagali tudi osnovna organizacija sindikata in organizacija zveze komunistov. Na ustanovnem sestanku so izvolili sedemčlansko predsedstvo aktiva za predsednika Milana Kozo- m mara. A. Z. 300 novih telefonskih priključkov V krajevni skupnosti Lesce so se že dlje časa zavzemali za ureditev in okrepitev telefonske mreže in za povečanje telefonskih priključkov. Zdaj so se skupaj s PTT podjetjem Kranj lotili te akcije krajevna skupnost, turistično društvo in delovne organizacije v krajevni skupnosti. Zbrali bodo okrog 500.000 novih dinarjev, posamezniki, ki bodo dobili telefon, pa bodo prispevali po 3500 dinarjev. Tako bodo dobili prek 300 novih telefonskih priključkov. Denar za ureditev telefonske mreže so že odobrili Veriga Lesce (160.000 din), Murka Lesce (100.000 din), Turistično društvo (50.000 din), Žito Lesce (50.000 din) in drugi. Akcija bo končana sredi leta. A. Z. OLA8 3 Torek — 4. marca 1975 S potovanja okoli sveta Smešno-resen prikaz prostorske problematike ZADNJI DNEVI PLOVBE Ko smo 28. julija dvignili sidro in odpluli proti domu, je zavladalo na ladji splošno veselje. Kar malo' neumno se mi je zdelo, da bi sploh še kaj hodil v strojnico. Nihče ni več štel mesecev in tednov. Od Pireja naprej smo računali samo še z urami. Oseminštirideset, šestintrideset, štiriindvajset ur do Bara. Večina mornarjev se je odločila, da bodo šli z ladje šele v Trstu, ko bodo prišle zamenjave. Vsi tisti pa, ki so bili doma z južne dalmatinske obale, bodo šli seveda domov že iz Bara, od koder jim je bliže. Zadnjo noč pred pristankom v Baru ni šel nihče spat. Vso noč smo pili, prazne steklenice pa metali v morje. Na steno salona je nekdo z velikimi črkami napisal: JOŠ DVA DANA PA CIVILNA HRANA. Spat sem šel šele proti jutru in naslednji dan se mi je prav čudno zdelo, kako to, da me ni prišel nihče zbudit. V teh sedmih mesecih sem se že tako navadil na jutranjo budnico, da sem jo že začenjal pogrešati. Ob desetih dopoldne pa je dežurni vendarle potrkal na vrata moje kabine, pa ne zato, da bi šel delat, ampak, da bi tudi jaz videl, kako se približujemo črnogorski obali. Na hitrico sem se oblekel in stekel na krov. Tam so bili tudi že vsi drugi in napeto gledali na obzorje. Kmalu smo zagledali skalnate grebene planine Rumije in čez približno eno uro so nas že pozdravile pristaniške sirene v Novem Baru. Svež veter je zapihal s hribov in jata vreščečih galebov se je zapodila za našo brazdo. Hitrost smo zmanjšali na četrtino in spustili lestev za carinike in luškega pilota. Ze ves čas smo se najbolj bali carine. Po veljavnih predpisih lahko jugoslovanski mornar prinese domov brez carinjenja samo blago v vrednosti tisoč dinarjev. Vsaka stvar pa, katere vrednost presega zgornjo, je podvržena plačilu carine. Zato smo večinoma prijavili samo predmete, sa katere smo vedeli, da nam ne bo treba plačevati davka. Vse drugo smo poskrili, da bi pozneje lahko pretihotapili domov. Imeli smo srečo, da smo naleteli na dobre fante. Kapitan jih je napojil z ginom, jim povedal nekaj mastnih vicev, potem pa so mu verjeli na besedo in niso šli brskat po ladji. Takoj, ko smo spustili most, se je ustavil na pomolu kombi z napisom JUGOLINIJA. Z njim sta se pripeljala naš kadrovski in pa seveda blagajnik s polno aktovko denarja. Najbolj smo se razveselili blagajnika in njegovih milijonov. Kadrovika seveda malo manj. Najbolj so ga kleli tisti, katerim je prišel povedat, da jim ni mogel najti zamenjave. Marsikomu so se vse sanje o prijetnem družinskem dopustu naenkrat sesule v prah. Mene osebno to ni skrbelo. Odločil sem se, da bom šel iz podjetja in mi zaradi tega ni bilo treba -čakati zamenjave. POD RAZVALINAMI STAREGA BARA Čeprav je bil začetek avgusta, ni bilo vreme na črnogorski obali tiste dni prav rnč poletno. Nebo je bilo oblačno in z Rumije je pihal široko, ki je dišal po dežju. Kljub temu sem vzel po kosilu pot pod noge in se odpravil peš v Stari Bar. Nekaj milega in domačega je bilo v tem zxaku, ki sem ga dihal, v ljudeh, ki sem jih srečeval, v vsej tej divji skalnati pokrajini, porasli z oljkami, trnjem in redko travo. Nisem si mogel kaj, da ne bi pomežiknil črnooki pastirici, ki je kurila ogenj na pašniku ob cesti. Ovce so zablejale, pes, ki jih .je čuval, se je zagnal proti meni in sovražno zarenčal. Crnooka je nestrpno zacepetala nad psom in ga šla iskat s palico. Med zveriženimi oljkami ob cesti se je plazil veter. Utrujen star konj je peketal po asfaltu. Tu pa tam je pripeljal mimo kakšen avto z nemško ali nizozemsko registracijo. V mestece sem prišel ravno na sema-njo nedeljo. Cesta je bila polna branjevcev in težko otovorjenih črnogorskih osličev. Na bazarju pod ruševinami starega mesta so prodajali OVČji sir, suhe slive, volnene nogavice in doma izdelane usnjene opanke. Na ulicah so se zbirali kmetje iz okoliških vasi, pogovarjali so se o vremenu, letini, cenah živine, o otrocih, ki rastejo, se ženijo in odhajajo k vojakom. Na avtobusni postaji se je drenjala množica praznično oblečenih ljudi. Nevesta jemlje slovO-Z belim robcem si briše objokane oči. Svatje vriskajo, godci veselo razte- Si* 4 tii JU A $f Torek — 4. marca 1975 gujejo svoje mehove. V ženinovi hiši je že vse pripravljeno za gostijo. Tri dni bo teklo vino iz sodov, tri dni bodo škripale gusle in vabile na ples. Četrtega dne bo vsega konec. Svatje bodo odšli, pijanost prve noči bo minila. Ostali bodo umazani krožniki, prazni kozarci in oglodane kosti. Za ljubezen ne bo več časa. Ura budilka bo spet klicala k vsakdanjim dolžnostim. Življenje bo spet teklo po tisti stari, že stokrat preizkušeni in že stokrat prekleti poti. Ko sem zvečer prišel nazaj, je bil na ladji že cel direndaj. Vsi so se mrzlično pripravljali na odhod. Fantje so postajali pred ogledali in se lepšali za svoje žene in zaročenke. Celo potovanje so bili kosmati kot kakšni gusarji, zdaj pa so hoteli biti vsi kar naenkrat lepi in dostojni. Poravnavali so se stari spori in dolgovi. V Baru je šlo z ladje kakih deset članov posadke, k mnogim tistim, ki pa so še ostali, so prišle žene in otroci. Med posadko je bilo poročenih največ med oficirji, vsi drugi so bili večinoma še samski. Zakonsko življenje in morje ne gresta skupaj. Žene mornarjev vidijo svoje može le nekajkrat v letu in to ne more vselej dobro vplivati na zakonsko skupnost. KONEC POTOVANJA V Trstu sem se izkrcal tudi jaz. V začetku me je rahlo skrbelo, kako bom spravil čez mejo svoj magnetofon, a se je nazadnje le vse dobro izteklo. Najprej sem mislil iti z vlakom, pa sem se zbal zaradi prtljage. V Trstu sem na bencinski črpalki našel nekega Nemca, ki me je bil pripravljen potegniti čez mejo v Koper. Mejni prehod pri Škofijah je bil zatrpan in se tako naši cariniki niso utegnili ukvarjati z mojim magnetofonom. V Kopru sem šel na kopalni vlak za Ljubljano, od tam naprej pa z avtobusom proti-Gorenjski. Zvečer sem bil že doma. Tako. Prišel sem do konca poti in do konca svojega pisanja. Še enkrat moram poudariti, da si sveta nisem ogledoval kakor turist, ampak bolj kot naključni opazovalec. Na vsej svoji poti okoli sveta si nisem ogledal niti enega muzeja ali kakšne druge znamenitosti, zato o tem tudi nisem skušal pisati. Pri pisanju nisem imel literarnih ambicij,»niti se nisem trudil, da bi bralce učil zgodovine in zemljepisa. Vse moje ambicije so bile v tem, da bi napisal preprost in zanimiv potopis, v katerem naj bi bilo čim manj številk in enciklopedijskih podatkov. Če mi je to uspelo, naj presodijo bralci. KONEC Duhovite karikature in gesla so suhoparno re solucijo spremenile v privlačno, najširšemu krogu konflikt ljudi dostopno branje Na skrajnem levem robu publikacije, ki leži pred menoj in ki se prvi hip zdi podobna otroški slikanici, je narisan možakar z značilno pločevinasto kanto v rokah. Iz nje letijo odpadki, dedec pa vsem nevidnim kritikom zadirčno odgovarja: »Kaj vas briga, kam mečem smeti!«. Nedaleč proč buldožerist vrh hro-peče pošasti razmišlja: »Mar bomo porušili vse stare bajte?«. Brkati kmet, oprt ob motiko, obupan kriči: »Ne zidajte na rodovitnih poljih!« Seveda ga nihče ne jemlje resno, saj očalasti planer ekonomskega napredka enako glasno vpije: »Še več delovnih mest!«. Nasproti jima prihaja razborit proletarec, očitno jezen, ker družba ne razume, čemu želi imeti »Stanovanje zraven tovarne!«. Kot kaže, ni naklonjen v sajast oblak zazrtemu meščanu, ki zahteva: »Proč z dimom, hrupom in smradom!«. »Bomo gradili tudi čez meje komune?« tuhta občinski programer, ne da bi prisluhnil povam-pirjenemu lastniku ogromne limuzine, rjovečemu skozi okno: »Več prostora za moj avto!«. Šofer avtobusa mrko mrmra predse: »Boljše ceste!«. Ni ravno pretirano zbran in vprašanje je, ali vidi drobnega učenčka, ki takole sklepa: »Če že mora biti šola, naj bo čim bliže!«. Nestrpno mlado mamico zanima »Kje in kdaj bomo postavili vrtec?«, medtem ko trmasti kranjski Janez, prepričan, da zanj odloki, predpisi in zakoni ne veljajo, grozi urbanistom: »Hišo bom naredil tam, kjer JAZ hočem — četudi na črno!« Ob duhovitih karikaturah človeka prvi hip posili smeh. A še preden prelista brošurico do konca, postane smrtno resen, kajti 24 strani obsegajoč zveščič ni zgolj plod hudomušnega Pavlihovega risarja; na malce stiliziran, vendar izredno prepričljiv in nazoren način ponazarja različnost stališč in potreb, ki so do nedavna krojile, spreminjale, podirale in znova oblikovale naš odnos do prostorskega načrtovanja. Pod težo resničnih ali lažnih argumentov smo namreč tri desetletja zapored popuščali zagovornikom zdaj enega, zdaj spet drugega »koncepta« in bili pri vodenju globalne politike izkoriščanja razpoložljivih površin podobni sejalcu zavezanih oči, katerega roka slepo sega v investicijsko malho ter brez reda, kakor pač nanese, trosi Svet samoupravne delovne skupnosti Skupne službe Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavlja prosta delovna mesta: 1. saldakontista kupcev 2. blagovnega knjigovodje Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: ekonomski tehnik ali administrator z 2- oziroma 3-letno prakso na enakem ali podobnem delu, pod 2.: administrator ali strojepiska z 1- oziroma 2-letno prakso na enakem ali podobnem delu, na obeh delovnih mestih traja poskusno delo 3 mesece. -,--■----* "' Nastop dela je nrogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Stanovanjsko podjetje Radovljica po sklepu samoupravnih organov razpisuje prosto delovno mesto pravnega referenta za delo pri samoupravnih organih Samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica. , Pogoji: — pravna fakulteta z enoletno prakso ali višja upravna šola s št iriletno prakso. Nastop delovnega mesta s 1. aprilom 1975. Osebni dohodki po sporazumu in po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. ' Prošnje je treba dostaviti Stanovanjskemu podjetju Radovljica do 15. marca 1975. Prošnji je treba priložiti kratek življenjepis, podatke o dosedanji zaposlitvi, prepis diplome in potrdilo o nekazno-vanju. okrog sebe bloke, vile, vikende, daljnovode, ceste, železnice, drevesa, zasebne stanovanjske hiše, industrijske obrate, bolnišnice, predore, barake, parkirišča, letališča, počitniške domove .. . Skratka, stihija, nastala kot plod ponesrečenih idej »malih bogov«, nesposobnih premagati zaplotniško mentaliteto in se prilagoditi širšim družbenim interesom, širšim zasnovam ekonomskega razvoja Slovenije. Posledice so znane: 25 odstotkov domovine Slovencev«, je neobljudenih, nadaljnjim 20 odstotkom (pretežno podeželje) grozi totalna razslojitev, 30 odstotkov sodi v območje postopnega nazadovanja in le 25 odstotkov ozemlja predstavljanja »cono blaginje«, cono naraščajoče koncentracije življa, kamor strokovnjaki prištevajo predvsem zaokrožene urbane komplekse z visokim splošnim in osebnim standardom. Prevedeno v bolj preprost jezik to pomeni, da kmečka mladina beži v mesta, da pusti propadati posestva ostarelih staršev, da hribovske njive prerašča ničvreden osat in grmičje, da pomanjkanje bivališč v dolinah sili urbaniste v pozidavo dragocenih plodnih ravnin, da nismo več kos prometni zmedi, kvarnim vplivom onesnaževanja okolja in razbohotenim socialnim om. Gornje procese, nad katerimi zmeraj bolj izgubljamo nadzor, naj bi obrzdala resolucija skupščine SRS, sprejeta leta 1973, ki so ji sestavljal-ci, republiški Zavod za regionalno prostorsko planiranje, dali naslov »Poglavitni smotri in smernice urejanja prostora«. Toda ker resolucija sama po sebi ni dovolj, ker je le mrtva, marsikomu težko razumljiva črka na papirju, so se jo avtorji odločili bolj približati neposrednim uporabnikom. V skrbno zasnovani poljudni izdaji sicer zelo strokovno pisanega dokumenta sta besedilo dopolnila pretehtana izbora ilustracij in gesel, kakršne najdete tudi v uvodu pričujočega prispevka. Knjižica je razdeljena v deset poglavij, posvečenih naselitvenim dilemam, stanovanjski problematiki, industriji oziroma proizvodni dejavnosti nasploh, prometu, energetiki, vodnemu gospodarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, varstvu kulturnih spomenikov in narave ter rekreaciji in turizmu. Kot smo zvedeli, so založniki posamezne izvode poslali vsem slovenskim občinskim skupščinam, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, znanstveno-razi-skovalnim institucijam in republiški gospodarski zbornici. Bo kaj zaleglo? I. Guzelj ci/uht&i/ /mtytcvm dnevnikov. Ustanovljena je bila Planinska sekcija na gimnaziji, planinski krotek na osnovni šoli »Peter Kavčič«, naf gimnaziji deluje planinska šola . . . Planinci so Pripravili prek 50 izletov, ki se jih je udeležilo '251 članov. Podan je bil predlog za ustanovitev krajinskega parka Katitovec. Alpinističnega odreka in odseka Gorske reševalne službe Loča-lom kljub prizadevanjem doslej še tli uspelo ''stanoviti, zato pa bodo to storili v kratkem, gospodarska komisija je zelo dobro skrbela za ''"ni na Lubniku. Dom je bil v zadnjem letu, ko st» bila na hribu nad Škofjo Loko za oskrbnika Pnjazna zakonca Bizovičar, vedno dobro obi-'kan. Predavanj v preteklem letu ni bilo, zato Pa bodo zanje loški planinci poskrbeli v prihodnje! 7.v v kratkem bodo himalajci predstavili ,s,kofjeločanom vrhova Kangbaeen in Makalu. Pazili smo na Volčin v Polhograjskih Dolomitih, prisotni smo bili na narcisnih poljanah, največ pozornosti pa smo posvetili Ratitovcu, N" na letni skupščini povedali predstavniki Korake straže. Konec marca ali v aprilu bodo Pripravili tečaj Za nove člane straže, njihova ''ajvečja želja pa je, da bi pri ustanavljanju Krajinskega parka Katitovec povsod naleteli na razumevanje. In kakšne naloge so si loški planinci zastavili prihodnje? V načrtu imajo adaptacij" doma !*a Lubniku ter gradnjo nove planinske postopke na Blegošu. Leta naj bi bila dograjena že PHhodnje leto, slovesno otvorjena pa leta 1977 '.'n 70. letnici PD Škofja Loka. Dela na BlegoftU .""do po sedanjih izračunih veljala okrog ■JjjO.OOO din. Del denarja nameravajo planinci 'pati s prostovoljnimi prispevki ljubiteljev' P'aniti. Poleg tega je v načrtu ustanovitev planskih sekcij še po nekaterih šolah, planinske j*kcije v Poljanah, priprava izletov za pionirje 11 'Mane kolektivov, ustanovitev alpinističnega ?(lseka ter odseka GRS, priprava akcije »Vsi '()čani hodimo« itd. Velika želja loških planin-'''v le tudi, da bi društvo dobilo svoje prostore, s"j se zdaj morajo člani upravnega odbora se-s'ajati po raznih neiistre/.nih prostorih. I-etno skupščino PD Škofja Loka BO pozdravi tudi nekateri gostje: V imenu škofjeloške Minske skupščine predsednik občinskega iz- vršnega sveta Jože Stanonik, v imenu Planinske zveze Slovenije inž. Pavle Šegu1a in v imenu meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske Franjo Klojčnik. Za predsednika PD Škofja Loka je bil ponovno izvoljen Miloš Mrak. Na skupščini je bila tudi manjša svečanost. Značke poti prijateljstva ki vodi prek 30 vrhov Slovenije, Koroške in Furlanije, sta prejela Pavla in Jernej Demšar. Omenjena planinca sta istočasno prejela tudi značke za prehojeno slovensko transverzalno pot, poleg njiju pa sta to priznanje prejela še Mirko Rajšek in Janko Platiša. J. Govekar Alpinisti na Makalu Po nalogah komisije za alpinizem in komisije za odprave pri Planinski zvezi Slovenije je Aleš Kunaver skupaj 8 sodelavci začel sestavljati in pripravljati našo VI. jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo na 8481 metrov visoki Makalu, ki Je peti najvišji vrh na svetu. V tej odpravi bo sodelovalo ver kot dvajset naših najboljših plezalcev in vrhunskih alpinistov, med njimi tudi najboljši možje iz prejšnjih himalajskih odprav. Njim se bodo pridni čili tudi mlajši alpinisti. Na pot se bodo odpravili sredi letošnjega poletja. 15. avgusta. Poleg ostalih bodo na pot krenili tudi gorenjski alpinisti: Jože Rožič iz Rateč, -Janko Ažman iz Mojstrane, -Janez Dolžan iz Dovjega in Marjan Manfreda iz Bohinjske Rele. Prepričani smo, da bodo Marjan, ■Janko, -Janez in -Jože skupaj s Šraufom, Alešem, Denom in Romanom ter drugimi storili vse, da Z voljo in znanjem ter izkušnjami premagajo južno steno Mukuluja in 'tako poravnajo neporavnan račun in dolg iz leta 1972. U. Z. PRIPRAVE NA OBRAMBO SKRB VSEH NAS Na osnbvi-sklepa koordinacjjskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferehcfSZDTT iKl^TTj^o^etffV^a^uTTtv/erza Tomu JSrejc iz Kranja začal danes krog predavanj na temo Priprave na obrambo — skrb vseh nas za vse prebivalce kranjske občine. Predavana snov pojasnjuje možnosti organiziranja in usposabljanja občanov za naloge V splošnem ljudskem odporu, in to v vseh dejavnostih krajevnih skupnosti. Za vse prebivalce na svojem območju organizirajo v tem tednu predavanja naslednje krajevne skupnosti v: C 3 stor C Ura Dat rja Pro 9 p 4. 3. Britof Kulturni dom torek 19 Kokrica Kulturni dom 18 5. 3. Prebačevo Gasilski dom sreda 18 Jošt Gost. Cepulje 19 6. 3. Sp. Brnik Gasilski dom Četrtek 19 Stefanja gora Gasilski dom 18 7. 3. Adergas KUD petek 19 Velesovo Gasilski dom 19 9. 3. Bes niča Dom družb. org. nedelja K) Saflt. gora Osnovna šola 8 10. 3. Predosl je Kulturni dom ponedeljek 18 Obm. KS Obm. KS Prebačevo Jošt, Pševo Javornik, Čepulje, Planica, Lavtarski vrh Sp. Brnik Stefanja gora Adergas Obm. K S — Adergas Obm. KS Obm. KS Obm. KS drugi pa se tro, tega v obeh novih gimnazijah ne bo. Velikovška gimnazija obsega prostornino v okviru 96 m X 76 m. Stala pa je 40 milijonov šilingov. - Slovenska gimnazija v Celovcu bo obsegala. 11781 kvadratnih metrov in bo veljala 30 milijonov šilingov. — Prva ima prostora za 800 dijakov, druga pa je predvidena za 600 dijakov -Slovencev. Maketa novega poslopja za slovensko^ gimnazijo v Celovcu. - Stavba je še vedno v surovem stanju. Dela le počasi napredujejo. CIRIL-METODOVA ŠOLA Nedavno sem moral prepričevati mladega izobraženca, da je Ciril-Metodovo društvo katoliških duhovnikov eno — stara, do 1. 1946 obstajajoča Ciril-Meto-dova družba pa drugo (zadnji njen predsednik je bil pisatelj France Bevk). Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena 1. 1885 — to /je v letu, ko so se v slovanskem svetu spominjali tisočletnice smrti sv. Metoda. Družba je bila laična, čeprav ji je bil osnovatelj in dolgoletni »prvo-mestnik« (predsednik) duhovnik-monsinjor Tomo Zupan, gorenjski rojak in »vlastelin« na Okroglem pri Kranju. Bila je Ciril-Metodova družba v bistvu pravzaprav narodno-obramb-na organizacija, saj je imela v svojih pravilih načelo, po katerem »je vzela v svoje okrilje ono šolsko mladež po obmejnih pokrajinah, ki je najbolj v nevarnosti, odtujiti se svojemu rodu ter izginiti v valovih germanstva, oziroma italijanstva«. Družba je imela po vseh slovenskih večjih krajih svoje podružnice, ki so marljivo zbirale sredstva za ustanavljanje, gradnjo in vzdrževanje slovenskih šol na narodnostno ogroženem ozemlju, predvsem na Primorskem in Koroškem. Najbrž ne bo napak, če v okviru tega zapisa povem, v katerih koroških krajih so obstajale podružnice CMD: Apače, Beljak, Celovec, Medgorje, Šentjanž v Rožu, Škocjan, Kotmara vas, Li-beliče, Pliberk, Pohrče, Rožek, Šte-benj na Zilji, Velikovec in Bistrica na Zilji. Za današnje čase se resda sliši kar ganljivo, ko beremo, kako so naši predniki sami, po drobtinicah, zbirali sredstva za gradnjo šol, ki jih cesarska Avstrija za Slovence v obmejnih krajih ni hotela graditi. Tako so se v prid CMD prodajale vžigalice, peresa, loščila, cigaretni papir, kavne primesi, cilindri za petrolejke, svinčniki, pisemski papir, platno, biškoti, pivo in celo šampanjec ... To blago so posamezni narodno zavedni tovarnarji in trgovci vidno označili kot »Ciril-Metodovo blago«. No, čemu sem se tako razpisal o stari šolski Ciril-Metodovi družbi? Zato, ker je ta družba s svojimi sredstvi prav v Velikovcu (v šentruper-škem predmestju) zgradila veliko šolo, ki je vse do 1. 1918 zbirala slovenske otroke iz Velikovca in okolice k pouku v materinem jeziku. Šola je imela od 1. 1910 dalje pravico javnosti. Zdaj deluje v častitljivi stavbi, zgrajeni 1. 1896, gospodinjska šola slovenskih šolskih sester. Torej se v hiši še sliši naša govorica! Res, svetla točka ob naši žalostni romarski poti po koroški deželi. — Brž moram dodati, da 'enaka šola danes posluje tudi pri Šentjakobu v Rožu. Tudi njej je bilo dodeljeno staro šolsko poslopje, zgrajeno iz milodarov zavednih narodnjakov še v času črno-žolte Avstro-Ogrske. In še spomin na mecena Ciril-Metodove družbe: kranjski trgovec Jernej Babic (po rodu z Velesovega) je še pred prvo svetovno vojno testa-mentarno izročil CMD svojo hišo v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 18. V njej še danes sameva bogat družbeni arhiv, ki kar kliče raziskovalca. (Se bo nadaljevalo) JTCfc i J% «| ni JL*# <%2p> c 1 Torek — 4. marca 1975 mali oglasi • mali oglasi prodam V zadružnem domu na Primsko-vem, Jezerska c. 41, lahko kupite najkvalitetnejši KROMPIR za seme — jana. Poceni dobite semenski krompir saskia in dobrin. KZ Sloga, Kranj, telefon 23-866, 22-616 1012 Prodam semensko GRAHORO. Bitenc, Visoko 15 1110 Prodam KRAVO, ki bo marca drugič telila. Zg. Lipnica 13, Kamna gorica 1160 Prodam JABOLKA po 2 din za kilogram. Zibelnik, Kokrica, Dežma-nova 5, Kranj 1170 Električni ŠTEDILNIK Iskra VENERA IV popolnoma nov, prodam za 4.000 din. Smolej Alojz, Ko-vor 63, Tržič 1159 Prodam KOBILO, staro 6 let, težko čez 500 kg. Uporabna za vsa kmečka dela in ostalo. Grilc Jože, BI. Dobrava 103, 64270 Jesenice KZ Naklo — Valilnica prodaja vsako soboto od 6. do 15. ure dnevno sveža jajca po 1,20 din. * Valilnica Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, in 2 PRAŠIČA po 40 kg za rejo. Za-poge 22, Vodice 1202 Prodam mlado KRAVO simental-ko s teletom. Trnje 12, Škofja Loka Uvožen globok OTROŠKI VOZIČEK ter betonsko ŽELEZO 8 in 10 ugodno prodam. Informacije telefon 61-174 Škofja Loka 1204 Prodam 4 vrtne KLOPI — nove. Suška cesta 40, Škofja Loka 1205 Prodam KRAVO simentalko, ki bo drugič telila, breja šest mesecev, večjo količino HLEVSKEGA GNOJA in KOTEL za žganjekuho. Po-ženik 36, Cerklje 1296 Prodam 50 kg težkega PRAŠIČA. Cešnjevek 31, Cerklje ; 1207 Prodam 8 mesecev brejo TELICO frizijko in 8 mesecev brejo mlado KRAVO. Sp. Senica 14, Medvode Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Sp. Senica 2, Medvode 1209 Nujno prodam termoakumulacij-sko PEC 2KW. Tratnik Sonja, Na-dižarjeva 11, Kranj 1210 Prodam 12 let starega KONJA. Demžar, Zabukovje 1 1211 Prodam TRAKTOR same delfino, pogon na vsa štiri kolesa, skoraj nov. Huje 13, Kranj 1212 Prodam komplet ČEVLJARSKI STROJ. Ogled in poizvedba na tel. 23-208 pri Ambrožičevih, Staneta Rozmana 4, Kranj 1213 Kupim PODSTAVEK za kombinirano peč (jugoslovanske izdelave). Markovič, Strahinj 54, Naklo 1214 Ugodno prodam VITRINO in OMARO. Oprešnikova 45 (nasproti Plinarne), Kranj 1215 Prodam KRAVO z mlekom ali po izbiri. Žabnica 1 1216 Prodam eno- in dvo-tarifna trofazna ŠTEVCA. Ljubno 70, Podnart Prodam POLKAVC, dobro ohranjen. Pižorn, Preddvor 35 1218 Zelo poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in FIAT 850 po delih. Gobovci 9, Podnart 1219 Prodam HRASTOV SODČEK, 50-litrski. Naslov v oglasnem oddelku 1220 vozila Prodam ŠKODO po delih in PRIKOLICO za osebni avto. Ahčin Marjan, Suha 30, Kranj 1221 Prodam FORD TAUNUS. Naslov v oglasnem oddelku. 1222 Prodam karamboliran AUSTIN MAKSI. Strle Jože, Staneta Rozmana 11, Kranj 1223 Odstopim vrstni red za VW 1200 J »Volan«, vplačan 26. 7. 1974. Stara Loka 58, Škofja Loka 1224 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: G P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, neregistriran. Krmelj Jože, Gaberk 18, Škofja Loka 1225 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. Draksler, Zasavska 42 1226 Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1972. Informacije dobite na Koroški 31, Kranj pri Vrtačiču, od srede dalje. 1227 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Žnidaršič, Preska 72, Medvode 1228 Motorno kolo MATCHLESS 350, izvedba easy rider z dodatnim motorjem, ugodno prodam. Bodlaj Srečko, Pristava 39, Tržič 1229 Prodam osebni avto OPEL REKORD, letnik 1964, delno karamboliran. Mencinger, Alpska 68, Lesce 1230 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Praše 30 1231 Kupim TAM 2001, po možnosti kiper. Meglic Andrej, Lese 4, Tržič 1232 Prodam 4 nove GUME znamke TIGAR NAYLON po 200 din. Voglje 94 1233 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1962 za 3000 din. Ažman Karel, Naklo 6 1234 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Gasilsko društvo Bukovica. Informacije: Bukovica 7 1235 kupim Kupim ČOLN GLISER z motorjem. Ponudbe na telefon 064-61-361 Kupim VOLA, vajenega kmečkega dela, težkega okoli 500 kg. Ponudbe na Urh Alojz, Lancovo 39, 64240 Radovljica 1236 stanovanja Solidnemu gospodu ali dvema oddam SOBO, centralno ogrevano. Oldhamska 10, Kranj 1237 posesti Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Bledu ali okolici, 600 kv. m, na lepi sončni legi. Plačam v devizah. Pismene ponudbe pošljite s ceno na naslov, ki je v oglasnem oddelku. 1080 MONTAŽNO HIŠO 7,55 m x 7,55 m, 3 sobe, kuhinja in sanitarije, prodam. Prestavitev — demontaža v juliju. Smolej Alojz, Kovor 63, Tržič Dam NJIVE v najem. Informacije se dobijo: Šenčur, Stranska pot 1. GARAŽO v Strahinju oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku! zaposlitve Nujno potrebujem žensko za VARSTVO otroka. Ostalo po dogovoru. Rakar Anica, Delavska 1, Kranj, Stražišče 1132 Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega PLESKARJA. Osebni dohodek po dogovoru. Rihtaršič, Golniška 13, Kranj 1136 Iščem KUHARICO za privatno gostinsko obrt na Gorenjskem. Ponudbe pod »Dober zaslužek« 1240 V popoldanskem času nudim ADMINISTRATIVNO in RAČUNOVODSKO pomoč v pisarni ali na domu. Ponudbe pod »Nujno« L241 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 obvestila Za 8. marec priporočamo DRO-GESAN kozmetično kolekcijo. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 1196 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 Izdelujem GLINASTA KORITA razne velikosti. Na zalogi imam dolžine 4CT in 35 cm. Konjedič Franc, Delavska 39 a, Kranj pod Šmarjetno goro — Stražišče 1243 kino mJH ML* J&k S marca 1975 Kranj CENTER 4. marca franc. barv. komedija VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob I«., 18. in 20. uri 5. marca premiera amer. barv. SUROVA OKLAHOMA ob 1«., 18. in 20. uri 6. marca amer. barv. SUROVA OK LAHOMA ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORZIC 4. marca amer. barv. CS western ZLOMLJENA PUŠČICA ob 16., 18. in 20. uri^ 5. marca amer. barv. erozij. TIGER ZRE LEPOTICE ob 16., 18. in 20. uri 6. marca franc. barv. komedija VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 16.; 18. in 20. uri Tržič 4. marca amer. barv. grozlj. TIGER ZRE LE POTICE ob 18. in 20. uri 5. marca amer. barv. NASLEDNIK ob 17.30 in 20. uri (i. marca amer. barv. NASLEDNIK ob 17.30 iti 20. uri Kamnik DOM . 4. marca amer. barv. krim. SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI ob 18. uri 5. marca amer. barv. krim. SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI ob 18. in 20. uri 6. marca amer.-iial. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 18. in 20. uri Škofja Loka SOBA 4. marca amer. barv. risani CAROVNA l'.XJ-CEVINA ob 18. uri, franc. barv. krim. PRAVA ZGAGA ob 20. uri 5. marca amer. barv. risani SREČNI LUKA ob 18. in 20. uri 6. marca amer. barv. risani SREČNI LUKA ob 18. uri, franc. barv. krim PRAVA ZGAGA ob 20. uri Železniki OBZORJE 5. marca jug. barv. vojni PARTIZANI ob 20. uri Radovljica 4. marca amer. zabavni SVET ABOTA IN KAŠTELA ob20. uri 5. marca nem. barv. krim. DEKLE IZ HONGKONGA ob 20. uri 6. marca danski barv. zabavni ZOBAR V POSTELJI ob 20. uri Jesenice RADIO 4. marca ital. barv. CS LOVCI NA GLAVE 5. marca angl. barv. JAMES BOND 007 -DIAMANTI SO VEČNI Jesenice PLAVŽ 4. marca amer. barv. MOČNEJŠI OD MAFIJE , .6. marca franc. barv. VESELA DRUŽINA Kranjska gora o. marca ital. barv. CS LOVCI NA GLAVE Papirnati mesec Režija: Peter Bogdanovich Gl. vloge: Ryan O'Neal, Tatum O'Neal Peter Bogdanovich, režiser in producent jugoslovanskega rodu, v Papirnatem mesecu nadaljuje tradicionalno izročilo ameriške komedije, kar je pravzaprav značilno za vse njegove filme (Kaj te očka pušča samo, Daisy Mal-ler). Tokrat se tudi ni mogel odreči trenutnim modnim muham filmske industrije. Zgodba je namreč postavljena v trideseta leta našega stoletja, v leta torej, ki so jim ustvarjalci ta čas najbolj naklonjeni. Znotraj tega okvirja poteka lahkotna, komedijsko obarvana pripoved o očetu in njegovi hčeri, oziroma o premetenem goljufu, ki po naklučju sreča deklico svoje bivše ljubice. Pri tem sploh ni pomembno, ali je njen oče ali ne. Skupaj nadaljujeta s prevarami, ki jima predvsem zaradi dekličine iznajdljivosti navržejo precej denarja. Bolj kot samo zgodba je v ospredju izvrstna igra male Tatum O'Neal, ki je s prepričljivo in dovršeno igro povsem zasenčila slavnega očeta. Njena nadarjenost se kaže v sproščeni igri in prisrčni mimiki, s čimer si je tudi prislužila oskarja za najboljšo stransko vlogo. MG. V spomin 3. marca je minilo leto, odkar me je zapustila moja draga žena Nežka Plevel roj. Praprotnik Odkar te ni več v najinem domu, prebivajo v njem žalost, bolečina in praznina. Z žalostjo v srcu se te spominjam in se ne morem sprijazniti s tem, da te ni več in da sem ostal sam. Vsem, ki obiščete njen grob in se je spominjate, moja iskrena hvala. Neutolažljivi mož Franc •i« presernovo gledališče ČETRTEK, 6. marca, ob 20. uri - I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJAN-SKI; zaključena predstava za žene Zdravstvenega doma Kranj. Zahvala Ob nenadni in bridki izgubi naše drage mame, stare mame in tašče " ' - Olge Dolenc se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem ob blizu in daleč, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in poklonili cvetje. Posebno zahvalo vsem sosedom, g. Ivanki, g. župniku, pevcem, kolektivom Iskra Otoče, Veriga Lesce in IS Radovljica, društvu upokojencev, SZDL Ljubno in govornikom. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ohranite ji blag spomin. Žalujoči: sin Marjan, vnuka Branko in Bojan, snaha Betka in Marija. Ljubno, 3. marca 1975 KUPCI PREMOGA Že sedaj je čas, da si pre-skrbite premog za letošnjo jesen-zimo. Ker so količine omejene, ne moremo predvidevati, do kdaj bomo naročila za premog sprejemali. Zato priporočamo — pohitite! Veleželeznina Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno — -poslovalnice: Kurivo Kranj, Železnina Radovljica, Lesce-Bled, Podnart. Obletnica Ludvika Slabeta Danes mineva leto dni odkar je prenehalo biti tvoje plemenito srce, ljubezni polno in dobrote. Dragi mož, kako zelo prazen je najin dom brez tebe in bolečina v srcu je ostala. Vsem, ki pogosto obiščete njegov grob in prižgete svečko -iskrena hvala. Žalujoča žena! Kranj, 4. marca 1975 Zahvala Ob hudi izgubi, ki nas je prizadela ob prerani smrti našega ljubega moža, atija, brata, strica, svaka in zeta Ivana Arzenška se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali in nas tolažili. Najlepša hvala sorodnikom, vsem sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, mu poklonili toliko cvetja in ga spremili na zadnji poti v prerani grob. Posebna zahvala delavnemu kolektivu KŽK Kranj, TOZD Oljarica za vsestransko pomoč. Zahvala tudi kolektivu Kokra — Globus, 1. a. razredu in tovarišici Pleščevi osemletne šole Josipa Broza-Tita Predoslje, nadalje hvala tov. Blažunu za poslovilne besede ob preranem grobu, godbi iz Kranja, pevcem iz Bri-tofa, AMD Šenčur in gasilskim društvom. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kliničnega centra — oddelek za opekline, ki so mu lajšali bolečine. Še posebej velja posebna zahvala tov. Francu Kle-menčiču za prvo pomoč pri.nesreči. Hvala g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Štefan, sestra in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo. Milje, Šutna, Štore, 1. marca 1975 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, mame in babice Ivane Dolinšek roj. CUMIN se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah hude bolezni pomagali. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter sodelavcem vzdrževanja TTI Sava Kranj in Doma Albina Drolca Preddvor za podarjeno cvetje. Posebna zahvala velja dr. Žgajnarju, med. sestri Majdi Pižoren in Marjeti Zaplotnik za vsestransko pomoč. Hvala g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Vsem in vsakemu, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož, sin in hčerka z družinama. Tupaliče, 27. februarja 1975 Nov uspeh plavalcev Triglava SJiJBŽS* ins ^22^ Dvomov ni več! Plavalci in plavalke kranjskega Triglava so na dvodnevnem republiškem zimskem plavalnem članskem prvenstvu v Kranju dokazali, da v Sloveniji nimajo Prave konkurence. V obeh dnevih so med 100 tekmovalci iz sedmih slovenskih plavalnih kolektivov dosegli največ. V obeh nioštvenih konkurencah so bili prvi, v generalni ekipni razvrstitvi pa so kar z 18.389 točkami premagali drugouvrščeno Ljubljano. Nasploh je to prvenstvo preseglo vsa pričakovanja. Rekordi so padali kot toča. Tako je bilo doseženih kar Pet državnih za mlajše mladince in Pionirje ter deset republiških. Prva dama prvenstva je vsekakor trigla-vanka Rebeka Porenta, ki si je priplavala pet prvih mest, za nameček Pa je na 100 m delfin, 800 m kravi ter 100 m hrbtno postavila nove absolutne slovenske rekorde. Med moškimi je štirikrat stopil na najvišjo ^topničko njen klubski kolega Božo Linhart, medtem ko je Tomaž Sla-^ec trikratni rekorder. Je najhitrejši Slovenec na 100 m in 200 m prsno, Medtem ko mu je na 200 m mešano *e postavljeni rekord po nekaj mirtah odvzel Trboveljčan Urankar. Vrstni red, ekipno — moški: 1. Triglav 22.333, 2. Fužinar 10.004, 3. Ljubljana 9811, 4. Rudar 4630, 5. Ilirija 2636, 6. Celulozar 2306, Koper 1709; ženske: 1. Triglav 20.283, 2. Ljubljana 14.436, 3. Ilirija 7927, 4. Fu- Trener in varovanec. Anka Colnar-Košnik in Borut Petrič, kije na letošnjem zimskem republiškem plavalnem prvenstvu v Kranju izboljšal dva državna rekorda za starejše pionirje. — Foto: M. Živulović žinar 2540, 5. Celulozar 2492, 6. Rudar 1151; generalni vrstni red: 1. Triglav 42.636, 2. Ljubljana 24.247, 3. Fužinar 12.544, 4. Ilirija 11.567, 5. Rudar 5781, 6. Celulozar 4800, 7. Koper 1709. Sporočamo, da je po težki zahrbtni bolezni umrla v 49. letu starosti naša hči, sestra in teta Tončka Šifrer Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 5. 3. 1975, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Veštru 37 na pokopališče v Staro Loko. Žalujoči: mama Marjanca, brat Ivan, sestri Milka in Mirni z družinama in Gabrijela Vešter, Škofja Loka, Meersburg — Ludwigshafen, 3. marca 1975 Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš predragi mož, oče, stari oče, brat in stric Alojz Blaznik krojač Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 5. 3. 1975, ob 15.30 izpred hiše žalosti Zg. Besnica 78 na pokopališče v Zg. Besnico. Žalujoči: žena Ivana, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo. i Zg. Besnica, 3. marca 1975 Zapustila nas je skrbna mami in žena Helena Lebar roj. Pivk višji rtg tehnik Pogreb bo 5. marca 1975 ob 15. uri izpred cerkve v Stražišču V Zgornje Bitnje. Žalujoči: mož Rafko, sinova Urban in Žiga ter ostalo sorodstvo Kranj, 4. marca 1975 Rezultati — moški: 200 m kravi: 1. Linhart 2:00,1, 2. J. Slavec 2:03,6, 3. Milovanovič (vsi Triglav) 2:06,6; 200 m prsno: 1. T. Slavec (Triglav) 2:35,3 (ab. rekord SRS), 2. Urankar (Rudar) 2:42,9 (rekord SRS za ml. mladince), 3. Šmid (Triglav) 2:46,0; 200 m hrbtno: 1. Rapnik (Fužinar) 2:22,1 (rekord SRS za ml. mladince), 2. Kolbe (Koper) 2:25,6, 3. Leskovec (Rudar) 2:31,4; 100 m kravi: 1. Linhart 54,7, 2. J. Slavec 57,6, 3. Milovanovič (vsi Triglav) 58,1; 100 m hrbtno: 1. Kolbe (Koper) 1:05,6, 2. Rapnik (Fužinar) 1:06,1, 3. Dimovski (Ilirija) 1:10,2; 100 m delfin: 1. Urankar (Rudar) 1:01,9 (rekord SFRJ za ml. mladince in ab. rekord SRS), 2. T. Slavec 1:03,3, 3. J. Slavec (oba Triglav) 1:03,6; 800 m kravi: 1. Linhart 9:09,7, 2. Milovanovič 9:09,7, 3. B. Petrič (vsi Triglav) 9:11,6; 200 m delfin: 1. Urankar (Rudar) 2:18,8, 2. J. Slavec 2:23,5, 3. Šmid (oba Triglav) 2:29,2; 400 m kravi: 1. .Linhart 4:24,5, 2. Milovanovič 4:25,7, 3. J. Slavec 4:27,2, 4. B. Petrič (vsi Triglav) 4:27,8 (rekord SFRJ za st. pionirje); 100 m prsno: 1. T. Slavec 1:11,6 (ab. rekord SRS), 2. Grošelj (oba Triglav) 1:14,1, 3. Zavrl (Fužinar) 1:15,2; 200 m mešano- 1. Urankar (Rudar) 2:23,3 (ab. rekord SRS), 2. T. Slavec 2:23,5, 3. Milovanovič (oba Triglav) 2:24,8; ženske: 100 m kravi: 1. Borec (Ljubljana) 1:06,6, 2. Pečjak (Triglav) 1:07,0, 3. Oman (Ljubljana) 1:07,9; 100 m prsno: 1. Pajntar 1:20,2, 2. Mandeljc 1:24,8, 3. Stem-berger (vse Triglav) 1:25,8; 100 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 1:11,1 (ab. rekord SRS), 2. Škrjanec 1:14,7, 3. Perharic (obe Ilirija) 1:16,2; 800 m kravi: 1. Porenta 10:11,0 (ab. rekord SRS), 2. Damjanovič (obe Triglav) 10:46,5, 3. Oman (Ljubljana) 10:58,3; 400 m kravi: 1. Oman (Ljubljana) 5:12,8, 2. Damjanovič 5:17,5, 3. Sladovje (obe Triglav) 5:20,5; 200 m hrbtno: 1. Porenta 2:34,8, 2. Pečjak (obe Triglav) 2:44,8, 3. Škrjanec (Ilirija) 2:45,8; 100 m delfin: 1. Porenta 1:12,9 (ab. rekord SRS), 2. Pečjak (obe Triglav) 1:16,0, 3. Borec (Ljubljana) 1:17,6; 200 m delfin: 1. Porenta (Triglav) 2:44,5, 2. Korsika (Ilirija) 2:54,3, 3. Pečovnik (Fužinar) 2:54,4; 200 m kravi: 1. Pečjak (Triglav) 2:24,2, 2. Oman (Ljubljana) 2:25,1, 3. Porenta (Triglav) 2:25,2; 200 m prsno: 1. Pajntar 2:53,2, 2. Štemberger (obe Triglav) 3:01,9, 3. Trtnik (Ljubljana) 3:04,2; 200 m mešano: 1. Pečjak (Triglav) 2:44,0, 2. Škrjanec (Ilirija) 2:49,1, 3. Štemberger (Triglav) 2:49,2. D. Humer V ponedeljek se je na Gorenjskem mudil Viktor Bo-turinski, podpredsednik šahovske federacije Sovjetske zveze. Kot gost šahovske zveze Slovenije je obiskal osnovno šahovsko organizacijo na Jesenicah in šahovsko zvezo Gorenjske, ogledal pa si je tudi tovarno športnega orodja Elan v Begunjah in festivalno dvorano na Bledu. -trn ALPSKO SMUČANJE - S slalomom se je na Popovi Šapki končalo tradicionalno tekmovanje, na katerem sta obe zmagi pripadli reprezentanci Italije. V veleslalomu je v soboto zmagal Bernardini, v nedeljo pa Plattner. Med Jugoslovani se je najbolj izkazal Andrej Koželj, ki je bil v veleslalomu 4., v slalomu pa 5. Jeseničan Gašperšič je bil v veleslalomu 5., v slalomu pa 8. Na Krvavcu je smučarski klub Triglav organiziral meddruštveno tekmovanje za mlajše pionirje , ki je veljalo za kategorizacijo. Med pionirkami je zmagala Ostreževa (Nova Gorica), Kranjčanka Premru pa je bila 2. Med pionirji je bil zmagovalec Kunheicler (Novinar), 2. je bil Bežek (Medvode), 3. pa Oblak (Jesenice). Na Soriški planini je bilo meddruštveno tekmovanje v veleslalomu za članice. Zmagala je Radovljičanka Pikonova pred Jeseničanko Gazvo-dovo. Tekmovali pa so tudi člani, kjer je bil zmagovalec Gorišek (Radovljica ). V soboto je bilo na Soriški planini 13. zimsko prvenstvo ZP Iskra, na katerem je nastopilo v veleslalomu več kot 300 tekmovalcev iz 24 delovnih organizacij. Ekipno je zmagala kranjska Elektromehanika, Šahovske vesti ZMAGAL MALI Šahovsko društvo Lesce je 25. februarja v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled organiziralo gorenjsko odprto hitropotezno prvenstvo. Februarskega tekmovanja se je udeležilo 41 šahistov. Po predtekmova-njih so bili v finalnih skupinah doseženi naslednji rezultati: I. skupina - 1. Mali, 2. Slak (oba Ljubljana), 3. Rakovec (Kranj), 4. Krničar (Jesenice), 5.-7. Roblek, Mazi in Jan; II. skupina — 1. Valjavec (Tržič), 2. Oberč (Ljubljana); III. skupina — 1. Lasar, 2. Požar, 3. Hrovat; IV. skupina — 1. I. Ravnik, 2. Blaznik, 3. Boršnar. PRVENSTVO ŠD LESCE Minuli mesec se je končalo prvenstvo šahovskega društva Lesce. Udeležilo se ga je 22 šahistov, ki so igrali 11 kol. Tekmovanje je vodil republiški šahovski sodnik Jože Prestrl. Rezultati: 1. Kaše (9 točk), 2.-4. Mali, Sterle, Matjašič (7,5), 5.-6. Perovič, Jovan (7), 7.-9. Mencinger, Harinski, Šiftar (6,5), 10. Bajželj (6) itd. Po končanem prvenstvu sta se začeli dve novi tekmovanji: turnir tre-tjekategornikov, kjer tekmuje 12 šahistov, in turnir za pridobitev četrte šahovske kategorije, v katerem sodeluje 18 šahistov. Turnirja vodi klubski sodnik Stanko Hrovat. A. Z. TEKMOVANJE MLADINCEV Kranjsko ŠD Borec je organiziralo februarsko mladinsko hitropotezno prvenstvo Gorenjske, ki se ga je udeležilo 26 mladih šahistov z Jesenic, iz Tržiča, Lesc, Žiri, Komende, Šenčurja, Škofje Loke in Kranja. Dvanajst od njih si je v predtekmo-vanju priborilo pravico nastopa v finalni skupini. O končnem zmagovalcu, ki je osvojil prehodni pokal, so odločala medsebojna srečanja finalistov, med katerimi sta najbolje igrala Leščan Mencinger in član Borca Deželak. Slednji je imel nekaj več sreče in na koncu za pol točke prehitel Mencingerja. Končni vrstni red: Deželak (Borec Kranj) 10,5, Mencinger (Lesce) 10, Mazi (Borec) 8, Rakovec (Borec) 7, Bumbar, Ceh (oba Borec) in Demšar (Alpina Ziri) 6 točk itd. Organizacija prvenstva je bila odlična. PRVENSTVO KRANJA Letošnje prvenstvo Kranja se je že krepko prevesilo v drugo polovico. Čeprav imajo igralci do konca še tri ali štiri partije, je že sedaj jasno, da se bodo napovedi ob začetku prvenstva uresničile. Trenutno so namreč v najboljšem položaju Mazi, Deželak, Jokovič in Miloševič. Ce ne bo večjih presenečenj, bo srečanje Mazi-Deželak odločalo o novem prvaku Kranja. Mazi ima sicer točko prednosti, vendar ima Deželak srečanje manj. Trenutno-stanje na lestvici je naslednje: Mazi 8 (odigrati mora še tri partije), Deželak 7 (4), Miloševič 7 (3), Jokovič 5 (4) itd. M. G. v posameznih kategorijah pa so bili zmagovalci: ženske, I. razred: Pikon (Otoče), ženske, II. razred: Prelov-šek (Elektromehanika), moški III: Jamnik (Elektromehanika), moški IV: Ilija (Commerce), štipendisti: Vidinič, moški I: Kalan (Elektromehanika), moški II: Mohorič (Železniki). TEKI - V dolini Tamarja sta bili dve tekaški prireditvi. V soboto so tekmovali mladinci in člani, v nedeljo pa pionirji. Na Janševem memorialu je nastopilo 80 tekmovalcev iz petih klubov. Zmagovalci pa so bili: člani Kalan (Gorje), članice Bešter (Triglav), mlajši člani Poklu-kar (Gorje), starejši mladinci Nastran (Alples), starejše mladinke Fister (Triglav), mlajši mladinci Orešek (Ihan). Na Kuljatovem memorialu je prav tako nastopilo več kot 80 tekmovalcev. Zmagovalci so bili: člani: Kalan (Gorje), članice Bešter (Triglav), mlajši člani Poklukar (Gorje), starejši mladinci Nastran (Alples), mlajše mladinke Fister (Triglav), mlajši mladinci Soršak (Maribor), starejše pionirke Koben-tar (Jesenice), starejši pionirji Dju-ričič (JeseniceJ, mlajše pionirke Pergarec (Lovrenc), mlajši pionirji Vocovnik (Maribor). SKOKI - Na Pokljuki je bilo republiško prvenstvo za mlajše pionirje. V primerjavi z lanskim letom je nastopilo še enkrat več tekmovalcev. Najštevilnejši so bili mladi skakalci iz Zirov in Kranja. Vrstni red: 1. Krolnik (Ziri), 2. Blanuša (Ilirija), 3. Primožič, 4. Jereb, 5. Žagar (vsi Ziri), 6. Bernard (Triglav), 9. Osvald (Jesenice), 10. Ropret (Triglav), 12. Benedik (Triglav). V Mislinji pa je bilo meddruštveno tekmovanje pionirjev za kategorizacijo. Med starejšimi pionirji je zmagal Kranjčan Globočnik, medtem ko je Šenk zasedel 5. mesto. J. J. Težko naprej V zimskih kopališčih v Beogradu, hotelu Amfora na Hvaru ter v hotelih hotelskega naselja Solaris v Šibeniku se bo od 7. do 9. marca šestnajst vaterpolskih moštev Jugoslavije borilo za vstop v polfinale jugoslovanskega vaterpolskega pokala. Med to šestnajsterico so tudi člani kranjskega Triglava, ki so v skupini v Šibeniku. Poleg triglavanov se bodo za polfinalista borile še ekipe splitskega Poška in Mornarja, reško Primorje ter novi prvoligaš domači Solaris. Kranjčani so tako v tej težki skupini edini drugoligaš. »Pripravljeni smo,« je pred odhodom dejal trener Franc Nadižar, ki je danes na pot odpeljal vratarja Vidica in F. Rebolja ter igralce Mohoriča, Zmaga in Mira Malavaši-ča, Kodeka, Sveglja, Švarca, T. Baldermana, Velikanje, Stariha in R. Planinska. Fantom VK Triglava želimo, da se bodo srčno borili in da bodo dostojno predstavili slovenski vaterpolo. . -dh Dvorana v Podmežakli na Jesenicah Ljubitelje prostega drsanja obveščamo na naslednji razpored prostega drsanja v dneh od 3. 3. do 25. 3. 1975 Dopoldne: vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure Popoldne: v sobotah in nedeljah od 14. do 16. in od 17. do 19. ure Za otroke do 15. leta: torek: od 16. do 18. ure Četrtek: od 15. do 17. ure nedelja: od 10. do 12. ure za odrasle: torek, sreda, sobota in nedelja od 20. do 22. ure Cene vstopnic otroci, dijaki do 15. leta od 9. do 12. ure — 5 din od 10. do 12. ure in v popoldanskem času 3 din Cena vstopnic od 20. ure dalje je enotna 6 din. Vodstva šol obveščamo, da lahko organizirajo v dopoldanskem času na drsališču športne dneve. Informacije: tel. 81171 (064) USTANOV. 1ETA 1815 LA * * * A A'4 i A A TRGOVSKO PODJETJE STEKLO export-import in TURISTIČNA AGENCIJA SLAVNIK iz Ljubljane VAS VABITA NA ZANIMIVO RAZSTAVO NOVEGA PROGRAMA UPORABNE IN DEKORATIVNE KERAMIKE, KI BO V LIPICI V DNEH OD 5. DO 9. MARCA; obiskovalcem nudimo možnost nakupa eksponatov po ugodnih cenah. A A ± li/Aiii'iVAV.'i Namesto šopka ob 8. marcu »Namesto daril, ki jih v delovnih kolektivih poklanjajo nam ženskam — sodelavkam, naj bi denar ali vsaj del denarja namenili za nakup aparata za odkrivanje raka na dojki. Aparat sicer imajo na onkološkem inštitutu v Ljubljani in v Mariboru, vendar je njegova zmogljivost premajhna, da bi lahko rabil tudi za širšo preventivno dejavnost.« Približno tako se je glasilo pismo naše bralke, ki je pred dnevi prispelo v uredništvo. Pobuda je vsekakor vredna premisleka in jo nedvomno podpirajo številne delovne žene na Gorenjskem. Za mnenje smo zaprosili tudi predsednika Medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Viktorja Eržena. Zamisel je takoj podprl v prepričanju, da bo tudi mnenje Medobčinskega sveta in Občinskih sindikalnih svetov enako. Takoj se je povezal s kranjskim zdravstvenim domom in z bolnišnico na Golniku. Obljubili so pomoč pri akciji. Na Golniku so tudi povedali, da so o nakupu aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki že razmišljali, vendar za zdaj še nimajo denarja. Zato so pobudo še toliko bolj z veseljem sprejeli. Hkrati so obljubili, da bodo priskrbeli prostore in dali na voljo strokovnjake — če bo akcija stekla in uspela. Koliko denarja bi bilo treba zbrati? Na Golniku so povedali, da aparat za odkrivanje raka na dojki z vsemi dopolnilnimi pripomočki velja od 250 do 300 milijonov starih dinarjev. To pa je manj kot polovica vsote, ki jo bodo letos gorenjske delovne organizacije porabile za nakup boljših ali manj domiselnih daril, pogostitve in za izlete ob dnevu žena. Letos je za akcijo že skoraj prepozno. Ni pa prepozno za načrtovanje in dogovarjanje. Če bodo v akciji sodelovale vse osnovne organizacije sindikata na Gorenjskem in bodo vsaj nekaj denarja, ki ga v proračunih namenjajo za obdaritve ob dnevu žena, dale za nakup aparata za odkrivanje raka, bo akcija uspela. Speljali naj bi jo do prihodnjega ženskega praznika. Namesto šopka ob 8. marcu bodo prihodnje leto gorenjske žene dobile trajno darilo. L. Bogataj Požari Kje naj teče tržiška vpadnica? Čeprav se vlečejo pogovori o ureditvi ceste-vpadnice v Tržič, od Peka do Bombažne predilnice in tkalnice, Nevzdržno vmešavanje Na četrtkovi seji občinske konference zveze komunistov Radovljica na Bledu je član konference Ferdo Bern, ko so razpravljali o programskih usmeritvah in nalogah občinske konference v letu 1975, predlagal, naj se v občini čimprej pripravi vse potrebno za izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega programa uporabe prostora. Razen tega je poudaril, da bi se o programiranju in vrednotenju prostora nasploh morali temeljito pogovoriti. Če govorimo o programiranju oziroma planiranju od spodaj navzgor, potem je nevzdržno, da se razne formalne in neformalne skupine od zunaj vmešavajo v programe, ki so bili v občini temeljito preučeni in tudi pravnofor-malno pravilno sprejeti, je bilo rečeno na konferenci. Lep primer, ki kaže na prakso, da se zdaj pri nas vsakdo vmešava v programiranje, je vrednotenje prostora glede Park hotela. Čas je, da takšnemu vmešavanju čimprej naredimo konec, ker v občinah veliko denarja vlagamo v programe in načrte in je nevzdržno, da potem posamezne skupine skušajo posegati vanje, so poudarili. Člani konference so se strinjali z ugotovitvami, da je bil postopek za izdajo lokacije za gradnjo novega Park hotela pravilen in da je bilo v priprave doslej že vloženih okrog 8 milijonov novih dinarjev. Zato so sklenili, naj izvršni svet, občinska skupščina in družbenopolitične organizacije storijo vse, da bo problem gradnje novega Park hotela rešen v korist nadaljnjega razvoja blejskega turizma, v korist sanacije jezera in predvsem tako, da ne bodo prizadeti interesi kolektiva Viatorjevih hotelov na Bledu. A. Z. že nekaj let, so postala razmišljanja o ureditvi tega, posebno za pešce nevarnega cestnega odseka, »glasnejša« posebno lansko jesen. Takrat je bilo rečeno, da se bodo dela pri urejevanju vpadne ceste začela letošnjo pomlad. Skupščina je že izločila nekaj denarja, računajoč na posojila in pomoč cestne skupnosti. Na osnovi tega načrta cestišča ne bi bistveno spreminjali. Razširili naj bi ga na prostor, ki ga sedaj uporabljajo pešci, za slednje pa naj bi uredili delno ob bregu, delno pa ob strugi Bistrice pri Bombažni predilnici in tkalnici* varen pločnik. Gre predvsem za varnost pešcev, poudarjajo v Tržiču, saj je sreča, da se doselj v gneči avtomobilov, avtobusov in pešcev še ni pripetila tragedija Pred kratkim pa je bil v Tržiču sestanek predstavnikov • skupščine, Bombažne predilnice in tkalnice, vodne skupnosti, elektrogospodarstva in cestne skupnosti, ki morajo soglašati z načrtovano preureditvijo vpadne tržiške ceste. Prizadevanja občinske skupščine in njenega izvršnega sveta so bila podprta, vendar je Skupnost za ceste predlagala drugačno rešitev, ki bi bila, mimogrede rečeno, precej dražja. Skupnost predlaga opustitev dela sedanje ceste in zgraditev viadukta prek Bistrice in rokometnega igrišča do tovarne Peko. Tržičani so za most naročili načrt in zato izdvojili iz sklada za negospodarske investicije 180.000 dinarjev! Mnenja so, kar se je pokazalo tudi na zadnji skupščini, deljena. Eni se ogrevajo za ureditev sedanje ceste in zavarovanje pešcev, ker gradnja široke »avenije« ne bi bila upravičena že zaradi tega, ker bi postalo ozko grlo sedanje križišče in izvoz v TrŽič na Deteljici. Drugi pa so zagovorniki mostu in dražjega projekta. Prihodnja tehtanja in pogovori bodo pokazali, za kaj se bodo Tržičani odločili. Če se bodo za most, bo morala skupnost za ceste izdatneje pomagati! Naj bo odločeno za prvi ali drugi predlog, z reševanjem tržiškega pro metnega grla ne kaže več dolgo odlašati. Gre predvsem za varnost delavcev. Najmanj 2000 jih pešači vsak dan po tej cesti, razen njih pa na stotine osebnih vozil in na desetine avtobusov! J. Košnjek V lepem in sušnem vremenu, ki je kot nalašč za izlete v naravo, je treba še posebej previdno ravnati z ognjem. Včasih le ena sama odvržena vžigalica povzroči veliko škodo. Konec prejšnjega tedna je bilo več požarov, ki so večinoma nastali iz malomarnosti in neprevidnosti. V petek, 28. februarja, popoldne je zagorela suha trava in grmovje ter nekaj dreves v gozdu Frančiške Kržišnik iz Jarčje doline. Ogenj je zanetila malomarno odvržena vžigalica. Istega dne popoldne je zagorelo v Mirci nad Ukovim na Jesenicah. Na ' površini 1 ha je pogorela suha trava in grmičevje. Ogenj so zanetili mladoletniki stari 10 let, ki so se tu vadili v prižiganju prvih cigaret. V soboto, 1. marca, okoli 19. ure je neznanec zanetil ogenj na obronku Smokuč in Rodin v Vrtači. Pogorelo je okoli 200 kvadratnih metrov suhe trave in grmičevja. V nedeljo, 2. marca, ponoči je začel goreti senik v bližini tovarne TI O v Lescah. Senik je pogorel, prav tako tudi 3000 kg sena. Škode je za okoli 20.000 din. Gasili so gasilci PGD Bled. Vzrok požara še ni znan. Napadalec jemlje torbice Na Jesenicah se je v zadnjem času pripetilo šest roparskih tatvin. Vse so se pripetile približno na istem kraju in na enak način, vsakokrat pa so bile napadene ženske. Vendar pa sta bila od 6 napadov prijavljena postaji milice le dva. V petek, 28. februarja, okoli 21. ure se je Nataša T. z Jesenic vračala domov. Pri stanovanjskem bloku na Cesti revolucije ji je prišel naproti neznani moški, ki ji je nenadoma iztrgal iz rok ročno torbico z dokumenti in 30 din. V ponedeljek, 3. marca, ob pol eni uri zjutraj je bila na Cesti revolucije napadena Ksenija F. Neznani mlajši moški ji je nekaj časa sledil, ko je šla proti domu. Pred stanovanjskim blokom pa jo je dohitel, jo podrl na tla ter pograbil njeno torbico. Zbežal je proti železniški progi. Torbico je med begom odvrgel, odnesel pa je dokumente in pa večjo vsoto denarja, ki jo je oškodovanka imela v torbici. Oškodovanka je povedala, da je moški mlajši, star okctli 18 let, visok 160 do 165 cm, vitek, podolgovatega obraza, svetlokostanjevih, kratko pristriženih las, počesan postrani. Oblečen je bil v ponošeno daljšo bundo iz bolj grobega blaga in sive hlače. Govoril je srbohrvatsko, saj je pred napadom rekel: »Djevojko, da se upoznamo.« Na kraj napada so takoj prišli delavci PM Jesenice, ki jim je pri iskanju pomagal tudi službeni pes. Za sedaj napadalec še ni znan. Prometna akcija Dramska sekcija KUD Dobrava Naklo je v soboto v počastitev 30 letnice osvoboditve pripravila delo F. S. Finigarja Razvalina življenja. — Foto: F. Perdan V noči od 28. februarja na 1. marec je 32 miličnikov Uprave javne varnosti Kranj sodelovalo v prometni akciji na gorenjskih cestah. Ustavili so 644 vozil. Alkotest so ponudili v preizkus 17 voznikom, pri tem se je izkazalo, da jih je 13 pilo čez mero, 4 vozniki pa so preizkus treznosti odklonili, kar se ima kot dokaz za vinjenost. Brez vozniškega dovoljenja je bilo 8 voznikov. Zaradi prometnih prekrškov so miličniki napisali 29 prijav sodniku za prekrške, zaradi kršitev javnega reda in miru pa 3 prijave. Na kraju samem je plačalo denarno kazen 40 voznikov. Ena oseba je bila tako vinjena, da so jo pospremili v prostore za iztreznitev na postaji milice. Izpopolnjevanje v reševanju s helikopterjem Od 27. februarja do 2. marca je bil na Velem polju in na Viševniku nadaljevalni tečaj za reševanje s pomočjo helikopterja, ki sta ga organizirala republiški sekretariat za notranje zadeve in Uprava javne varnosti v Kranju. Prvi takšen tečaj je bil lani v Lescah. Na tečaju, ki se je končal v nedeljo in so se ga udeležili skoraj vsi udeleženci le-škega tečaja, so bili pogoji za vadbo veliko težji. Reševalci in miličniki ter predstavniki JLA so utrdili že pridobljeno /.nanje in se seznanili z nekaterimi novostmi. Veliko jim je pomagal film, ki ga je posnel Fran. i Kkar v Lescah. S pomočjo dr. Gora/da Zavrnika so obnovili tudi znanje iz prve pomoči. Zanimivo je, da je helikopter prvič pristal v strmini z naklonom od 30 do 46 stopinj in da so tečajniki posredovali pri nesreči, ki se je pripetila dvema otrokoma. Helikopter ju je prepeljal v kranjski Zdravstveni dom. -jk Otrok stekel na cesto V petek, 28. februarja, popoldne se je na cesti drugega reda v Žirovnici pri hiši št. 109 pripetila prometna nezgoda. Sedemletni Marko Baloh se je igral na dvorišču, ko ga je z druge strani ceste poklicala sestra. Deček je stekel čez cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Pri tem se je zaletel v zadnja desna vrata osebnega avtomobila, ki ga je prav takrat mimo pripeljala Dragica Baloh (roj. 1947) iz Doslovč. Marko si je v nesreči zlomil nogo in se opraskal po obrazu. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Zapeljal s ceste V soboto, 1. marca, ponoči je padel voznik kolesa z motorjem Andrej Balantič (roj. 1955) iz Predoselj. Balantič se je peljal proti Jezerskemu. Kakih 100 metrov od gostilne Kanonir ga je v ostrem levem ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v snežni drog in padel. S hujšimi poškodbami na glavi so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nepreviden otrok V soboto, 1. marca, popoldne se je v vasi Brode nad Škofjo Loko pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa colibri Pavle Zatler (roj. 1953) iz Brod je peljal proti Gorenji vasi. Pri hiši št. 4 v Brodeh je nenadoma pritekel na cesto 5-letni Polde Prevodnik. Kljub zaviranju je voznik otroka zadel. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Izsiljevanje prednosti V soboto, 1. marca, popoldne se je na cesti med spodnjo postajo žičnice Krvavec in Cerkljami v vasi Grad pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Brajnik (roj. 1933) iz Ljubljane je vozil proti Cerk-ljam. S parkirnega prostora pred gostilno v Gradu pa je tedaj zapeljal na cesto in mu zaprl pot voznik osebnega avtomobila Jože Dežman (roj. 1957) il Lahovč. V trčenju je bil v Dežmanovem avtomobilu ranjen sopotnik Franc Globočnik. Škode na avtomobilih je za 9000 din: Poledenela cesta V nedeljo, 2. marca, ob 8. uri dopoldne se je na cesti med Kranjem in Desnico pri kamnolomu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti. Voznica osebnega avtomobila Slavka Miklavčič (roj. 1940) iz Nemilj je vozila proti Kranju. V ostrem levem ovinku pri kamnolomu jo je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti začelo zanašati, nato pa je avtomobil zdrsnil s ceste in se prevrnil 25 metrov globoko na travnik. Voznica jo je odnesla le z neznatnimi poškodbami, škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. L. M. V petek, soboto in nedeljo na Gorenjskem velika tekaška prireditev Kranj organizator tekmovanja za pokal Kurikkala Če bodo ugodne snežne razmere, bo tekmovanje V soboto in nedeljo na novi tekaški progi na Jezerskem, sicer pa se bodo tekači selili na Krvavec, v Planico, Tamar ali v Kranjsko dolino na Pokljuki — Razen mladih tekačev Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice in Jugoslavije bodo nastopili tudi smučarji iz drugih držav — Pomoč Ljubljanske banke, Iskre—Elektromehanike, Elana, Alpine, LTH in Centrala Juhi Kurikkala-Jussi je bil znan finski tekač na smučeh, svetovni in evropski prvak, atlet in veliki zagovornik, da bi se tekaški šport razvil tudi v srednjeevropskih oziroma alpskih državah. Legendarni Jussi se je rodil leta 1912, leta 1950 pa je zaradi zahrbtne bolezni umrl. Dve leti po Jussijevi smrti so v Zvezni republiki Nemčiji prvič organizirali tekaško tekmovanje Pokal Kurikkala, ki so se ga udeležili obetajoči mladi tekači na smučeh iz Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice in Jugoslavije. Snovalci Kurikkala so namreč želeli, da bi bilo vsakoletno tekmovanje namenjeno uveljavitvi mladih ljubiteljev-»garaškega« športa in njihovemu prodoru med svetovno elito. Takšen ostaja Kurikkal še danes, saj se v tekaških smučinah spopadajo mlajši člani, mladinci in mladinke. Od leta 1952 dalje je bil Kurikkalov pokal tudi trikrat pri nas. Zadnji je bil leta 1968 na Pokljuki. Sicer pa so v tekmovanju nepozabni veliki uspehi naših tekačev v letih med 1960 in 1970. To velja predvsem za Cveta Pavčiča in Mojstrčanko Maro Rekar. Čeprav nastopajo v uradni konkurenci Kurikkalov le tekači Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice in Jugoslavije, se jim v smučinah vsako leto pridružijo, sicer neuradno, tudi mladi tekači iz drugih dežel. Letošnje tekmovanje za Pokal Kurikkala,' branijo ga Francozi, bo prvič v kranjski občini. Organizatorji so Športno društvo Triglav, Smučarski klub Triglav in njegova tekaška sekcija, ki velja za najuspešnejšo v državi. Tekmovanje se bo pričelo v petek, 7. marca, zaključilo pa v nedeljo. Glavni pokrovitelj Kurikkala je Ljubljanska banka, sopokrovitelj pa Iskra-Elektromehanika Kranj, ki je sicer patron tekačev Triglava, Klan iz ^ Begunj, Alpina iz Zirov, LTH i/. Škofje Loke in Gostinsko in trgovsko podjetje Central iz Kranja. Vsi tekmovalci bodo prejeli spominske plakete mesta Kranja, zlate medalje (po pravilih se jih sine podeliti le <>, kolikor je tudi držav, ki nastopajo v uradni konkurenci) in darila. Tekači in vodstva bodo nastanjena v hotelih Bor in Grad v Preddvoru, po potrebi pa tudi v hotelu Evropa v Kranju. V primeru ugodnih snežnih razmer bo tekmovanje za Pokal Kurikkala na Jezerskem, kjer je Smučarski klub Triglav v sodelovanju s Centralom ih Gozdnim gospodarstvom Kranj pred devetimi meseci začel urejati tekaško progo. Odstranili so že okrog 150 kubičnih metrov lesa in usposobili 10 kilometrov dolgo progo. Prihodnjo sezono pa bo nared že 15 kilometrov proge. Proga bo sčasoma tudi osvetljena in ne bo namenjena le tekmovalnim prireditvam, temveč tudi rekreativnemu teku na smučeh. Zato kanijo na Jezerskem urediti tudi izposojevalnico tekaških smuči in čevljev. Proga na Jezerskem bo prva tekaška naprava za tekmovanja in rekreacijo obenem v državi, hkrati pa utegne veliko prispevati k razvoju tekaškega športa. Ce na Jezerskem do danes snega ne bo, se bo Kurikkal selil na Krvavec, v Tamar in Planico ali v skrajnem primeru v Kranjsko dolino na Pokljuki. Organizatorjem so se že prijavile ekipe Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice, Jugoslavije (le-te nastopajo na Kurik-kalu v uradni konkurenci) in ekipa Liechtensteina. Povabljeni pa so še mladi tekači Nemške demokratične republike, Romunije, Bolgarija] Madžarske, Češkoslovaške, Švedske. Finske in Norveške. Zanesljivo bodo nastopili tekmovalci vsaj 11 ali l2 držav, kar pomeni da bo Kurikkal le tošnja največja tekaška priredite*' pri nas. Še kratek program tekmovanja. » ■ petek, 7. marca, ob petih popoldn* bo v Kranju slovesna otvoritev tek' movanja. V soboto ob devetih b° start teka na 5 kilometrov za ml;'' dinke, dvajset minut kasneje stap teka mladincev na 10 kilometrov ifl ob 9,40 start teka mlajših članov i 15 kilometrov. V nedeljo ob pol de'; Vetih oziroma devetih pa bodo stal" tale štafete mladink in mlajših čla' nov 3-krat S kilometrov in 4-krat V* kilometrov. J. Košnjek