fcs ko V . št, PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠ O OZEMLJE at*- OOO /1 O o Q\ Petaina plačana v gotovini • Z JO V-ioz.0/ Spedizione in abbon. post. I. gr. gotovini TRST petek 7. oktobra 1949 Cena 15 lir • 2.50 din ljjj-30 uri prične v Izoli s svojim delom II. kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja DIO MESTA 10 DEŽELE POZDMIILM SVOJE SLAVOE HITIJE fNEVNI RED ' kongresa KP ob 9.30 uri v Izoli, j^oritev. seilsf»! ■ delovnega pred- 2" komi5iJ- boročilo. (Tov. , 0 Babič) _ Glordano Sorta) : >«10 o ' (I|)V- Julij ffe 7:8anizaci.isko poročilo. problemih cone Beltram-Janko) , „ - poročilo. (Tov. ? Petronio) 0 agitaciji in pro-j *■ (Tov. Boris Mrak) ti rJ>r,0cil° komisij ; sklepi Resolucije, ltjj'°litve centralnega komi-11 •> rev*z*Jske komisije. ^Uuček. dnem se zaključu-'■ ®. krmJ1*e *n obsežne priprave B.gres naSe slavne Komu-jtijutr r*,iie Tržaškega ozemlja JV R'utrai ob 9.30 uri prične fitein s svojim delom po S. redu> ki ga danes objav- Ptej ležijo številne po-Htv0 es°lucije in pisma, ki jih t! I#®ožrS\a 'n dežele preko svo-Ji 9vsn*Cnitl organizacij pošilja fevdni P.artiji in njene-V^Ost gresu- faradi pomanjka-v*iI>oz(j0ra ne nioremo objaviti • ^iai?V°v dobesedno in z vse-j. :> za uspešno delo kon- iz v ibj-S° v teh pozdravnih pis-zato objavljamo *» Is Jtrenske organizacije naše FRONTE A N, jR^zdrdunih resolucij so 5J1 — I. OKRAJA OF s tere-v* ul5mesta, Skorklja, Rojan, HP> Greta in Barkovije P svojem pozdravnem P Tržaškega ozemlja rati in voditi demo-med težko narodno borbo in po osvoboditvi v° V°30 svoje prepričanje, »JJ*! jJktfe ljudstvo vodila po Al. zmage pravičnosti in M "'Of, li;5% IV. MESTNEGA OKRA-60' 3aJo Komunistično par• t)j*na^a tudi v bodoče v t ? bo«.(rja delovnega ljudstva Hi Proti vsem klevetam. enot0,0 kominformisti ter 1% y n°st delovnih množic. -PIRAJA OF izražajo V!. res^Zd.rauu Prepričanje v In pravice, ki jo bo h sl5bip °t/ose0lo pod vodstvom % "dilcj ’b deleža obljubljajo 'lJe b^^. ortiji, da se bodo še p ®nii - *a naše svete pravice i(, SB Zaortani poti do cilja ■V Cb " OF z OPČIN po- kalnih na^e Partiie 20 d0' V 5^ojp *n nacionalnih pr a- S' Up ^,epričanie' d<* bo 11 L'° ie[n dločno razkrinkal fa-!0 Čanje komtnformistič-%L°n°Vn V' koče jo ase ljud-h *. ir* v zrelo ita- k, % v ljudstvo, or. Sl” Wer ’ SU°3’I portiji po-' «Afj ern med drugim po- 1 i* Slert1? UaŠi l,art‘jl Za' r .. 'Ojt0.1“V,i ®kozi vso krvavo %S s°h°dilno borbo, zato C* k štvo in likvidatorstvo ter pozivajo vse demokratično prebivalstvo, naj se upre reakcionarni šovinistični politiki, naj ne naseda Vidalijevim social-patriotom. Zveza partizanov in aktivistov iz Saleža obljublja, da bodo partizani iz Saleža ostali zvesti našim borbenim tradicijam ter da se bodo borili še nadalje za dosego cilja, za katerega je padlo toliko žrtev. Iz Sempolaja so poslali partizani pozdrav, v katerem med drugim pišejo: Obljubljamo, da bomo tudi v naprej ostali zvesti svetim tradicijam narodno osvobodilne borbe, marksistično - leninističnim načelom in naši Partiji#. Partizani 11. okraja izražajo svoje prepričanje, da bo 11. kongres našo Partijo še bolj utrdil tako, da se bo tudi v bodoče znala uspešno boriti proti vsakemu pritisku. Za Osvobodilno fronto in Zvezo partizanov ne zaostajajo tudi naše žene organizirana v ASI2Z. Zene Ul. okraja poudarjajo pravilnost linije naše Partije ter njeno prz-izkušenost v borbi pod vodstvom tov. Babiča; prepričane so, da bo 11. kongres kot do sedaj pokazal našemu ljudstvu pravilno linijo naše težke borbe proti imperializmu in vojnim hujskačem kakor tudi proti razbijaškim kominformistom. Članice ASIZZ IV. okraja Pa poudarjajo borbo naše Partije za enakopravnost naših žena, za dosego prave ljudske demokracije, enakopravnosti narodov in za socialno pravičnost ter izražajo željo, da bi KP uspešno razvila svoje delo in program. Tudi mladinci in mladinke, organizirani p ZVEZI antifašistične MLADINE pozdravljajo II. kongres KP in njeno vodstvo. Mladinci V. OKRAJA poudarjajo, da so na našo Partijo ponosni, ker je znala voditi slavno borbo najprej proti fašizmu in nacizmu, sedaj pa proti imperializmu ter proti domači in tuji reakciji, kakor tudi proti Vidalijevim socialpatrio-tom. Mladinci iz PLAVIJ pa obljubljajo KP in njenemu vodstvu, da ne bodo nikoli dopustili, da bi kdor koli razbil naše enotnosti ter da jih ne bodo nobena lažniva klevetanja bodisi z vzhoda bodiši z zapada motila, da ne bi še nadalje sledili svoji Partiji. (Vsebino ostalih resolucij bomo objavili v prihodnjih številkah). Razpravljanje o Kolonijah LAKE SUCCESS, 6. -— Danes sta glede bivših italijanskih kolonij obrazložila svoje stališče predstavnika Libanona in Venezuele. Politični odbor je sklenil, da bo poslušal izjave domačih političnih strar.k in organizacij. PARIZ, 6. — Francoska nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo igrala v Beogradu proti jugoslovanski reprezentanci kvalifikacijsko igro za svetovno prvenstvo, bo odpotovala jutri ob 7. z letališča Le Bourget proti Beogradu. 0RDINE DEL GI0RN0 del II. congresso del P. C. Inizio alle 9,30 a Isola 1. Apertura. 2. Elezione della presidenza e delle commissioni. 3. Relazione politica (comp. Branko Babič). 4. Relazione organizzativa (comp. Giordano Sorta). 5. Relazione sui problemi della zona B (comp. Julij Beltram-Janko). 6. Relazione sindacale (com-pagno Bortolo Petronio). 7. Relazione sulTagitazione e propaganda (compagno Boris Mrak). 8. Relazione delle commissioni - decisioni e mozioni. 9. Elezione de! Comitato centrale e della comraissione di revisione. 10. Conclusione. Veliki mojstri hinavščine V' CLanek Moše Pijada ob sramotnem procesu v Budimpešti V svojem drugem članku ob procesu v Budimpešti sem omenil, da je bila obtožnica proti Laszlu Haiku ((dejanski odgovor na noto naše vlade, s katero smo branili suverenost Jugoslavije in zahtevali odnos enakopravnosti, diplomatski odgovor nanjo pa menda čaka na rezultat V Budimpešti«. Rekel sem ((menda«, sovjetska vlada pa je s svojo noto o odpovedi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju z Jugoslavijo pohitela, da sama nudi jasen dokaz. iz katerega centra in s kakšnim konkretnim namenom je bil proces v Budimpešti organiziran. Potrdilo se jr, da ta sramotni proces nikakor ni naključno padel med noto naše vlade z dne 22. avgusta in sovjetsko noto z dne 28. septembra. Prav tako kakor je bila premišljeno prikrojena politična fiziognomija tega procesa in njegova tehnika obtoževanja in priznavanja, je bil po načrtu izbran tudi trenutek za njegovo uprizoritev. Toda od sovjetskih voditeljev res noben pameten človek niti ni pričakoval, da bodo po poldrugem letu izključnega operiranja z iažni in obrekovanjem, spletkami in • od-tikanji iznenada presedlali na teren načelnega obravnavanja vprašanja odnosov med socialističnimi državami, ki ga je zastavila nota naše vlade z dne 22. avgusta. Sicer pa, čemu navsezadnje takšna diskusija? Mar naj bi diskutirali samo zato, ker je to potrebno Jugoslaviji? Nič ne more prisliti sovjetskih voditeljev k takšni diskusiji. Druge socialistične dežele in komunistične partije oziroma njihova sedanja izbrana vodstva so zelo zadovoljna s svojim gubernijskim položajem in javnim ljubkovanjem iz vodilnega centra, in zato jim takšna diskusija niti na misel ne pride. Potreba, da bi o takšnih stvareh diskutirali z Jugoslavijo, pa očitno odpade, če razglasiš Jugo- L ADAMIČ PlSl HIIIICO W *1/edno sem bil ponosen na svoje jugoslovansko poreklo, toda nikoli tako kakor sedaj», je izjavil ameriški napredni pisatelj Louis Adamič NEW YORK, 6. (Tanjug) — Znani ameriški pisatelj Adamič Je v razgovoru z dopisnikom nekega njujorškega lista govoril o vtisih iz Jugoslavije, ki jo je pred kratkim obiskal, in je izjavil: ((Skoraj vse, kar je bilo napisano in izgovorjeno pred kratkim a novi Jugoslaviji, tako na Zahodu kakor na Vzhodu, je netočno, potvorjeno, površno, nebistveno jn popolnoma neujnno. Bil sem 8 mesecev v Evropi, od katerih 6 v Jugoslaviji, je izjavil Adamič. Jugoslavijo sem prehodil od enega kraja do drugega. Imel sem številne in dolge razgovore, sestanke in razgovore z maršalom Titom ter z večino drugih predstavnikov, pisateljev, umetnikov in drugih intelektualcev, prisostvoval sem številnim kongresom in številnim krajevnim zborovanjem. Kar je še bolj važno, je to, da sem imel razgovore s tisoč; ljudi, z mladimi, z moškimi in ženskami v Srbiji, Hrvatski. Sloveniji, Crnj gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Vojvodini in v Istri. Opazil sem nov državni sistem, noye ustanove in novo demokracijo, ki je rezultat revolucije, ki se je začela leta 1941 in kd še traja. Namen Imam napisati dve ali tri knjige o novi Jugoslaviji. Prva knjiga, ki jo bom objavil čim prej mogoče, leta 1950, bo imela naslov «Tito». Pripravljal sem to knjigo in nedvomno jo bodo z nekaterih strani napadli, še pred njeno objavo. Dobro! Odločil sem se za to po dolgem razmišljanju. Nova Jugoslavija — Je nadalje- FLItJ predložila OZN osnutek izjave o pravicah in dolžnostih države ZDA in tudi ZSSR zagovarjajo stališče, da ni treba preučiti osnutka izjave JiJ’ kaj:o S njenih delih pre- ; \ ljudi? nes*bi(no predana! S? boVb, je še In nadaljuje: bolj dosledna 1č«jni''”[oa orotj vsem im-I >'0m in proti . •„ T -njo in razbijajo cii° Kominforma \V0st“- 3to.P£ya Oanatvo II. koti-{Jff bozdr- ,lsPešno in plodno 0,1 0W)nU. , 0 sv°i° partijo A rulnega tajnika tov. A?1 Op 1 “bsojajo v JAi S yjdatorski social-bi ),0j [iev‘h kominfor- Cn. Vriključiti Trst j, liji Perijevi klerofaši-Op n . ■tli Jajr, Stramara-Orchn zmlAl1 in njenemu Si N 4 bodo ■ kcr so P' c- ,,luo»( ‘foojeuali pod n je- coa°° u borbi 2a i^1 s„oj Vliwcli in Sen-knPriznanje **a.šti ln HkLVOdltvu, obsoja V C telita! olor,ko Kom in- VS|> nil. 0 *r obljublja, *S>ZvnUr dovollU, da j.% b”0 Preteklost ter ŠN? Oodjo 3 ‘voJo borbo KP. Ah* Dn k> II \ Fl Vrav ta-i ' °tigrcs komu- 11* Sh ^ ol in J*" Izraz a jo soo- c^njrjKPt: ‘ S ,odo 1 - J " 6 Mo al,~rn ‘kl,0° tudi j na uspehe, ,Vid(Jn50 *lavha KP, levo frakcionu- "apP,., ,“‘u še nadalje u'^rnU *" kleVe' Partizani iz NEW YORK. (i. — Delegacija FLRJ je izročila glavnemu tajniku OZN svoj osr.utek ((Izjave o pravicah in dolžnostih države«. 2e leta 1946 je panpmska vlada predložila predsedstvu glavne skupščine predlog za sestavo izjave pravic in dolžnost države kot dodatek k ustanovni listini Združenih narodov. Skupščina je r.ačelno sprejela panamski predlog in poverila odboru za mednarodno pravo sestavo te izjave, ki bi morala doprinesti k uvedbi boljših odnosov med državami in k lažji kvalifikaciji kršiteve suverenosti. Odbor za mednarodno pravo je predložil svoje poročilo letošnjemu zasedanju glavne skupščine. V tem poročilu se vse konkretne določbe panamskega osnutka zavračajo. Ta osnutek ne upošteva niti pritiska, ki ga danes imperialistične države izvajajo na zaostalo dežele. Sovjetska delegacija pa se je uprla vpisu na dr.evni red skupščine tega spremenjenega osnutka in zatrjevala, da to vprašanje ni še dozorelo. A-meriška delegacija je v začetku zasedanja skupščine zahtevala, naj se osnutek postavi ng dnevni red. Sedaj pa, ko je vpisan, je predlagala, naj se preučitev osnutka odloži za določen čas, tako da bodo vlade raznih držav lahko bolje preučile. Iz tega sledi, da ZDA ravno tako kakor ZSSR zagovarjajo stališče, da ni treba preučiti osnutka izjave o pravicah in dolžnostih države. V teh okoliščinah, ko se velike države izogibajo ureditvi odnosov med državami in izpuščajo osnovne določbe izjave kakor n.pr. prepoved vojne, je jugoslovanska delegacija sklenila predložiti glavni skup- ščini svoj osnutek izjave, ki govori o ureditvi teh odnosov, ki danes predstavljajo ogrožanje suverenosti malih držav. Osnutek izjave vsebuje 25 točk. Posebni politični odbor razpravlja o obtožbi Madžarske, Bolgarije in Romunije NEW YORK. 6. — Na včerajšnjem razpravljanju 0 vprašanju »kršitve človeških pravic in osnovnih svoboščin na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji« so delegati Avstralije, ZDA, Kanade, Bolivije in Nove Zelande postavili netočne obtožbe proti Madžarski, Bolgariji in Romuniji, kakor n. pr. obtožba Madžarske, da je s procesom proti kardinalu Mindszentyju prekršila svobodo vere. Vendar so ti delegati postavili tudi točne obtožbe, kakor n. pr. dejstvo, da Madžarska, Bolgarija in Romunija ne izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz mirovnih pogodb, kur je res, v kolikor se nanaša na Jugoslavijo, kakor n. pr. monstruozni proces v Budimpešti proti Rajku, ki predstavlja kršitev osnovnih pravnih načel. Delegacije zahodnih imperialističnih držav skušajo, jemajoč pravilno za primer Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, diskreditirati komunistične partije in socialistični red kot take. —, VVASHINGTON, 6. — Za 24. oktobra so sklicali v Londonu konferenco poslanikov ZDA v Sovjetski zvezi, Poljski, CSR, Jugoslaviji, Madžarski, Romuniji in Bolgariji. val Adamič — ie izredna država. Tu dobiš značaje, tu vidiš smoter. Intenzivnost revolucionarnega tempa je skoraj nedoumljiva. Ljudstvi« dela velike napore, ker ima jasno sliiko svoje prihodnosti. S svojimi nar ' nimi bogastvi je Jugoslavija relativno ena najbogatejših držav na svetu (to je eden od vzrokov, zaradi katerih jo želijo velike države zavojevati). Ta bogastva jugoslovansko ljudstvo lahko Razvije in izkoristi samo z načrtnim gospodarstvom, s socializmom. Ta bogastva se kopičijo z naraščajočim tempom, gradi se socializem. Videl sem nove tovarne jn električne centrale, ki bi jih smatra]; za velike tudi V Ameriki. Gradijo se zaradi velikih naporov z malo stroji. Delo za njihovo zgraditev je res junaško. Največje bogastvo Jugoslavije je njeno ljudstvo, sestavljeno iz res izrednih ljudi. Njihova revolucija predstavlja izvrstno delo. Spoštovati bi jo morali vsi pošteni in protiimperiaiistični Američani, in napravil bom v tem smislu, kar bom mogel. Narodnostno vprašanje v Jugoslaviji je rešeno na federativnem načelu in na vzajemnem spoštovanju vseh kultur. Nikjer se ne dobijo sledovi starih srbohrvaških trenj. Vezi med maršalom Titom in jugoslovanskim ljudstvom so zelo globoke in tako tudj vdanost ljudstva maršalu Titu. Spor s Kremljem je preveč zi* motan, da bj p njem lahko govo-ril tu. Lahko pa samo rečem, da i je ta spor bil neizogiben. Z moralnega in s političnega vidika je stališče Jugoslovanov pravilno. Gre za važen zgodovinski dogodek, ki ga bomo lahko v celoti presoj ali samo čez 10 let. Važnost vloge, ki jo ima Titova Jugoslavija v sedanji svetovni drami, se ne more ce- niti v njen; nravi vrednosti. Ta vloga ni še naletela na zadostno razumevanje. Toda važna je r.e samo za Jugoslavijo, pač Pa tudi za splošni napredek, za napredna gibanja lju&i vsega sveta. Jugoslovanska revolucija predstavlja zelo globok proces. Zahteva velikih naporov in žrtev od vseh. Kar je važno, je dejstvo, da samo malenkosten odstotek ljudi v Jugoslaviji upa, da se bodo stvari povrnile, kakršne so bile nekdaj, t. j. v spanje, kakršno je biio v Jugoslaviji pred vojno. Opozicija je tudi tako malo važna, kakor je lahko tvor na slonu. Prokominformi-stična Skupina je tako majhna, da skoraj ne obstaja. Ce obstaja, sodeluje s staro reakcijo. Velika večina državljanov pozna resnico o tem, kar se dogaja v Jugoslaviji, in podpira osnovno politiko vlade maršala Tita, podpira novi sistem. Mladina, izvzemši redke izjeme, je z vsem srcem za novi red. Bodočnost se odpira pred njimi, kakor se ni nikoli odprla na Balkanu. Ni jih strah pred ničemer. Odločeni so izvojevati zmago. Sklenili sp, da bodo svobodni ljudje, ki naj imajo možnost razviti svojo državo in svoje gospodarstvo tako, da bo odgovarjalo njihovim tradicijam in karakteristikam. Jugoslovanska država je sedaj v težkem in nenavadnem položaju, ki je preveč zamotan, da bi ga lahko opredelili. Prepričan pa sem, da bo konec koncev Jugoslavija izšla Z uspehom iz tega položaja spričo sile njeneg-a ljudstva in izredne zmožnosti njenih vodteljev. Vedno sem bil ponosen na svoje jugoslovansko poreklo, je zaključil Louis Adamič, toda nikoli kakor sedaj.« Poljski in češhi diptomalshi uslužbenci izgnani iz Jugoslavije BEOGRAD, 6. — Potem ko sta poljska in češkoslovaška vlada na podlagi potvorjenih in lažnivih obtožb proti Jugoslaviji na budimpe-štanskem procesu izgnali 8 uslužbencev jugoslovanskega poslaništva v Varšavi ter 5 jugoslovanskih predstavnikov v CSR, je jugoslovansko zunanje ministrstvo obvestilo odpravnike poslov Poljske in CSR, da mora 8 uslužbencev poljskega poslaništva ter 5 uslužbencev češkoslovaškega poslaništva v Beogradu zapustiti Jugoslavijo. slavijo za fašistično deželo, vse jugoslovanske komuniste pa za rojene fašiste in gestapovce. Kar pa zadeva vrednost takšne diskusije za teorijo marksizma-lenihizma in svetovno delavsko gibanje, lahko rečemo, da je očitno že minil čas za kakršno koli načelno borbo v komunističnem gibanju, ki je že od prvih dni marksističnih partij veljala za enega izmed osnovnih zakonov razvoja revolucionarnih proletarskih partij. V Moskvi molče kp grob o vseh načelnih vprašanjih, ki so se v zadnjem poldrugem letu vsilila na dnevni red mednarodnega delavskega gibanja bodisi neposredno v zvezi z napadom so' vjetskih voditeljev na Jugoslavijo, bodisi v zvezi z vso revizijo osnovnih tez marksizma-leninizma, ki se je zadnje čase tako jasno pokazala v Sovjetski zvezi. Ko bi bilo vsa; za trenutek in vsaj o enem samem posebnem vprašanju dovoljeno začeti načelno diskusijo, bi to pomenilo začeti diskusijo v vsem svetovnem komunističnem gibanju; to pa je za sedanji sistem papeškega monopola na modrost in nezmotljivost sovjetskih voditeljev smrtno nevarno. Načelna diskusija se ne ujema z grmadami in preganjanjem čarovnic, voditelji VKP(b) pa so zdaj prav v fazi zažiganja grmad in sežiganja čarovnic. Qd tistega dne, ko je bilo razglašeno, da je .trocki-zem nehal biti struja v delavskem gibanju in da je postal čisto navadna agentura fašizma, od tistega dne, zlasti pa p0 drugi svetovni vojni, razglašajo sleherno misel, ki se ne ujema z mislimi sovjetskih voditeljev, za trockizem v njegovi fašističnoagenturski izdaji. Tako ostane sam0 fizično iztrebljanje, grmada za čarovnice, sleherna diskusija pa je izključena. Poldrugo leto, kolikor traja borba sovjetskih voditeljev proti Jugoslaviji, je dovolj jasno pokazalo, da ti samozvani svetovni voditelji ničesar ne sovražijo tako, kakor načelno razpravljanje. Grda laž in nizkotno obrekovanje, mračna spletka in podla zarota, to jo bilo in ostalo glavno orožje od prvega napada na Jugoslavijo do danes. Zato je celo konkretni, nraktični predlog naše vlade glede skupnega reševanja vprašanja sovjetskih državljanov ostal brez odgovora. Zato je namesto odgovora na noto naše vlade prišel budimpeštanski proces, (Nadaljevanje na 4. strani) Aiiriol sprejel ostavko Queoillove vlade PARIZ, 6. — Ker se je v vladi porušila «ministrska solidarnost«, kot ge je izrazil vladni predsednik Queuille v pismu, ki ga je danes dopoldne poslal predsedniku republike Auriolu, je Queuille vztrajal pri svoji odločni volji, da s svojo vlado odstopi. Predsednik republike, ki si je včeraj izgovoril še dan odloga, preden bi se odločil, ali sprejme ostavko vlade ali ne, je danes ostavko sprejel. Queuille in Daniel Mayer sta pristala na to, da se sporoči javnosti pismo, ki ga je Mayer pisal ministrskemu predsedniku. V tem pismu je Mayer prav za prav, sporočil da tudi na vladni seji ne bo moglo priti do kakega sporazuma, kajti njemu «ne bo mogoče sprejeti niti najmanjše omejitve glede pravice državnih uslužbencev do stavke z izjemo kake redke varnostne službe«. Svoje pismo je Mayer zaključil s trditvijo, da «javnost ne verjame več v znižanje cen« V Queuillovi vladi je bilo 8 socialistov, 7 radikalsocialistov, 8 ljudskih republikancev in še nekaj drugih. Ta vlada je postavila med vsemi vladami po vojni rekord, kar se tiče svoje dolgotrajnosti. Komunistično glasilo «Humani-te» zatrjuje, da so dosegle odstop vlade ljudske množice, ki so se pri tem lahko prepričale, da lahko njih enotnosti doseže tako važen uspeh, da namreč vrže tako vlado, ki vodi njihovim interesom nasprotno politiko. Politični urad francoske KP je izdal poročilo, v katerem pravi, da je morala vlada odstopiti pod pritiskom delavskih množic, ki so trdno odločene, da ne bodo prenašale posledic pripravljanja na vojno in razvredno-senja demarja. Nadalje poziva ljudstvo, naj se združi ter prepreči, da bi bodoča vlada izvajala e-nako politiko kot dosedanja. Vse sindikalne organizacije poudarjajo potrebo, da nastopijo složno na podlagi minimalnega programa skupnih zahtev. Pozdrav pa II. kongresu m P Glavni odbor ZVEZE PARTIZANOV STO-ja pozdravlja v imenu svojih članov-borcev za svobodo, partizanov, in aktivistov m vseh onih, ki so doprinesli svoj delež žrtev v slavni epopeji, narodno osvobodilne borbe za dokončno uničenje nacifašističnega zatiralca na naši zemlji — slavno Komunistično partijo STO-ja tu njen Centralni komitet, voditelja proletariata in vseh demokratičnih množic Tržaškega ozemlja. Borci NOB vidijo v KP ono silo; ki je znala mobilizirati ljudstvo v borbi za nacionalno svobodo m za socialne pravice, v voditeljih KP pa tovariše, ki se niso bali prevzeti odgovornosti vodstva v najbolj črnih dnevih naše zgodovine. Kakor je naše ljudstvo zaupalo temu vodstvu v času oboro žene borbe proti nacifašizmu ir. kakor mu je kasneje sledilo v borbi za .ohranitev pridobitev NOB, tako mu še danes sledi v neizprosni borbi proti imperializmu. Borci za svobodo so se toliko bolj strnili okoli tega vodstva, ko ob vsakem koraku ugotavljajo, kako si kominformisii na vse načine prizadevajo izbrisati v našem ljudstvu spomin na NOB, ki ni za njih nič drugega kakor ((sramotna preteklost» in tako likvidirati vse, kar je bilo v NOB s tako velikimi žrtvami ustvarjenega. — Osupli ugotavljajo, kako brezobzirno teptajo kominformisti načela marksizma-leninizma, za katera so padli najboljši sinovi našega ljudstva in uprizarjajo sramotne komedije, kakor je budimpeštanski proces, z namenom, da, zavrejo ustvarjalni polet jugoslovanskih narodov v izgradnji socializma. Pri tem se jim ni studilo najbolj nizkotno klevetanje in žalitev španskih borcev, prekaljenih internacionalnih revolucionarjev, ki predstavljajo osnovno jedro in vodstvo JA. Medtem ko so borci za svobodo v Trstu preganjani in zapostavljeni, jim ljudstvo v jugoslovan* ski coni STO-ja z zaupanjem po-verja najodgornejša dela v. graditvi boljše bodočnosti. Ta ljudska oblast, ki je najbolj izpostavljena napadom imperializma, je istočasno tarča pobesnelih napadov tržaških kominformistič-nih socialpatriotov, ki se brez sramu poslužujejo slavne zastave KP. Zveza partizanov STOšja pozdravlja II. kongres KP STO-ja, na katerem bodo delegati tržaškega proletariata skupno pregledali delo, uspehe in napake zadnjih dveh let. Pozdravlja KP STO-ja, ki vodi ob strani slavne Komunistične partije Jugoslavije s tov. Titom na čelu, gigantsko borbo za načela pravičnosti, doslednosti in enakopravnosti p mednarodnem delavskem gibanju. Borci za svobodo pričakujejo od II. kongresa KP STO-ja jasno in odločno besedo, ki jih bo vodila in krepila v bodočnosti. Prepričani v dokončno zmago pravice in resnice izražajo svoje popolno zaupanje in spoštovanje voditeljem KP ter želijo kongresu najboljših uspehov. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! GLAVNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA // saluto t/e/ partigiani a! II congresso 11 Comitato direltipa delVASSO-CIAZIONE PARTIGIANI DEL TLT saluta in name dei sum membri - combattenti per la li-berta, partigiani ed attivisti e di tutti coloro che hanno dato il loro contributo di sacrificio nella glo-riosa epopea della lotta di libera-zione per la definitiva distruzionc delVoppressore nazi-fascista sul nostro suolo — il glorioso PC del TLT ed il suo Comitato centrale, guida del proletariata e di tutte le masse democratiche del Terri-orio di Trieste. 1 combattenti della lotta di libe-razione nazionale vedono nel PC guella forza che, ha, saputo mobi-litare il popolo nella lotta per la liberta. nazionale e per i diritti sociali e nei dirigenti del PC quei compagni che non hanno avuto pa ura di assumersi la responsabi-lita della direzione nei giorni piu neri della nostra staria, Come il nostro popolo ha nutrito jiducia »n guesta direzione al tempo della lotta armata contro il nazi-fa-scismo e come piu tardi l’ha se-guita nella lotta per la conserva-zione delle conquiste della lotta di liberazione nazionale, cosl an-che oggi la segue nella lotta im-piacabile contro Vimperialismo. I combattenti Per la liberta hanno tanto piu serrato le loro file at-torno a questa loro direzione, per-che ad ogni passo constatano come i cominformisti tentano in ogni modo di cancellare nel nostro popolo il ricordo della lotta dj liberazione, la quale non rappresenta per essi altro che «un passato ver-gognoso«, e cosi liquidare tutto quello che nella lotta di liberazione nazionale č stato creato con st grandi sacrifici. Con irtdigna-zione constata come i cominformisti calpestino senz’alcun riguar-do, i principi del marxismo-leni-nismo, per i quali sono caduti i figli migliori del nostro popolo e come inscenino commedie vergo-gnose, quale č il processo di Bu-dapest, con lo scopo di frenare lo slancio creatore dei popoli jugo-slavi nelVedificazione del sociali-smo. In cio non hanno avuto ver-gogna di calunniare e offendere nella maniera piu bassa i combattenti spagnoli, i rivoluzionari internacionali temprati che rappre-sentano il nocciolo fondamentale e la direzione dell'Armata jugo-slava- Mentre i combattenti per la liberta vengono perseguitati e ne-gletti a Trieste, il popolo nella zona jugoslava del TLT affida ad essi, fiducioso, i lauori di mag-giore responsabilitd nelVedificazione di un migliore avvenire. Questo potere popolare che maggiormente č esposto agli at-tacchi delVimperialismo, e nello stesso tempo bersaglio di furiosi attacchi dei socialpatrioti cominformisti triestini, che senza alcu-na vergogna si servono della glo-riosa bandiera del PC. L’Assbciazione Partigiani_ del TLT saluta il II. Congresso del PC del TLT, dove i delegati del proletariata triestino esamineran-no insieme l'at t iv itd, { successi e gli errori degli ultimi due anni. Saluta il PC del TLT che al fianco del glorioso PC della Jugo-slavid con alla testa il comp. Tito, conduce una lotta gigantesca per i principi della giustizia della conseguenzialita e della parita dei diritti nel movimento operaio internacionale. I combattenti per la liberta si attendono dal II. Congresso del PC del TLT una parola chiara e decisa, che possa guidarli c rafforzarli nel futuro. Sono convinti della vittoria finale della giustizia e della verita ed esprimono la loro fiducia piu com-pleta ed il loro rispetto nei dirigenti del PC, ed augurano al Congresso il successo piu lusinghiero. Morte al fascismo — Liberta ai popoli! COMITATO DIRETTIVO ASSOCIAZIONE DEI PARTIGIANI DEL TLT Vidalijevi frakcionaši nimajo pravice proslavljati obletnico Kosovelove brigade Iz j a vat Vidalijevi socialpatrioti pripravljajo proslavo obletnice ustanovitve Kosovelove brigade, ki naj bi bila v nedeljo 10. oktobra t. 1. v Ricmanjib. Zveza partizanov Tržaškega ozemlja odreka Vidalijevi likvidatorski in šovinistični frakciji pravico proslavljanja narodno osvobodilnih in revolucionarnih borb ter zmag jugoslovanskih narodov in doslednih primorskih demokratičnih množic. Ker so Vidalijevi frakcionaši vsled svojih revizionističnih zablod zabredli tako daleč, da imenujejo v prikrivanju svojega zločinskega oportunizma slavno borbeno epopejo partizanov, aktivistov in ostlaih protifašističnih ter protiimperialističnih borcev »ver-gognoso passato«, nc morejo biti njihove priprave za proslavo ustanovitve naše Kosovelove brigade nič Krokodilove solze Uredniki tržaške izdaje«L'Unitdi> so javili včeraj svojim maloštevilnim čltateljem žalostno vest, da so prejeli nalog od sodnih oblasti, da sc morajo do 11. t.m. izseliti iz poslopja tiskarne Tržaškega tiskarskega zavoda v ulici Montecchi št. 6. Krivdo za to thdijo v napadu na njihov kominformistični tisk, s katerim že 15 mesecev prepričujejo svoje čitatelje in jih pripravljajo na povratek Trsta k klerofašistič-ni Italiji. Pri tem, pravijo, da se nočejo spuščati v upravno platv omenjenega sodnega ukrepa. Kaj naj jim porečemo k temu? Beseda hinavci je vsekakor preblaga, ko pomislimo, da so kmalu po objavi resolucije Kominforma kot pobesneli fašistični skva-dristi klicali pod pretvezo «patri-monio del partitos na pomoč imperialistično policijo, katera je per slopje v ulici Montecchi obkolila s tremi obroči in ustoličila sodnega V.idalijevega sekvestrskega u- pratt Ui poslopja, pravitclja. Sedaj pa jih sodni upravitelj meče i_ r________ kajti ponovno se uresničuje pregovor: eKdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«. Toliko o pravni plati zadeve. Moralna in politična stran prostorov komin/ormističnega tiska v ulici Montecchi pa je takale: V ulici Montecchi je bila zgrajena tiskarna z ato, da se bodo v njej tiskali demokratični časopisi, ne pa zato, da bi se «> njej tiskale ko-mmformistične h-* in klevete pobesnelih tržaških italijanskih šovinistov in njihovih podrepniških izdajalcev interesov slovenskega ljudstva na Tržaškem. Zato tudi za uredništva takšnih časopisov v u-Itci Montecchi ne more biti mesta! In či bi imeli v sebi še količkaj ponosa bi se izselili že tisti dan, ko so pristali na resolucijo 1U, Srlto VI ‘HAjCUt Tudi lJogassi... Ni res, da je mnogo poklicanih, a malo izvoljenih! To vam lahko potrdi advokat Pogassi, ki se prati dobro zaveda, da je v kampanji proti Jugoslaviji vsakdo dobrodošel ter poklican in izvoljen hkrati. Saj, če so v prvih vrstah kom-informističnih protijugoslovanskih vojščakov razni ruski belogardisti, ovaduhi in kohfidenti -italijanske fašistične policije, fašistični španski borci pa glavni uredniki največjega italijanskega komunističnega kominformističnega dnevnika itd. itd., si je mislil Pogassi, zakaj si tudi on ne bi proslavil svojega imena v t er protijugoslovanski gonji, ko je vendar moral kar cela tri leta z muko prikrivati, kako je z dušo in srcem povezan z Apeninskim polotokom. Od resolucije dalje pa m:u je vest naravnost lah- ka. kajti zdi se mu, da laži in obrekovanja nimajo meja. Zato se je tudi Pogassi ob priliki «Dneva miru» pred svojo pičlo publiko spravil nad tiste, na katere bi moral gledati z najglobljim spoštovanjem, ker bi se moral 25krat na dan prej vprašati: kje sem bil in kaj sem delal takrat, ko so italijanski fašisti in nemški nacisti pobijali zasužnjeno slovensko ljudstvo in mu požigali vasi in mesta? Kje sem bil in kaj sem delal takrat ko so se ti etitini«, ((trockisti« ((izdajalci » itd. itd. borili za življenje tn smrt proti fašističnim in nacističnim razbojnikom? Tega se seveda Pogassi ne vpraša, ker je takrat čepel za desetimi varnimi zapahi na varnem, ter lepo in mirno služil istega gospodarja k‘ je pošiljal omenjene razbojnike na klanje in požiganje! Toda ta vprašanja za Pogassija niso važna! zanj je važno le to, da je prepri-can o varnosti besnih napadov na tiste, ki mu zaradi tega popolnoma opravičeno izprašujejo njegovo vest, ki se jo sam izprašati sramuje. drugega kot hinavsko preračunavanje za uspešno zavajanje in ga slepljenje poštenih množic na račun trdnih vezi in globokih čuvstev ljudstva, ki Je na svojo slavno preteklost upravičeno ponosno. To podlo izigravanje junaške preteklosti ob istočasnem blatenju in napadanju jugoslovanskih narodov ter primorskih Slovencev, daje že samo sebi pečat Vidalijevemu izdajstvu na-čel marksizma-leninizma, vsled česar nima ta frakcija nobene pravice skruniti spomin naših borb, zmag in žrtev. Sicer pa Je naše ljudstvo to slavno obletnico ustanovitve Kosovelove brigade letos že proslavilo v samem kraju njene ustanovitve, katere so se s doslednimi borci udeležili tudi delegati STO-ja. Proslavile so jo organizacije in množice, ki ne poznajo izdajstev, laži in zavajanj temveč gredo dosledno po poti narodno osvobodilnih in revolucionarnih načel in naporov za dokončno osvoboditev in zmago nad imperializmom. V Trstu, 6. oktobra 1949. Glavni odbor ZVEZE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA Dan topništva v LIRI BEOGRAD, 6. — Danca se jc v Jugoslaviji slavil dan topništva Jugoslovanske armade v spomin na 6. oktober 1941, ko je na srbskem ozemlju pričela delovati prva partizanska topniška baterija z obstreljevanjem letališča v Kraljevu. BEOGRAD, 6. - Včeraj je bila sestavljena jugoslovanska ženska lahkoatletska reprezentanca, ki bo v nedeljo nastopila v Bologni proti italijanski reprezentanc^ PRIMORSKI DNEVNIK 7. o&tobra m Takšno je »delovanje" Vidaiijevih zaščitnikov S KUNKUNELA Vidalijevi razbijači so tudi na Konkonelu napovedali sestanek prosvetnega društva, katerega seveda ni bilo in tudi napovedani govornik se od nikoder ni pokazal. Ali so se že toliko spametovali, da razumejo, da za njih ni prostora med poštenim slovenskim ljudstvom, ki noče več slišati o tako imenovanih «zaščitnikih» slovenske kulture, ki so vnesli v naša prosvetna društva samo razdor in sovraštvo? Na vsak način je njihov način najavljanja sestankov, ki se potem ne vršijo, kaj malo premeten. Ce bi bil Konkonel, ali pa druge vasi zelo oddaljene od nas, potem bj še morda kdo nasedel vestem o napovedanih sestankih, ki so se z velikim auspehomrt vršili — tako pa je razdalja vendarle premajhna, in se lahko vsakdo o resnici na lastne oči prepriča. Sicer pa kaj bi se gospodje «zaščitniki)> mučili z napovedovanjem sestankov po naših i>aseh, ko jim je vendarle naše ljudstvo že dovolj jasno pokazalo, da mu je njihove dovolj. S KOLONKOVCA Sestanek prosvetnega društva no Kolonkovcu je pa že moral dobro «uspeti», ko je na njem govoril nenadomestljivi govornik, recitator in po vrhu še ezaščitnikn Košuta. Svoj govor je seveda pričel kar s klevetanjem Jugoslavije ter se je med pripovedovanjem najbolj gnusnih lati tako razvnel, da bi bil skorajda pozabil, da je bil vendarle namen sestanka izvolitev sdelegatovs za «občni zborn. Potrpežljivi poslušalci so ga do kraja «pazljivo» poslušali ter so na koncu izbrali kot svoja kandidata resnično dva najbolj «požrtvovalna» in «predana» zaščitnika Cerkven iča Petra in Čača Mira. Vaščanom sta oba seveda dobro znana, saj bi vam vsakdo znal povedati, da je prvi, Cer-kvenič Peter, tako ('dober» zaščlt-nik slovenske kulture, da mu do sedaj še nj «uspelo» prepričati svojih nečakov, ki živijo z njim pod isto streho, da bi obiskovali slovensko šolo. Drugi izvoljeni «za-ščitnik» slovenske kulture je pa Cac Miro, ki uporablja v krogu svoje družine italijanski jezik. Lep primer «zaščitnikov» — ni kaj reči. IZ ŠKOFIJ Ni( kaj preveč sreče nima Bidovec pri sestankih prosvetnih društev. Napovedanega sestanka, ki bi ga moral v naši vasi voditi on sam, se je udeležilo vsega 15 ljudi — nekam skromno število, če pomislimo, da je Bidovec tako rekoč «ste-ber» celotnemu zboru «zaščitnikov» slovenske kulture, ki so vendar po izjavah njih samih tako «priljubljeni» med našim ljudstvom. Smola kaj — in to tik pred sklicanjem «bbčnega» zbora, ki naj bi kar v prah strl vso sTitovo kliko ...». TRŽAŠKI DNEVNIK Ljudska umetnost in kominformisti Proti razbijačem Odbor Prosvetnega društva uPlnko Tomažič« Je odobril na svoji seji dne S. oktobra 1949 sledečo resolucijo: Odbor najodločneje obsoja razdiralno delo »pripravljalnega odbora za zaščito in gojenje ljudske prosvete« zoper enotno slovensko kulturo in njegovo sklicanje ilegalnega cobčne-ga zbora«, ki naj bi se vršil v imenu 6HPZ 9. oktobra 1949. Obvestilo glavnega odbora SHPZ Glavni odbor SHPZ Je na svoji redni seji dne 7. X. t. 1. proučil izjavo, ki jo Je podpisalo 60 članov iz zveze izključenega p. d. »Slovan« v Padrlčah. Na podlagi te Izjave je glavni odbor SHPZ ugotovil, da večina članstva p. d. »Slovan« v Padričah obsoja razdiralno, izdajalsko delo društvenega odbora, ki ne predstavlja več volje večine članstva in nima po tej javni obsodbi svojega dela pravice nastopati v imenu p. d. •Slovan« v Padričah. Glavni odbor poziva kulturne delavce v Padričab, da nadaljujejo svoje delo, da vrnejo p. d. »Slovanu« oni ugled, ki ga Je društvo upravičeno ulivalo, dokler niso nevredni odborniki zatemnili njegove slave! Glavni odbor bo zdaj z največjim veseljem sprejel p. d. »Slovan« v družino Slovenskc-hrvatske prosvetne zveze. GLAVNI ODBOR SHPZ Iz zanikanja rušenja, praznih besed se ne rode dejanja Popravek V včerajšnem poročilu pod naslovom «Iz Zgornje Skorklje« smo pomotoma navedli, da je ime tamkajšnjega društva «Simon Jenko«, medtem ko se prosvetno društvo v Zgornji Skorklji imenuje «Simon Gregorčič«. Najbistvenejša značilnost ljudske umetnosti je v tem, da je ustvarjena s stališča ljudstva, da služi borbi ljudstva za boljšo prihodnost, da je spočeta v mislih na ljudske interese in da so jo navdihnila čustva in misli, ki govore srcu in hotenju ljudstva. Zato je prava ljudska umetnost po svojem nastanku in namenu napredna ali progresivna. Služi izprememb i družbenega reda, učvrščevanju tistih smeri gibanj, ki v družbi delujejo za to, da zmagajo zgodovinska nujnost, pravičnost in resnica. Zato je ljudska umetnost revolucionarne. Nima samo namena prikazovati in razkrinkovati družbo, temveč jo tudi izpremeniti. Nobena umetnost ne more biti brezčasna in anacionalna. Imeti mora korenine v določenih družbenih pogojih in v konkretnem narodu, ki živi v takih pogojih. Nespametno bi bilo misliti, da bi mogle biti n. pr. glasba ali slikarstvo brezčasna ali anacionalna po svojem nastanku. Umetnost ne pozna časa in prostora samb po svojih učinkih. Ako vzamemo na primer progresivna, revolucionarna pisatelja Gorkega ali Andersena Nexo-ja takoj lahko ugotovimo, da je nastanek njune umetnosti nujno povezan z razvojem ruske in danske družbe na določeni stopnji, torej z razvojem ruskega in danskega naroda, da umetnost Gorkega in Nexoja izraža progresivne ideje in stremljenje tiste dobe, da pa ima obenem toliko splošno človeških, mednarodnih elementov, da moreta Gorki in Nexo učinkovati v vseh deželah, kjer se ljudstvo bori za pravico, poštenost, načelnost itd. Končni učinek umetnosti je mednaroden, nastanek pa je vezan na določene družbene pogoje, v katerih se ta ali oni narod razvija. Seveda tudi pri nastanku ljudske umetnosti vpliva internacio-listični moment, ker je vsako ljudsko gibanje nujno del mednarodnega gibanja, ker je borba proti kapitalističnemu redu v posamezni deželi povezana z borbo drugih dežel in narodov. Ako vzamemo osvobodilno gibanje slovenskega naroda, spoznamo, da ne bi moglo zmagati brez povezave z borbo ostalih jugoslovanskih narodov, narodov Sovjetske zveze in drugih (zapad-nih in kolonialnih) narodov, ki so se borili proti fašizmu, za socialno in narodno osvobojenje. Tako imenovana umetnost mza preprosto ljudstvo» ni ljudska, ker so jo meščanski in klerikalni ideologi namenili «preprostemu» ljudstvu, da bi ga slepili in odvračali od borbe. To prizadevanje pa ne more dati umetniških rezultatov, temveč je po svojem nastanku ne-odkritosrčna in potvorjena plaža. Za nas Slovence je bila zlasti škodljiva literatura, ki so jo vsiljevali ljudstvu klerikalci in liberalci. Z njo v zvezi je bila avečerni-Ška», ečitalniškan prosveta. Tržaški kominformisti, ki skušajo odpraviti slovensko narodno vprašanje, ne morejo govoriti o slovenski ljudski umetnosti, ki bi oila v zvezi z borbo slovenskega naroda. Na temelju izmišljanja zvez s tako imenovanimi zdravimi silami ni mogoče ustvarjati in razširjati slovenske napredne umetnosti in prosvete, kajti napredne slovenska kultura se more graditi samo v zvezi z jedrom slovenskega naroda, ki ustvarja socializem v svoji domovini. Ne pomanjkanje kadrov, temveč jalova in hinavska ideologija ne dopuščata vidalijev-skim prosvetarjem med tržaškimi Slovenci, da bi mogli kakor koli ustvarjalno vplivati na umetniško in prosvetno izživljanje slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju in pozitivno poseči vanj. Zato se pri kominformistih vse besede o slovenski napredni umetnosti in prosveti sproti izpreminjajo v prazne fraze in govoričenje. To stvarno dokazuje njihov način prosvetnega dela, ki uporablja nasilje in prevaro, dokazujejo tudi vse njihove prireditve, pri katerih je slovenski jezik samo zunanja oblika, s katero skušajo varati slovenske množice. Brez plodnega ustvarjanja, brez povezanosti z revolucionarno borbo in progresivno mislijo, brez tesne zveze s slovensko kulturo se ne more na Tržaškem ozemlju porajati nikaka slovenska umetnost ali prosveta. Taka umetnost bi bila anacionalna in. zaradi tega ne-Ijudska, ker ne bi izražala interesov slovenskega ljudstva. Take vrste delovanje se je pojavljalo med ruskimi belogardističnimi emigranti in se pojavlja danes v krogu slovenskih beguncev in kommjormi-stov, ki so se znašli na istih pozicijah. Tako delovanje mora prej ali slej propasti in se izroditi v samih praznih besedah; danes upo- rablja lahko samo nasilje, prevaro in laž. Ljudska prosveta v ožjem pomenu besede širi med množicami plodove ustvarjalnega dela umetnikov in znanstvenikov. Ako se v političnem in kulturnem gibanju nekega ozemlja, ki je z mejami ločeno od domovine, ne porajajo vztrajni delavci z jasno mislijo in ako te meje tvorijo po namenih tega gibanja pregrado v kulturnem življenju naroda, je propad neizbežen. In to velja za kominformistič-no prosvetarjenje. Iz progresivne misli in iz tesne zveze slovenskih tržaških umetnikov s celotnim slovenskim kulturnim delovanjem je zrasla bogata žetev v književnosti, slikarstvu, glasbi, gledališki umetnosti in znanosti. Tako so nastala dela Borisa Pahorja, ki prikazujejo proti-faši-stično borbo in žilav odpor slovenske mladine pred vojno in med okupacijo, tako so se rodila dela Vladimirja Bartola, ki v satirični obliki razkrinkuje posledice imperialistične politike v Trstu. Iz istega vira je izšlo slikarstvo Avrelija Luketiča in Jožeta Cesarja, ki ni ljudsko zaradi tega, ker sta oba umetnika prišla iz vrst delovnega ljudstva, temveč zato, ker snujeta v interesu delovnega ljudstva in svojega naroda. Podobno je z deli drugih slovenskih tržaških slikarjev, ki z vsebino svojih del prikazujejo stvarnost, čeprav se ji oblikovno ne približujejo (n. pr. Spacal i. dr.) V glasbi je zlasti množično delovanje pevskih zborov zahtevalo svojih ustvarjalcev; med njimi je najvažnejši Ubald Ali bo prišlo do protestne stavke tiskarskih delavcev? Zopet nekako zatišje v sindikalnem življenju -— kakor da so bile delavcem uresničene vse njihove zahteve ter da se je na podlag; teh njihovo življenje izboljšalo. Na žalost je resnična slika položaja popolnoma drugačna — razlika je samo v tem, da &o še do lanskega leta vodili Enotni sindikati vztrajno in odločno borbo proti razrednemu sovražniku, od katere niso niti za las popustili, medtem ko vodita letos bodisi ena, kot tudi druga sindikalna organizacija zelo klavrno borbo proti delodajalcem, katera prav gotovo ne more zagotoviti zmage upravičenih zahtev delavskega razreda. Tako približno je tudi glede reševanja problemov tiskarskih delavcev, Tukajšnji sindikalni voditelji samo čakajo, kaj bodo odločili sindikalni zastopniki in delodajalci v Rimu — če bo odločitev do-no nerešena — kot rečeno je odvisno sklicanje stavke od uspeha pogajanj v Rimu. Položaj tiskarskih delavcev v I-taliji se je s zadnjih dneh zaostril — njihovi predstavniki so celo zagrozil; s protestno stavko, ki naj bi se pričela v torek od 18 ter naj bi trajala 24 ur. Vendar stvar še ni trdno odločena. V zvezi z zaostritvijo položaja v Italiji bi se lahko tudi položaj tiskarskih delavcev na našem ozemlju zaostril ter privedel do 24 urne stavke. Na vsak način pa ostane stvar že vedno nerešena — kot rešeno zavisi sklicanje stavke od uspeha pogajanj v Rimu. Vrabec, ki ustvarja ne samo ideološko krepka, temveč tudi oblikovno pomembna dela. Enak izvor ima delovanje Slovenskega narodnega gledališča, ki je postalo z delom svojih režiserjev in celotnega ansambla pravo ljudsko gledališče. Ne samo po izbranem repertoarju, temveč tudi po načinu igranja služi Slovensko narodno gledališče napredku in ljudskim zahtevam. Ali morejo kominformisti postaviti proti tem dejstvom eno samo pozitivno stvar? Ne, iz zanikanja, rušenja, praznih besed se ne rode dejanja. M. RAUBAR ram dfoii namerni razmiačei Podpisani člani Prosvetnega društva «Slqvan» v Padričah odločno obsojamo razdiralno delo odbora našega društva, ki v nasprotju z mišljenjem in voljo večine Padričanov služi sovražnikom slovenske prosvete, ko podpira »zaščitnike«, ki po nalogu Vidaiijevih šovinistov rušijo naša društva in ustanove. Izrekamo odboru Prosvetnega ddruštva «Slovan» nezaupnico in razglašamo v imenu večine za neveljaven podpis našega društva na pozivu takozvanega «Pripravlja’.nega odbora za zaščito in gojenje ljudske kulture« za razbijaški «občni zbor«. Pozivamo odbor, ki ne predstavlja več volje večine našega članstva, da v roku osmih dni skliče občni zbor našega društva. Izjavljamo, da odobravamo načela, po katerih SHPZ vodi razvoj slovenske prosvete na Tržaškem in pozivamo Zvezo, da na osnovi te naše izjave, ki je izjava večine članstva, prekliče svoj sklep o izključitvi našega društva iz SHPZ, ki je bila sklenjena le na osnovi slovenskih prosvetarjev nevrednega ravnanja našega odbora. Padriče 3. oktobra 1949. Sledi 60 podpisov rednih članov Prosvetnega društva «Slovan» Zakaj so povišali cene krompirju in maslu? Poslednja številka «Il Mare« prinaša dopis M. R. iz Rima pod naslovom «1 prezzi subiranno delle variazioni?«. Clankar pravi, da je na italijanskem tržišču položaj ne-izpremenjen, češ trgovski posloval-ci in prodajalci na drobno ne mislijo in računajo po izpremembah tečajev funta, dolarja itd. Ker se je mož seveda obvezno zaletel tudi v levico, ki da že pripravlja sindikalne akcije za povišanje prejemkov, je treba njega in vse one, ki tiskajo pa čitajo list, spomniti, da ga n. pr. pri nas v Trstu razmere že pobijajo. Te dni so v prodaji na drobno povišali trgovci cene svežemu maslu in krompirju. Na vprašanje čemu, so pojasnili, da niso krivi, češ da so prodajalci na debelo zvišali cene z izgovorom na razvrednotenje funta šterlinga in lire. Maslo in krompir v Trst sicer ne prihajata iz Anglije, marveč z italijanskih trgov, toda grosisti so izkoristili položaj ter pritisnili cene navzgor. Zato je pisanje lističev a la Mare smešno ali bolje zelo licemersko. Vsak preprost človek se je takoj ob razvrednotenju zavedel, da se bodo najprej dvignile cene življenjskih potrebščin. Pri nas se to navadno najprej zgodi, ker imamo presneto premeten trgovski stan. Potrošniško množico pa prav malo zanima, ali se nižajo cene zunanjih tržišč za kakao, kavo, poper itd., ker so to bolj ali manj predmeti luksuzne potrošnje. Tržaško trgovstvo naj se raje potrka in reče «anche mea culpa«. Toliko je namreč pri nas trgovin, da je potrošniška množica izpostavljena pravemu navalu z vseh strani in v tem navalu moraš imeti dovolj časa in dobre oči, da se ne urežeš. Cene so namreč «od štacune do štacune« drugačne in kakovost blaga le s težavo uganeš. Isti list toži, da pride na vsakih 600 Tržačanov trgovina čevljev ln tekstilij, da gredo posli slabo in dolži za to neštevilne skrite in ambulantne prodajalce. Tudi to ni res. Ako lahko le-ti prodajo razno blago po neverjetno nizkih cenah, ni to morda mogoče, ker ne plačujejo davkov itd., marveč ker se zadovolje z manjšim dobičkom in poiščejo najcenejši vir blaga. ===_ JUGOSLOVANSKA U' • - * . MA » > v tržaškem pristanišču, ki vozi na progi Reka, Trst, Libanon, Egipt. Ladja ima 4.100 ton, hitrost 14 milj na uro. Posestrima te ladje je Skopje. V gradnji sta še ladji istega tipa Sarajevo in Titograd. ................................................................................................................. minimum,..... SPISAL ILUSTRIRA M. BAMBIČ 76 Abiataru Je zažarelo bledo lice, ko je razgrnil pred njim Grk široki pergament. Poglobil se je v številke in nemirno begal od vrste do vrste. Eparodit ga ni opazoval. Zagledal se Je v drobni sviž, ki Je tekel neslišno v peščeni uri. »Podpišem!» Abiatar je bil vzradoščen, ko je prebral pogodbo. »Kaj pa s svilo? Imaš je mnogo, a v pogodbi je ni.» »Niti kosmiča je ni pod mojo streho. Razprodana.« «A-a-a,» je strmel Abiatar. »Uobro torej, podpiši. Toda prej mi prisezi na vse očake, na oba templja in na grob in prah Abrahamov, da ne zineš besedice o tem, dokler Jaz ne izginem od tod.n »Skrivnosti so ¥ tebi, Epa-f rodit.* »Prisezil« •Prisegam!« »Sedaj podpiši! Toda letnico, ki je še ni na pogodbi, pomakneva za leto dni nazaj!« Abiatar se je zopet začudil. »Hitro, sicer kupi kdo drug!« Zid je podpisal in dostavil za leto starejši datum. Nato je podpisal Eparodit, zvil pergament in ga spravil. Pred Zida je položil prazen kos papirusa in mu narekoval: «Epafroditu, prejasnemu gospodu! Ker se preselim sam v vilo, katero sem kupil pred letom od tebe, te prosim, da izvoli tvoja prejasnost ukreniti, da se morem v mesecu dni nastaniti v njej! Abiatar.« »Sedaj je vse gotovo. Tvojo odpoved shranim s kupno pogodbo vred. Kadar ti jo pošljem na dom, odšteješ denar in drugo jutro bo vila prazna. — Ali pomni dobro, kaj si prisegel! Pojdi!« Abiatar je stal osupel in bi bil rad še govoril. Toda Grk je zamahnil z roko in žid se je poslovil. Ko je sedel v nosilnici, si je mel roke od radosti, da bo poslej prvi trgovec v Bizancu. Toda mnogokrat se je prestrašen zamislil in mrmral: »Skrivnosti, kakšne skrivnosti!« Epafrodit pa se je doma veselil. Obrnjen proti carski palači je dvignil suho roko in govoril: «Le pridi despojna, le pridi po svilo! Pravdo naperi zoper mene, da zapleniš vilo in zlato! Prijetni bi bili moji vrtovi, da bi lubkovala po njih. Ha, verolom-nica! Domisli si, da ste vi despot-je dobili modrost od nas, od Grkov! Kljub temu pa Je imamo v sivih glavah še toliko, da raztrgamo tvoje mreže, kakor bi zamahnil po pajčevini! Prekleta!« Epafrodit se je razvnel, njegove oči so puhtele ogenj, začel je naglo hoditi po gladkem mozaiku. »Žrtvoval sem mnogo,« je pomislil. »Zlati tisoči so padli v morje vrgel sem jih proč kakor gnilo sadje. Toda še imam dosti, da živim do smrti pokojno in brez skrbi, da poležkujem na lepših preprogah kakor despojna, da se moje oko naslaja ob dragocenejših umetninah, kakor Jih Ima carska palača. Pa še to bi žrtvoval, na deski bi spal, samo da umrem z zavestjo; Ni te zmagala ostuda zlobna! Svila je oteta, moj dom rešen njenih rok, sedaj gre za Iztoka in Ireno — in zame seveda. Za beg je treba najboljših konj, Sloveni potrebujejo orožja. A tega ne dobim v eni noči. Osem dni, samo osem dni mi še podari usoda, potem ležem in porečem: Končano! Pride le še veliki dan, ko me zagrnejo večne sence. Pridi potem! Epafrodit te z veseljem pozdravi.« Ko je potem še osnoval podrobne načrte za beg, se je na morju že zasvital prvi trak zgodnje zarje. Tedaj je začul na dvoru nemir. »Iztok se vrača!« Sel mu je naproti skozi perl-stil, da bi govoril z njim in se domenil glede konj tn orožja, katero se mora pripraviti vsem, ki bi z njim uskočili preko Hema. Ko Je stopil na marmorni tlak pod vitkimi korintskimi stebriči, je zaslišal sredi dvorišča smeh. Krdelo služinčadi se je gnetlo in se glasno smejalo. Iz smeha pa so donele razglašene strunice in hripav glas je pel visoko pesem. Epafrodita je pograbilo. Zanj tako resni trenutki, tehtnica na življenje in smrt, služinčad pa razgraja in se smeje. Z brzimi koraki Je planil mednje. »Psi!« je zakričal. (Nadaljevanje sledi.). Tržaška trgovska »signoria« pa se obnaša, kakor da se niso razmere nič izpremenile in skuša po cehovsko izkoriščati kupce. Znižanja cen so v Trstu nasproti mestom v Italiji vedno zadnja; če pa je treba povišati, smo seveda prvi. Celo u-radna mesta so že prišla do takih ugotovitev. Solidni trgovci, ki bi bili pripravljeni delati z majhnim zaslužkom pa velikim prometom bi kmalu dosegli uspeh ln pometli mnogo nesnage, kj po vsakovrstnih trgovinah in trgovinicah po pajkovsko preži na ubogega kupca, ki je v 99 primerih delavec ali nameščenec. Drugače bodo ostali takšni kakor je «Weltwoche» te dni narisala francoske trgovce. Eden od njih, debeluh s predpasnikom, razlaga francoski gospodinji: »Devalvacija za 20%? Da, dvajset za in-dustrijca, dvajset za posrednika, dvajset veletrgovcu in dvajset ma-loprodajalcu. Skupaj 80% — to bo že nekaj!» IZ ŽIVLJENJA ASIŽZ SEMPOLAJ Antifašistične žene iz Sempolaja so ob tednu matere in otroka obdarovale 10 vojnih sirot. Otroci so bili obdarovani z jabolkami, pecivom irj šolskimi potrebščinami. ZENE III. OKRAJA so ob priliki dneva miru izvedle sledeče akcije: za politične pripornike so nabrale vsoto 7.500 lir ter za ta denar kupile in poslale v zapor: 8 kg sadja, 85 dkg salame, 1 kg keksov, 3 1 vir.-a 2 torti in 6 zavitkov cigaret, ter 12 razglednic. V počastitev II. kongresa KP so si zadale nalogo okrasiti grobove padlih borcev NOB in so opravile okrog 30 ur dela na pokopališču. Za invalide NOB so do sedaj nabrale okrog 9.000 lir. Na stadionu «1. maj« so opravile 20 ur prostovoljnega dela. Zahvala Podpornemu drušlvu SIO Proces, za katerega «L’Uniia» ni holola vs&eti Gospodo okrog tržaške izdaje lista «L’Unita» je neprijetno zadela vest, da je bil Vidalijev trabant, vodja tako imenovanega gibanja za neodvisnost in odgovorni urednik tednika r.Trieste Libera» Alberto Paulin, konfident kvesture, ki ja bii za to delo plačan po 200 lir mesečno in to za dobo 22 mesecev. Zato so kajpada zadevo skušali zamolčati. Toda manever jim ni uspel. Prav zaradi tega je «L’Unita» prinesla šele včeraj novico o procesu, kajpada precej sramežljivo; Pri tem se njen kronist gladko izmišljuje, trdeč, da proces ni bil najavljen v tako imenovanem valbus na sodniji. Ce ta kronist ni videl alba, saj je dnevno na sodniji, bi bil kajpada lahko opazil, da je bil proces proti Porzhi Luciu najavljen skoroda že mesec dni. In še danes, tri dni po procesu, je napisano na «aiou», da se bo 4. oktobra vršil proces. Da bi na: list le po naključju zvedel Za ta proces, je le preveč debela. O procesu je najbrže bil obveščen kronist «L’U-nitas, kakor kronist lista eCorriere di Tneste«. aPuro caso», da je naš list zvedel za proces, je bil za našega kronista prav tak, kakor oni Za druge kroniste, ki si med seboj izmenjujejo novice na sodniji. Kar se pa tiče telefonskih opozoril, o tem ne vemo nič povedati. In prav tu je jedro, draga «L’U-nitd». Za proces niste vedeli zaradi tega, ker je Paulin trenutno Vidalijev trabant, ki v svoji uTrie-ste Libera» piše; «Bolje, stokrat bolje avtonomna Julijska krajina, združena z rodbino italijanskega ljudstva, kot pa izdaja naših bratov v coni B». Besede, katere si Vidali in njegova glasila danes še ne upajo javno kričati, pač pa prepuščajo zaenkrat Paulinu. »MB Petek 7. oktobra Sv. Rožni venec, Drag' Sonce vz^de ob tLlO,^ ^atone ob 17.35. Dolžina dneva Sčip vzide ob 17.41. zatone ob 6.20. Jutri, sobota 8. oktobra Simeon. Dragoste SPOMINSKI DNEVI 1908 je bila objavljena priključitev Bosne in Hercegovine Avstriji. Avstrijski imperialistični načrti podjarmljenja Balkana so privedli do prve svetovne vojne. PRESKRBA Konec razdeljevanja oglja. Danes 7. t.m. poteče rok za nabavo oglja lastnikom prednostnih živilskih nakaznic. SLOVE...!' l\!dRUI)IUIt glkuhism za Tržaško o» Nočna služba lekarn AUa Minerva, trg Kan Francesco 1, tel. 6862; Al Galeno, ul. Giulia 114, tel. 6325; Maddalcna, Istrska ul. 43. tel. 90274; Pizzul-Cignola, Corso 14, tel. 7524; Harabaglia v Barkovljab, tel. 5728 ln Nicoli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. Danes 7. t.m. ob 20 gostovanje na OPČINAH z D’Usseaujevo is™ GLOBOKO SO KOBE«! v PetP Prodaja vstopnic Cok na Opčinah. DAROVI IN PRISPEVKI Za počitniške kolonije sta darovali Gombač Antonija iz Lonjerja 2.000 lir ter Pulger Bruna iz Skednja 1.000 lir. Za Dijaško matico daruje v počastitev II. kongresa KP STO 9.092 lir sektor Sv. Alojz. Adex~issleti Potovalni urad «ADRIA-EX-PRESS«, ul. F. Severo 5-b, tel. 29-243 vpisuje in daje informacije za sledeča izleta: 30. oktobra v Postojno, 1. in 2. novembra (2 dr.i) v Ljubljano. Za oba izleta poteče rok za vpisovanje 10. t.m. Podpisana se najlepše zahvalju-jem za gostoijublje, ki so ga bile zdaj že tretje počitnice deležne moje hčere v Jugoslaviji. Tudi to pot so prišle zdrave in prevzgojene. In kaj so vse lepega videle in doživele, da mi kar ne morejo od navdušenja dopovedati. Nadvse hvalijo krasoto Blejskega jezera in lepoto Savinjske doline, kjer so tako bogati nasadi hmelja. Posebno globok vtis pa jim je napravila pionirska železnica v Ljubljani, tako da so se kar vse odločile, da bodo postale tudi one železničarke. Ko omenjajo, kako so y Jugoslaviji skrbeli za njih zdravje, se ob tej priliki s hvaležnostjo spominjajo dveh zdravnikov dr. Mašere in dr. Daneva, katerima se tudi jaz v njih imenu sedaj prav lepo zahvaljujem. Ko se spominjam svoje mladosti, me oblijejo solze, tako brez sreče in veselja je minila. Takrat je imperializem smatral delovno ljudstvo za ubogo rajo in nič mu ni privoščil. Pri svojih hčerah pa vidim, da je sedaj v Jugoslaviji povsem drugače. Na stotine naših otrok in tisoče grških otrok je pod skrbnim varstvom KPJ s tov. Titom nq čelu deležno največje pozornosti. In otroci se tega zavedajo in so hvaležni kakor sem tudi jaz SABINA POCKAR TAJNOST lITOPLJEAfCA SLIKE IZ POČITNIŠKIH KOLONIJ Slike otrok, ki so bili slikani v počitniških kolonijah Vič, Kranj, Črnuče in Lesce se nahajajo pri ASIZZ v ul. R. Manna 29. Starši, pridite ponje! pridite po pozabljene predmete! ASIZZ vabi vse matere, ki so poslale svoje otroke v kolonijo v Slovenijo, naj pridejo po pozabljene predmete, ki so jih otroci tam pozabili. Prav tako naj predmete, ki so jih otroci pomotoma med seboj zamenjali, vrnejo in dvignejo svoje. Predmeti se nahajajo v ul. R. Mar.na 29 na sedežu ASIZZ. V kopališču jo je zadela srčna kap Sinoči ob 20.30 so na prosekturo glavne bolntšniče pripeljali truplo neznane ženske, katere zunanjost kaže, da mora imeti 65 do 70 let. Ob pol šestih so namreč uslužbenci kopališča v ul. Paolo Vero-nese slišali ropot v eni izmed kopalnic. Cez nekaj časa so stopili v kopalnico, potem ko je bila že precej časa zasedena. Na tleh Pa so našli truplo ženske, ki jo je zadela srčna kap. Čeprav so pregledali vso obleko pokojnice, niso našli nobene osebne listine. Na cesti je umrl Včeraj ob 9. zjutraj se je v ulici S. Spiridiona zgodila žalostna reč. Na vogalu te ulice sta govorila dr. Matej Bojanovič iz ulice Mercato Vecchio 3 in dr Sebastijan Albane-se. Nenadoma ' je 69-letnemu Bo-janoviču postalo slabo in padel na tla. Takoj je Albanese poklical Rdeči križ. Rešilni avto Rdečega križa in policijska jeepa sta takoj pritekla na kraj žalostnega dogodka. Bilo pa je prekasno Preden je prišel rešilni avto, je Bojanovič že izdihnil. Zdravnik Rdeča križa je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. V Glinščici plezalni tečaj Planinskega društva v Trstu V nedeljo 9. t.m. se prične tečaj za plezanje v Glinščici Dobrodošli so vsi mladi planinci obojega spola od 17 let dalje, člani Planinskega društva v Trstu in prijatelji. Vsi, ki se hočete tega tečaja udeležiti, boditi ob 8.30 v Glinščici v Kluncr vem mlinu. Prinesite s seboj ple-zalnice, zadostujejo tudi običajni telovadni čevlji z gumijastimi podplati. Opozarjamo na Lukežiča v «i5 V galeriji »Scorpione* ’ d b je do D- .p, tržaškega Spiridione 1 prt.a razstava ___ Avrelija Lukežiča. -dš Ljubitelji lepe umetna5 ■ in si oglejte! ROJSTVA, SMRTI IN f Dne 6. oktobra 1949 se je 3 rodilo 6 otrok (i ‘f^F umrlo je 15 oseb, porok lo 10. Civilne poroke: elektroj & Siega Giorgio_ in šivih8 J električar Turk •etličarka Martorana Lei J(. Cerkvene poroke: in®".,, VSJ zog Daniele in gospodi J 0 Elvira, gostilničar in gospodinja Kobal so ^ hanik Zaccaria Ermanno Andreotta Bruna, -** V m canja Belrosso Giovanni — ,cC Zorzini Annamaria, del ™ se Silvano in g°^F°^rario in ft Marija, uradnik Zivic -(nt* spodinja Ambrosi NiYef'oraf Kisvvardav Elvio in t°l0La J«1 ) vic Antonija, kuhar Sez?1); Emil1*' p in gospodinja Bena?Sl-.~'ej)er “i Umrli so: 47-letm M.V„ Mich-' seppe, 24-letni Calabrett m 73-letna Kovačič P°r- ,j jlsfjl nija, 85-letna Žerjal f Frančiška. 34-letna F10 j Fantini Natalija. Marija Mahničeva podlogla poškodbam Marija Mahničeva por. Skrlavaj, katero je v nedeljo zvečer skupaj z njenim sinom Josipom povozil avto na Opčinah prav pri izhodu iz Doma kulture, je včeraj popoldne ob 15 izdihnila. Kot je znano, jo je v nedeljo zvečer povozil osebni avto TS 1612, ki se niti ni ustavil, pač pa je kar naprej brzel proti Trstu. Sele naslednjega dne je policija aretirala šoferja, 27-letne-ga Durinija Taurija iz ulice Gine-stre 4 KRŠITVE DOLOČIL O UPORABI ELEKTRIČNEGA TOKA TRST, 6. (PIO) — Oddelek za javne naprave (ACEGAT) pri VU je danes obvestil nadaljnjih 34 potrošnikov, da so kršili obvestilo 24, ki uvaja omejitve porabe električnega toka. Teh 34 kršiteljev so opozorili, da jim bo odvzet električni tok za dobo enega tedna, če bodo še nadalje kršili določila obvestila. Calabretto si je sam vzel življenje? Glede zadeve o utopljencu Mihaelu Calabretta, čigar truplo so potegnili v torek iz valov pri pomolu San Carlo in ki je postala že nekam tajinstvena, smo včeraj debili sledeče podrobnosti. Calabrettovu zaročenka Rubina Semeraro, ki le na prosekturi spoznala y utopljencu svojega zaročenca, je pa policijskem zaslišanju med drugim povedala tole, kar navedemo v teh stavkih. Leta 1945 se je Semeraro zaradi dela skupaj z družino preselila v Loco Ruton-do v Italijo, Leta 1949 je spoznala Calabretto. Ta se je zaradi dela preselil v Trst, kjer je dobil zaposlitev v skladišču vina na pomolu Venezia zraven ribarnice. Zaradi družinskih razmer je tudi Sejnera-ro prišla pred kratkim v Trst in začela iskati zaposlitev. 4. t. m. zvečer sta se oba sestala pri izhodu skladišča na pomolu Venezia. Skupaj sta ostala tisti večer do pol desetih. Med tem časom se je Calabretta tožil o bolečinah. Vendar pa na vprašanje zaročenke ni vedel povedati, kje čuti bolečine. Bilo mu je tako slabo, da ga je morala Semeraro držati za roko, medtem ko sta šla do trga Oberdan, kjer sta oba sedla na klopco, da bj se odpočila. Sedaj se pa začenja temna stran v celi zadevi. Nenadoma, ne da bj se zaročenka zavedla, se je Calabretta oddaljil ln izginil. Semeraro pa ,ie šla na njegovo stanovanje in ga tam čakala misleč, da bo prišel domov. Čakala ga je na domu do 5 zjutraj. Ker fanta od nikoder ni bilo, se je dekle napotilo k pomolu Venezia v iškladišče in vprašalo, kaj je s fantom, če je že tam na delu. Delavec jo je poslal na bližnjo poli-cijsko postajo. Tam so ji namignili o utopljencu in jo napotil; v bolnišnico, kjer je ležal pokojnik. Policija je med drugim zaslišala tudi druge osebe. Dva zakonca, ki sta se v torek zvečer sprehajala ob morju, sta povedala, dg sta videla Calabretto samega, ki je sedel ob morju na stebru za privezovanje ladij. Potem ko sta se zakonca oddaljila za nekaj metrov, sta slišala zamolkel padec. Obrni, la sta se, toda videla nista nobe- nega. Policija je našla V žepu Cala- brettovega suknjiča listek s temi besedami: «Očka, mati in sestre od-pustite mi.» — Sledil je podpis utopljenca. Pri obdukcij; na prosekturi so ugotovili na Calabretto-vem čelu manjše znamenje, ki ga je verjetno utopljenec dobil pri padcu. Truplo je močno dičalo po vinu. Morda zaradi tega, ker je pokojnik pil ali pa zaradi tega, ker sta bila obleka in perilo nasičeni z vonjem, ker je bil pokojni zaposlen v skladišču vina. Kaj je s Mm v ul. Pascali? Josip Pelos, katerega je policija aretirala v zvezi s tatvino v toba-karni v ulici Pascoli, je na policijskem zaslišanju delno priznal svojo sodelovanje pr; tatvini skupaj s pomagači. Drugače pa ni o tej tatvini še bilo izdanega nobenega poročila. Glede tatvine na Korsu v trgovini Carla Buffa pa policija še vedno išče tatove S športnih igrišč 26-letni Zunola Franc doma iz Rude prj Vidmu je včeraj na stadionu pri S. Soboti kot član športnega društva Edera treniral. Med treningom se ]e zaletel v nekega drugega igralca. Pri tem je dobil lažje poškodbe na glavi, 66-letni Tellinl Mario iz ulice Campanelle 40 je včeraj bil na športnem igrišču CRDA. Med tem časom pa mu je iz suknjiča, katerega je imel shranjenega v slačilnici, izginila listnica s 400 lirami in raznimi dokumenti. mil RADIO JUG. CONA (Oddaja ua srednjih val° ali 1250 KO PETEK 7.10.1949' .vin' 6.30: Jutranja glasba. čila (v ital. in slov.). 7> 'i S: 'Ki % r glasba. r^OO: Opoidan^itf 12.30: Giuseppe Tartini: ’ jtfJ. Poročila ček. 12.45: slov.). 13.15: Operne fantazije. 13 45- Korik^ p 13.45: Koni . tiarna vloga Kominfor® ^ i ka interesnih sfer. ________________ t L-Lita)" . y0*'_ orkester radia LjubU8® ' skovni pregled (v fetRj 17.45: Igra orkester^ glOA 18.15: Za II. kongres k. ital.). 18.45: Jugoslovan5*^ voljci v španski vojni .Ja 19.00: Glasbena medižrf' jjr vatska narodna glasb?- ((> ke iz življenja Bujščin^j u ščini). 20.30: Uganite, L 20.50: Z našim ljudstvom Aj LC saline. 21.00: Korn*®- U Trsta p. v. Ubalda Georges Bizet: Arleis1® Iz življenje jugosl- slov.). 22.20: Partizab^OO: jji 22.45: Zabavna glasba- v), nja poročila (v ital. in 15 minut valčkov. i la 1 FILODRAMMATICO. I6;?!' V1 HOSSETT1. 16.30: «Dol6° nje», Clark Gable, jg ^ EXCELSIOR. 16.30: «Par; zvezdnic«. V»<* meseci brez rr.edu»> Ester VVilliams. v ITALIA. 15.30: »Norčije V C»( 4 Lollobrigida, Cair.-P?8,,, raJ* ALADAHDA. 15.00: ^ Pečk, Rosa S t r a d n e v. a3«, VIPERO. 14.30: t8 ffll IMPERO. 14.ju: .... Fellx, Pedro Armenaa‘ (J|«V Fernandez. . not1"5 J|% VIALE. 15.00: «Pogumni jrffK Lionel Barymore. v 5 IL GARIBALDI. 15.30: «V Ronald Reagan. ,| MASSIMO. 16,00: «A»* . fiim-(Nedovršena). Glasben Eggerth, Hans žarsy. (. ARMONIA. 15.30: »Ta^ Julle Blshof. ,St-er NOVO CINE. 15.30: mes«, Bastl Rathborne- (n 8 SAVONA. 15.30: «S)n,£ Cornel V/Ude ln Anjta v «Gasl Tara11,10'-. ODEON. 18.00: U' Vanda Oslris, Nin«' ‘'uSČ^l S IDEALE. 16.00: “Pe^K5n3 * jf > MARCONI. 16.00: Rosallnd Russell Rosallnd Kusseu. t KINO OH MOIIJH. Z»P v D>i/ ADUA. 15.00: «CrM u ^: RADIO. 18.00: »Sesiri Cathryn Grayson. e#, *" VITTORIA. 18.00: «Elv v heim, M. Sobogne^astjah«, AZZURRO. 18.00: lo, P. Lorre VENEZIA. »Zadavil 1° di V BELVEDERE. 18.00: * „ r pomlad«, Ella « KINO NA OPČINAH- ^ dt-ljo: «MoJi sopro« 1 uu.ju. luviuj. JU- KINO V NABBEZIN'- r#. ljo: ((Okrvavljeni ling 1800, telegrafski lar 682, švicarski francoskih Vsem znancem naznanjamo, da je> včeraj Prernl draga mat; frankov šiling 26. zlato Idariis Roraič vd. mape rol. Šajna ^ Pogreb drage pokojnice bo danes 7. t. tn. °° hiše žalosti Strada di Guardiella št. 40. Sin dr. RUDOLF MARC, hier^rOd'0ilt1, in MIRA RQMIC ter ostali ISTRSKI D N E V IM I I-C Južniča uredništva primorskega dnevnika v kopru . ulica c. battisti aoi/c pritl. • tel. 70 POZDRAVNO PISMO ASIŽZ !gtrelnemu komiteju K? STO Ipfe^or ASI2Z v Kopru je poslal centralnemu komiteju .te za II. kongres partije sledeče pozdravno pismo: •tjel -AS/ZZ za Istro je na svojem sestanku 28.IX.1949. i®e pom’ S ^a*er'm izraža centralnemu komiteju KP STO-ja to-kije *n najboljše želje h sklicanju 11. kongresa Partije. rWe Ponovno svojo odločno voljo, da hoče kakor doslej ■Hjjjj,.2 vsemi organizacijami delovnega ljudstva pod vodstvom Partije. Prav tako se hoče boriti z njo proti notranjim Nttjjuj: m sovražnikcm, ki poskušajo s svojim grdim Obrekovanjem ’ J^me.n vsemu, kar je ust varilo naše ljudstvo v osvobodilni •tOfjij žrtvami, in ki ovirajo ljudsko oblast pri njenih Peš nprav‘ti tršemu delavstvu boljše življenje. 'Mljil(yf 05anbič» KvMer ,,0 ^itias Pomenu drugega del°vanje ra je-IjkviJ" Temu prvemu •%, ^ v ° sledila tedensko Nalrt,,^0 obravnavala vsa ki Mitič Ua3na kulturna, umetnici na in gospodarska vpra- Sje ^b°r izbral za prvo prerije aR .najbolj aktualno in vprašanje, to je 0 n»ir konSresa, to ni bilo ljud.,ako Po naključju. Naj-pič, t-, umetnik Oton Zu-H> >me nosi društvo, smrtjo zapisal: 6 hn*« ’n trušč krog nas: teče. SZ y°vor, res dokaz: r i>eiM ® teče,K veljajo v močni meri L^i ^si člani Prosvetnega “tij, ■ Zupančič« v Kopru, L^tlu društva v okrožju % ž doživljajo «hrušč in Clk 'dalijevih (iprosvetljen-***-■ run daje poguma zloglas-Informbiroja. Ni ga ,si ne bi ob veliki po-idalijevih mehikanskih vse, kar je dišalo po bratstvu, po reyolu-demokratične-y Trstu, ne zastavil nje je prav, kje je res-®adeinost in borbena o ,o„ ^iofjTrašanja odgovarjajo leto vsi narodi Ju-W dosledno. Odgovar-v *anskimi uspehi v to-& tednikih, po mestih- in 9t. ^ *rjajo tovariši-delavci j ’ ko prekašajo rekorde t0 °dgovarjajo delovni ». aslanavljajo obdeloval-|7'l in gradijo zadružne V51 v B STO-ja je prav 1. ftiid-K^eti, kdo je zgrešil VS j 2ma-leninizma. P.rav Cj rstu Vsakemu doslednemu Jasno in celo več Ne vodijo se ll’' 'H ttvbra$anje. i>e vuuiju =< °4j« proti razredne-Ifi ku s klepetanjem in ampak na položa-% t,tirtriK.e,izPr°sne čuječnosti SlSprom' reV°'UCi------------------- I V| Iti Puse delajo ~«m z ucinju s3mo 'V *° iim ^ast*blepni sebične-h** ^ n ,, *n*eresi delovnega ‘»v „ PUhovi žepi. “tr. 'Hi °P,l?n]] P* 3e v svojem preda-»J'1«fe«„iV5e škodljiveposledice d Uciie Informbiroja za k V? ie ?'0^*,*4MSno gibanje. Vi '-ene_. 8 Je dolžnost vsake-S,p°4en femokrata, dvigniti 8 c kr w,.*‘*s v obrambo res- Vv‘^tiVa na STO. vlta- '11'Sam SVetU- « vttot« naIo obširno po-1 i»asin Vtr»Za,£ai je prišlo do da je bilo ob X ?a « , fronti do 800.000 iK^lstvo015?30' To ie z8odo-IHl To i’ ** 8» ni mogoče ii f, tbjvA . '1 velik odstotek &^4lipjih a Jus°,lav|ie- 1 is ?°V0ni1ZVa^anph i« tov. ' k%.,alav*v, 0 Izkušnjah Iz 'i 1:1*% '*0ih ff3 razreda raznih ’ S« Ta izkustva Vn," svet,, r®V°lucionarnega .^vn« » ■ Iz tega zaklada lizma v Jugoslaviji. Dejstvo pa, da Jugoslaviji vse ljudstvo gradi z nezadržnim tempom boljše življenje, ne bodo mogle zabrisati- vse ,e tako histerične laži in obrekovanje. Vsak pošten demokrat je dolžan doprinesti k temu, da se take stvari razčistijo. Drugi kongres KP STO bo ob- in cUalta tPlimolblu dtmmili l ravnaval tudj to vprašanje. Prav tako bo obravnaval vprašanje dviga kulture in gospodarstva v našem okrožju in na STO-ju. To je potrebno in nujno. Dolžnost vseh ljudi pa je, da se poglabljajo v ysa taka vprašanja, študirajo na sestankih in posamezno in tako dobijo v širino in globino vpogled tudi v taka politična in idejna vprašanja. Vsi navzoči, ki so zelo pazljivo sledili izvajanjem, so z navdušenim ploskanjem nagradili predavatelja. mmis •K mšm Več dni že se nekako polglasno slišijo razne govorice, da bo letošnja gospoda,rska razstava v prostorih nove velikanske garaže v Semedeli pri Kcpru. Stvar nas je zanimala, zato smo se obrnili do tovariša, ki mu je zaupana skrb organizacije, in ga zaprosili za nekatera pojasnila. Ni bilo potreba staviti vprašanj, ker smo dobili brez teh nekaj panoramičnih podatkov takoj v uradu, nato pa nas je odpeljal na mesto, da smo tam dobili nekako približno sliko o velikosti in razporeditvi razstavnih paviljonov. Gospodarska razstava bo od 23. do 30. oktobra in bo prikazovala v prvi vrsti napredek, ki je bil dosežen na vseh področjih ustvarjanja boljših življenjskih pogojev v primerjavi z lansko razstavo. Poudariti je potrebno, da bo letvšnja razstava zavzemala štirikratno površino lanske razstave. Sami razstavni paviljoni bodo zavzemali sko-i-o 50% prostora več kot lani. Na razstavi bo prikazana vsa velika delavnost ljudske oblasti v gospodarstvu, gradnji, industriji, kulturi itd. Ze so se pričela pripravljalna mizarska dela V nekaterih razstavnih paviljonih. Kratek obisk na razstavnem prostoru nam je dal pribSžno sliko o res velikanskih pripravah. Levo, ob glavnem vhodu bo velika restavracija, kjer bo obiskovalec dobil vse, kar si bo poželel. Na enj izmed glavnih notranjih sten dvorišča bo na grafikonu 17x5 metrov prikazan napredek od lanskega leta. V prvem paviljonu na desni bo razstava turizma. Takoj za tem bo paviljon gradnje, obnove in elektrifikacije, ki bo prikazoval tudi vse, kar je povezano z gradnjo. Za tem bo v paviljonu, ki je polovico večji kot lanski, prikazano vse zadružništvo. V naslednji veliki dolgi dvorani bodo raz- stavljena vina, likerji, konservna obrt, zelenjave in sadje, mala industrija in pohištvo. Ta dvorana bo razdeljena v štiri paviljone. Tam naprej bo paviljon trgovine, ki bo prikazoval izboljšanje življenjskega standarda. V naslednjem ribarskem paviljonu bodo razstavljeni proizvodi morja, ribe, sol, akvariji. V na pol zaprtem in pokritem orc-storu bo paviljon za živino, prašiče, ovce. Tam dalje bo paviljon za dvoriščne male živali in fitopato-logijo. Zadnji bo. paviljon kmetijstva, kjer bodo razstavljeni vsi pridelki zemlje. V posebnem paviljonu bo dobila prostor naša delovna mladina. Tu bodo prikazani uspehi in napredek naše mladine. Tu bodo razstavljene tudi slike naših udarnikov in bo tako dostojno in vredno podčrtan pomen in važnost sodelovanja posameznikov pri produkciji, V kmetijstvu bo posebno podčrtano zadružništvo, kmečke obdelovalne zadruge na vasi, zadružni domovi in napredek. Poizkušali bodo prikazati tudii poizkuse novih izsledkov v kmetijstvu. Obiskovalec tega paviljona bo dobil vtis, kako se preobrazuje in izboljšuje življenje na vasi. V okviru razstave bodo ves teden tudi kulturne prireditve, na katerih bodo nastopale folklorne skupine. V vseh paviljonih bodo fotografije in grafikon/ prikazovali in pojasnjevali rast in razvoj gospodar- ske in kulturne delavnosti v Istrskem okrožju. Z mrzlično naglico pripravljajo zids.rji še zadnje kamenite in cementne tlake v paviljonih. Velik mešalni stroj za beton neprestano brni. Temu strežeta dva mlada tovariša. Po tiru nenehno dovažajo z malimi vagončki kamenje za tlak. Pred našim odhodom smo srečali na prostoru razstavišča tudi naše umetnike, ki že snujejo velike okrasne risbe, slike in drugo. Vsi: zidarji, težaki, vodstvo in umetniki delajo z velikim navdušenjem, da bodo vsa dela čimprej dokončana. Letošnja gospodarska razstava bo prikazala življenjsko ustvarjalnost vsega delovnega ljudstva v Istrskem okrožju, ki je kljub vsem oviram napravilo velik korak naprej v izboljšanje. Centralnemu komiteju KP STO Šahovsko društvo v Kopru pošilja vodstvu H. kongresa pozdrave, izraža svoje popolno zaupanje v kongres in mu želi vsestranski uspeh. NAJ ŽIVI II. KONGES KP STO! Pozdrav TPD v Kopru II. Kongresu KP STO Tržaško planinsko društvo, podružnica v Kopru, pošilja vodstvu II. kongresa pozdrave. Izraža svoje polno zaupanje v kongres in mu želi mnogo uspeha. Naj živi II. kongres KP STO! ODBOR V premišlievanie nekaterim duhovnikom Dnevno doživljamo dokaze popolnega nerazumevanja nekaterih duhovnikov za sedanje sltanje. Lahko trdimo, da naravnost nočejo razumeti novih časov in da se nočejo prilagoditi stvarnosti, ki izvira iz pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Ti duhovniki izpričujejo s svojim življenjem in svojo dejavnostjo naravnost kričeče nasprotje z razvejem in uspehi, ki jih je dosegla človeška družba zlasti v povojni dobi. Se danes bi se radi krčevito tiščali okoli pojma svetega rimskega cesarstva, ko je cerkev oziroma, da se ne pregrešimo pišemo raje z veliko začetnico; Cerkev, ket «božja po-oblaščenka« podeljevala stvarno imetje in pravice raznim vladarjem, ki so zopet od svoje strani, samo da si pridobijo primeren prestol tudi preko groba v nebesih, izročala z raznimi »daritvami« vse te dobrote svojim in ga izželi iz revnega ljudstva. Na žalost imamo še druge vrste duhovništva, ki s svojim obnašanjem kaže, da se mu kot po tistih režimih, ki so naklonjevali Vatikanu in njegovim predstavnikom milijone premoženja, ki so cerkveni. Obema vrstama opisanih duhovnikov pomeni delovno ljudstvo sam« tržno blago, katero je treba izrabljati. Med te lahko prištevamo lahko župnika iz Sv. Antona Zlobca Avgusta, katerega so naše upravne oblasti nedavno kaznovale na plačilo globe 3.000 dinarjev, ker je 'prekršil zakonita dolečila glede socialnega zavarovanja. Imenovani ima že od 1945 hišno pomočnico, kateri je plačeval «obilno» mesečno plačo v znesku — reci in piši 300 jugo-lir! Da ne bi še bolj obremenil svojih izdatkov, župnik Zlobec svoje hišne pomočnice ni zavaroval, kajpada zato, da mu ni bilo trebe plačevati nanj odpadajočega prispevka, Ali pa ni hotel, da bi urad za socialno zavarovanje s prijavo zvedel, kako visoko in kavalirsko plačuje župnik v Sv, Antonu stalno delovno silo «ponižne služkinje«. Da, da, imenovani duhovni gospod bi lahko vedel, da je srednji vek vendarle — vsaj od osvoboditve sem — za nami! M uspehi siniihalnih podružnic u predkongresnem tehmoi/aiijai Objavili smo že uspehe sindikalnih podružnic v tekmovanju za drugi kongres. S kakšnim navdušenjem_se po posameznih podružnicah tekmuje in dnevno dosegajo zelo veliki uspehi, dokazujejo podatki, ki jih bomo navedli v naslednjem. Ni pa samo prostovoljno delo tisto, ki daje izraza letošnjemu kongresu tiste partije, kateri priznavajo dobro vodstvo ne samo njeni člani, ampak tudi vsi pošteni demokrati. Dovolj je. če pogledaš v teh-dneh malo po obalnih mestih in vaseh Istrskega okrožja. Takoj bež imel zelo močan občutek, da se pripravlja za nekaj zelo velikega. Ponoči so na veliko daljavo vidni napisi, ki pozdravljajo drugi kongres in glavnega sekretarja tov. Babiča. Velike rdeče zvezde blestijo kot svetilniki in še v nočnih urah opozarjajo demokratično ljudstvo na budnost in čuječnost. Ni ga človeka, ki ng bi obstal pod okrašenimi in razsvetljenimi balkoni in vhodi vrat. Tam je okrašena v zastave in napise izstavljena slika tovariša Tita, ki tako odločno vodi narode Jugoslavije skozi vse težave v novo in boljše življenje. To so tisti vidni izrazi hvaležnosti ljudi do človeka-tovariša in voditelja, ki je pomagal s svojo IV. armijo osvobodili tudi Istro in Trst. Sindikalna podružnica «Edilit» je do 4. oktobra dosegla že 103,2 odst sprejetih tekmovalnih obvez. Dnevno dosega 8 odst. Eri gradnji ceste Smarje-Nova vas izpolnjuje tamkajšna sindikalna podružnica dnevno od 10 do 15 odst. obvez. Se večje uspehe je pokazala sindikalna podružnica na kmetijski šoli v Skocljanu pri Kopru. Ta je do 3, oktobra dosegla že 186 odst. tekmovalnih obvez pr; prostovoljnem delu. V iovarnj mila Salvetti v Piranu je sindikalna podružnica tudi že presegla sprejete obveze. Pri prostovoljnem delu je dosegla do 30. septembra 154 odst. Sindikalna podružnica mestnega gradbenega podjetja v Piranu je do 1. oktobra dosegla obveze do 99 odst. Dnevno dosega za 3 odst. V opekarni bivše Nardone v Izo- le je tamkajšna sindikalna podružnica do 3. oktobra dosegla 81,3 odst. sprejet obvez. Pri prostovoljnem delu pa 26 odst. Sindikalna podružnica «Adria», delavnica v Izoli je s 1. oktobrom beležila uspeh 184 odst. Dnevno d°" sega obvezg za 5odst. V tovarni za predelavo rib De Langlade v Kopru pa je sindikalna podružnica dosegla tekmovalne obveze do 97 odst. Tovariši in tovarišice Okrožnega komiteja KP za Istro, okrožnega odbora ZAM, SIAU in ASI2K so zbzrali 730 dinarjev in 500 metrolir za plačilo globe, na katero je bil nedavno obsojen Primorski dnevnik. Darovalcem se zahvaljujemo! Pozdravna resolucija mladinske delovne brigade ..Branko Babič" II. kongresu KP STO Brigadirji In brigadirke mladinske delovne brigade «B. Babiča« so na brigadni konferenci izglasovali sledečo resolucijo Z našim delom in našo požrtvovalnostjo sledimo liniji naše Partije. Tej liniji bomo sledili tudi nadalje, kajti v njej vidimo pravilno vodstvo v borbi proti imperializmu in reakciji. Protestiramo proti vsem lažem in klevetam kcmlnformistov proti naši Partiji, kateri hočejo dokazati, da pri nas ne gradimo boljšega življenja. Z našim stvarnim delom dokazujemo, da smo tista sila, ki se ne straši nobenih klevet in laži, ker vemo, da smo na pravi poti in dnevno uresničujemo načela markslzma-leninizma. Obljubljamo, da bomo dali vse sile za izboljšanje našega gospodarstva, in želimo drugemu kongresu obilo uspeha. Naj živi II. kongres KP STO-ja f tov. Brankom Babičem na čelu! Naj živi KPJ pod vodstvom tov. Tita! Delovni po/el v istrskem okrožju/ kjer ima delovno ljudstvo oblast Ur sm ■ ir, :t| /tl % GORI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 iorico zajema nov val brezposelnosti Besede in dejanja v podgorski predilnici Razglas Delavske zbornice ob novih odpustih NOV HOTEL, KI GA GRADIJO V KOPRU, SE DVIGA V LEPI LEGI OB MORJU. ~ .VELIKO SKLADISCE «OMNIA» BO KMALU DOKONČANO. 'vV^ti Ribči za nadalj- Ca* izkušnje KPJ n" ’ se niso anali- :Vb! yborbi r j !D'JblikaaRVanJ’ ka3 3e X tak- li se 3e tre' I" iH.*1 hri0'mi Potvarjanjem, V kat in histerič- X \ l6 ,{ot Pre ozna ki je v tem času bal. toda od tega nad®' -ni iz ZDA kot ERPb»; bal so okrog 2.500 bal pa roči j. 'J| Madžarska je uvodIh luke 21.897 bal>» _______ « a nS7 rZ w uvozili tudi ZDA 15.880 bal. 4.083 12 2.959 iz Indije, 976 bal pa god. Italija je uvozila P ^ sta 13.398 bal — od vse iz ZDA (ERPbla0°Jry 1.320 bal, tui‘ v na pa rike. Promet so odpravil^ špedicijske tvrdke in J , j da odpade na eno stalih sedem pa od 11.341 bal. Privilegirane .u bo najbrže SAIMA, 1 Jf vBanca Commerctale 11 zaradi tega zmožna^^ ie t) inozemstvu raznovrstn J niške in druge stroške neomejeni višini, česa » podjetja ne vzdrže. V Veliki Britaniji ■ Londona, da pričehjC) ’ ^0 sledica razvrednotenju, . $ cene na debelo. Tr0°'- ^ 0 pričakujejo v skrben, $ . . , j ji ? •rnclCOC*. vsled tega tudi Pos ° »g&P blagu na drobno v nori'■ nji. Reuterjev indeks 29. P1 r 465,5 točk ali 66,9 J?« kor poprejšnjo soboto• kovine kakor baker 1 f f za 30 odst. dražje K« jt razvrednotenjem. Ka.vE ,i' sel za 17 odst. Kom^A ^ baz, ki nakupuje ves n$>. uvožen v Anglijo, in 9 .im <■", ¥r da predilnicam, je PcVt>.^. * zfl A vali v za ameriški bombaž 29 odst. Te dni so trgotf nu z zlatom po ceni jjj za unčo čistega zlata, f odst. več kakor popret^v merov: srebro — ^ unčo ali povišek 38,8 S# »f — 140 funtov za 30.63 odst.; kositer - jj. tono, povišek 31,8 m š[ — 123 funtov in 10 **** ,._ no. por. 39,7 odst.; ei" fpt.ji tov. 10 šilingov za to” • ;J fr odst.; kavčuk 13 pen0 pov. 16,8 odst. Vesti 25 v**' Devali/acija8 Konservativni «Sal: J richtenn je pred dffJL daljši članek, ki v P} Ija o razvrednotenj* je Po mnenju avstnJ' da se določi novi . nasproti dolarju na x Lflri šilingov, namesto ter trdi, da bi to Pr^. iP' vplivalo na notranji ‘.^d. va po razvrednoten]11 od izvoznikov, ki se . j. • ' čtfi* da je razvrednotenje vilo avstrijski izd0, ni h trgih v obupen silo KP Avstrije jr. z dne 1. t. m. Prl ■in aša vV°' na er rfl: ki ga misli izvest to uvodnik, v kote*^ pripravlja vlada & n&O1 treh tednih, ter zavr. ter . da notranji trg zarfu is1'1" trpel. V vseh druOprf so prilagodile va notranje cene ze nje «Volksstimme» razumljivo, ce m' ,j Avstrija veliko vva.~ # pa prav malo rzvai - " Podovi sko področje. rL"7. pl® Kanada, ki mora ta vek WashingtonU. Tovariša Marijana, fizkulturne-ga vaditelja, sem videl prihodnje jutro tudi pri delu, ko je vežbal naše ljubke in pogumne mladinke. Nič kaj se mu ni poznalo, da ni v svojem rodnem mestu Trstu. Sploh so bili naši mladinci in mladinke tako udomačeni v svoji brigadi, kot da bi se bili v njej rodili. Vodstvo je skrbelo zanje, »ut čelu s komandantom brigade, simpatičnim in gostoljubnim istrskim Italijanom, ko da bi bili njegovi otroci. Imeli so svojo b ri-ga dno kuhinjo, kjer so jim pripravljali domači kuharji na tržaški način mineštre, gulaš in druga jedila. Imeli so svoj športni prostor za odbojko in nogomet — in kaj jim je torej še manjkalo? Nasproti barake naših Istranov in Tržačanov so bili nastanjeni Holandci in Belgijci, po pečini otroci naših izseljencev, ki pa so govorili le še francoski ali holandski. Nič za to. Naši podjetni mladinci in mladinke so bili med njimi takoj udomačeni, z Belgijci, ki so govorili francoski, so sc posluževali italijanščine, s R°" landci nemščine, kakor jo je pač kdo znal. A če se kljub temu niso mogli sporazumeti, no tedaj so spregovorili srbski po znanem izreku: govori srpski i ceo če te svet razumeti. Istrski Hrvatje so pač doma d srbohrvaščini, Slovencem je srbščina bratski jezik, a Italijani, Holandci in Bel&ijci so se mimogrede priučili najvažnejših izrazov pri delu na nasipu. Na nasipu smo se srečali z bri- Reportaža o graditvi Novega Beograda in Dr. V. BARTOL avtomobilske ceste ,,Bratstva in enotnosti* učili i lopatami na ramen1 j mi in sekcijskim' ^ s vriskajoč in poj°č 1 in salo na ustnicah- fl|l Cuj, kdo SO in ti visoki mladim , A im mir (ILUSTBlllA AKADEMSKA SLIKARKA LITA RUTUKARJKVA) nopolti in :'pi\ iz naših krajev. .-Uh rj gadami iz vseh krajev in republik FLR Jugoslavije. Tako sem vprašal tisto jutro na nasipu sta-site in visokorasle mladince, iprašal sem jih, is katere brigade so. Odgovorili so mi: «Treča širo-kobreška.a Ko so videli, da ne vem prav, od kod, so mi pojasnili, da so Hercegovci. Naslednje jutro je v zgodnjih urah deževalo. Nasi Tržačani so odšli na delo, a so se kmalu urnili zaradi dežja in razmočenih tal z namenom, da bodo nadomestili zamujeno popoldne. Videt sem, da so takoj prišli na njihovo mesto Hercegovci. Cita jih je vprašala, kako da nadaljujejo delo v dežju, zaradi katerega so Tržačani odšli. Odgovorili so z dobrohotno prizanesljivostjo, čet mi smo dežja vajeni in nam ne škoduje. Naši mladinci in mladinke so lepo razviti, so dobro hranjeni in pozna »e jim, da gojijci šport in jizkulturo. Delajo hitro in v tempu, toda nimajo povsem iste vztrajnosti, ki jo imajo po večini za glavo višji, koščeni in mišičasti sinovi Balkana. Nekako nežnejši so, občutljivejši, čeprav jo izredno spretni in priročni delavci, ki sc odlikujejo posebno v tehnični izurjenosti. Prav to se TIPIČNO. BOSENSKO DEKLE. mi zdi važno, da se naši narodi med seboj tako lepo izpopolnjujejo. Pozneje sem se srečal na nasipu s celim rojem stasitih in nenavadno krepkih mladink, ki so bile, kot sem izvedel, prav iz iste hercegovske brigade. Videl sem, s Icaksno lahkoto so prevažale tetko natovorjene samokolnice, čeprav sc se jim prt tem krepko napenjale mišice na rokah in nogah Ne čudim se, če Jim naša dekletu po telesni sili niso dorasla. V tej brigadi je bilo mladink nekoliko manj kot mladincev. So pa tudi brigade, zlasti iz Južne Srbije in Makedonije, kjer so skoraj sami moški. Tovariš Bari narn je v študentovski naselbini dejal, da je v delu Južne Srbije in Makedonije razmerje med moškimi in ženskami nekako 65:35. Ce je to točno, koliko lepih priložnosti mora biti tam za možitve zeljna dekleta iz krajev, kjer so ženini bolj redko posejani! Mladinske brigade izdajajo tudi svoj časopis — ((Autoput brat-stvo-jedlnstva», ki izhaja, če sem si prav zabeležil, dvakrat tedensko in ki ga brigadniki z nestrpnostjo pričakujejo in prebirajo. V njem najdejo imena in pohvale udarnikov, številke o izmeta-nih kubikih zemlje, število nanesenih betonskih plošč in dolžino dovršenih kilometrov. V časopisu so natisnjeni prispevki tovarišev iz brigad, dodelitev prehodnih zastavic in sploh vse, kar sc tiče gradnje avtomobilske ceste in življenja v mladinskih brigadah. Nam trem popotnikom kajpada časopis ni bil toliko potreben, saj smo imeli živ časopis in ne samo časopis, marveč pravi film pred seboj. Naslednje jutro po prihodu v taborišče št. 2 sem hitro popisat svoj obisk v Novem Beogradu. Slika se mi je bila medtem v glavi zgostila in bal sem se, da mi je ne bi novi vtisi, ki so z vso močjo navajena h name, zepet razpršili. Ob nasipu smo sc srečaoali tudi z brigadami iz sosednega taborišča, kamor smo pozneje odšli. Vedno nove brigade so nam prihajale nasproti, s krampi in n*ših , živi ^ m ccv in Istranov. dolcč ^ peramentni in w podoben živžavu ^ zvem J*slih naglas, ki JJ ^ani? nekje_ Ali so to spet namreč, da sta ' ,.^a nasipu tudi ena , ena iz okolice E eKatcra brtg1 ada?»- smo si vštric. A 156*' dalmatinska J* ^ >dgov°] * gada«, mi vsi v en p!us' Pogovorimo se. j so iz okolice '?P%ji j Brača in Hvara. ^ A ši so videti, kotjv sPstJ d Primorci, 1 mSLni0rCe j i’1,*1 minjajo na .iv„ii’10j(„ f/ govce. Njihova jd hov temperament p ( kot pij vseh morju. 1 Govoril sem -e d Jj pj gadi s tromeje Bolgarijo jvferf «(jftjf srečamo.^ vley njimi sc •po aUrf vorijo večinoma! . -u fAir; brigada v 8. vedeli naši gosta vica je v A 'iorct\. njino* „»0' Stev. 6. III. nad. - Telefon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA It. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. oSSodU8 30U-12,n o™ 8 tel 83-51. Ceneog.alov: Zavsak mm višine v Slr.nl 1 stolpca: trgovski 40. flnančno-upravnl 60. osmrtnice 70 Ur. OGLASI, od 8.30-1J in 00 15-18, lei^^ flrj. ^ vgak mm Hrlne , sto,pca „ vje v„te ofUsov po 10 Din Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Svetogorska ul. 42, Tel. 749 ■ Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11,5374. — /,a Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega *,5l