Največji slovenski tednik T Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Ima 14,400 naročnikov Naroinina: Za člana, na leto ............$0.84 Za nečlane ................J1.00 Za inozemstvo ................$3.00 NASLOV uredništva ia puramištra: €117 St Clair Are. Cleveland, O. Telefon: Randoiph 628 CLEVELAND, O., 10. SEi If mddiv*,« return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" cutvelS& „ Tho larrcst Slorenian k,y ^ lTnited St»*«« Sworn Circulation 14,000 OFFICIAL ORGAN OTTHE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Matter December 12th, 1823 at the Poat Office at Cleveland, Ohio, Under th« Act of Aagnst 24, 1612 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR iN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918 Stev. 37. — No. 37. (SEPTEMBER), 1924. Leto X.—Volane X clevelan —Dne 30. avgusta je umri v mestni bolnišnici Anton Janežič, samec, star 54 let, doma od Grosuplja, p. d. pri Cigajnarjih. Ranjki je bil dolgo bolan za su-šico, in je bil več let v mestni bolnici. Naj mi* sveti večna luč! -^Dne 81. avgusta zjutraj je umri John Peček, stanujoč na 6628 Bliss Ave. Dva tedna je bolehal na pljučnici. Tu zapušča soprogo, enega sina in sestro. Doma je bil iz Mirne na Dolenjskem, kjer zapušča tri sestre in brata. V Ameriki je bival 12 let. Bil je član društva Naprej, Št. 5 S. N. P. Jednote. Počivaj v miru! —V pondeljek zvečer 1. septembra je umrla v Nottingha-mu stanujoča rojakinja Ana Mevžek, rojena Kolar, stara 35 let, doma od Logatca. Umrla je v Lakeside bolnišnici, kjer je bila več tednov, bolna na- srcu in pljučnici. Ranjka je. bila danica društva št 6 S. D. Z. v Euclid, O. Tukaj apušča soproga, v starem kraju pa očeta, v Little FaUs, N. Y., pa dva brata in sestre. Pokoj ranjki! —Ponesrečil XIL KONVENCIJA JMJ. NA KONVENCIJO DOŠLO 131 DELEGATOV IN GL. ODBOR. nogo. Nahaja se na svojem domu na 6202 St. Clair Ave. telimo mu, da bi kmalu okreval. —Prihodnjo nedeljo, dne 14. septembra popoldne in zvečer priredi dramatično društvo Ivan Cankar v Slovenskem Na- se j« rojak Frank f™ in Bank spada Škafe Pr* wa*Uu hiše. J & Tf*»ti.----- del je dva j let čevljev ffkfcoko, i*tqtako lep*, število članstva * pri čemer si je lomil roko hi & fc. Jednote tudi pod okriljem Naša prijaana sosedna slovenska naselbina Lorain, O., si je nadela tekoči teden prazni-ško obleko; prizori in strah grozne elementarne katastrofe dne 28. junija t. 1. so začasno pozabljeni, kajti danes so v Lo-rainu na konvenciji zbrani delegatje druge najstarojše slovenske podporne organizacije v Ameriki, Jugoslovanske Katoliške Jednote, ki posluje že 26 leto. Iz zadnjega uradnega Jednotinega naznanila poshemamo, da je bilo za to konvencijo priglašenih 108 delegatov, 7 dele-gatinj in 16 glavnih odbornikov; torej bo štela konvenčna zbornica 131 zborovalcev skupaj. Odkrito priznavamo, da je fhed vsemi ostalimi slovenskimi Jednotami baš J. S. K. Jednota naši Jednoti najbolj naklonjena, najbolj prijazna in najbolj aobrataka. In vsled tega delujemo lahko solidarno »kupaj. Na stotine naših čla-Še več let t*» fe POJASTO. amer. letalci doma. "Kadar mačke ni doma, miši plešejo*, pravi star pregovor Tako tudi že zadnje mesece pri "Glas Narocfa" na Cortlandt St. v New Yorku rajajo veselja, ker se njegov gospodar nahaja v stari domovini na počitnicah. V tem Času se je bije vedno netrezni zgagar že večkrat na negentle-manski n*in lotil naše K. S. K. Jednote, našega agilnega predsednika, naših jubilejnih shodov, našega urednika in Glasila. ~ DOSPELI DNE 6, T. M BOSTON. SIJAJEN SPREJE EE slednjič še našega Glasila. Dalje je prav jia smešen način razglasil, da je edinole "Glas Naroda" 100%, neodvisni in najboljši?! slovenski list v Ameriki! — Lastna hvala, cena mala. Če je vse to resnica, — čudno, da se Število tega 100% lista vedgo krči in se bo morda še bolj zmanjšalo? Minulo je te leto dni od naše zadnje (XV.) konvencije, vršeče se v Clevelandu, O. Zlobni zgazar je šele sedaj, ozir. dne 5, sept. t. 1. v svojem uvodniku "Mešetarenje pod roko" potočil par krokodilovih solz vsled tegp ker cortland-streetska tiskarna ne tiska tudi našega glasil*; pri razpisani ponudbi je bila namreč za $1404.00 na leto piedraga. Član-karja jezi, čemu je to delo dobilo lastništvo "Ameriške Do- MMrttir„0 movine". Če bi bil urednik "Glas Naroda" navzoč na null naši konvenciji v Clevelandu, in če bi poslušal debati- ^ M ° ranje glede tfskahja našega lista in neko poriudbo "Ameriške Domovine" ki je bila konvenčni zbornici prečitant, bi ne ribaril v kalnem. Indirektrlb je bilo že na minuli konvenciji določeno, da naj se "Glasilo' preseli v Cleveland, na podlagi jako ugodnih ponudb lastništva "Ameriške Domo- naše K. S* K. Jednote, ker se zavedlo dejstva, da je večstransko zavarovanje umestno. Iz tega razloga "Glasilo K. S. K. Jednote" cenjene delegate, delegatinje in glavne odbornike, zbrane na ^IL konvenciji v Lo-rainu, iskreno pozdravlja in jim rodnem Domu narodno igro "Martin Krpan." Režijo ali želi UflPeha P" njih te- vodstvo te krasne igre ima v žavnem Po^u- Prepričani smo, rokah gospa Danilova. Prija- 60 krnska konvencija u- telji dramatike dobrodošli! vse važne točke v —V nedeljo, dne 21. septem- H*?** naše oije podporne bra zvečer nas bo tudi na odru J' ^ • Slovenskega Narodnega Doma , ^ j odkritosrčno mnenje razočaralo dramatično društvo Triglav s krasno petdejansko igro "Materin blagoslov." Igra je nad vse temperamentna, globoko zamišljena in pod učljiva. Vstopnice so že sedaj naprodaj v Kolarjevi trgovini v Slovenskem Narodnem Domu. —"Prijetno je v Jugoslaviji, a še lepše je v Ameriki!" Tako si je mislil naš znani Cleveland-čan Jože Ogrin z Addison Rd., ko je 31. avgusta, po preteku 4 mesecev zopet stopil na svobodna ameriška tla z obiska v starem kraju. Mr. Ogrin rad pripoveduje, kaj je vse videl in ti j a Petkovšek, v starosti 56 doživel v Jugoslaviji in v Be- let- Stanoval je na 1044 E netkah. Ogledal si je v družbi! 61st St. Bil je član društva sv. glede združenja z neko drugo "napredno?" Jednoto je, da o-stanete rajši pod lastno streho, ki vam daje zavetje že celih 26 let Glede bodočega Jednotinega glasila vam pa tudi odkritosrčno in iz lastne skušnje svetujemo, da ustanovite svoje lastno glasilo, kajti s tem boste postavili J. S. K. Jednoto na pravo in praktično stališče, napredka in reklanje. Živela XII. konvencija J. S. K. Jednote! Clevelandčanov Frank Makovca in Frank Krakerja tudi znano Postonjsko jamo. Dobrodošel zopet v naši sredini! —Na potu na konvencijo J. S. K. Jednote v Lorain, O., so se v našem uradu zglasili sledeči delegatje: Brat Anton Golob, tajnik društva št. 69 K. S. K. Jednote iz Great Falls, Mont., bstft Josip Gačnik, blagajnik društva št. 52 K. S. K. Jednote in brat Alojzij Rudman iz Indi-anapolisa, Ind. Vsi zatrjujejo, da je Cleveland v resnici velika in napredna slovenska naselbina. Vse jim je bilo povolji, samo če bi ne bilo toliko avtomobilov na našem znanem St. Clairju! —Dne 10. septembra zjutraj je umrl elevelandski naselbini do-bropoznani rojak in sobrat ' Vida, št 25 K. S. K* Jednote in društva Carniola, št. 1288 T. M. Doma je bil is vasi Bevke pri Vrhniki. V starem kraju zapušča 4 brate in več sorodnikov, v Clevelandu pa žalujočo soprogo in mnogo sorodnikov. Pogreb se vrši v petek ob 9. uri zjutraj iz cerkve sv. Vida. Svetila mu večna luč! —Naša elevehtndska slovenska dekleta niso po postavi najbolj brhka in najlepša, ampak imajo tudi najlepše zobke. To se je pokazalo te dni, ko je prejela Miss Joeiphm Zulicheva, hčerka nadzornika K. S. K. Jednote brata John Zulicha, pri razpisani tekmi • prvo nagrado za najlepše in najbolj perfektne sobe; ta tekma je bila razpisana ca šolsko mladino v našem In meita. Skrajno nelepo od urednika Gla« Naroda" je, ker se vtika v povsem tuje stvari. Kaj njemu mar pogodba med "Ameriško Domovino" ia našo Jednoto. godbf m«r Tt K^oto^ tudi nam ^pano; toda o tem molčimo, ker nas stvar ne bri-ga. Meseca julija smo samo dvakrat plačali malo razliko pri papirju; od tedaj naprej ga pa plačujemo po najnižji tovarniški pogodbeni ceni. Če je pa unija elevelandski h tiskarjev z dnem 1. julijem t. 1. plačo stavcem za il odstotkov zvišala, pa zato ne more ne lastništvo "Ameriške Domovine" ne u-pravništvo "Glasila" in ne zahrbtni zgagar. Da je K. S. K. Jednota z izdajanjem glasila baš v Clevelandu na dobrem, nam kaže dejstvo, ker se je naredilo v prvem polletju, 1924 $2451.11 dobička za članstvo; tako lepega napredka še nismo nikdar popred imeli. Naša Jednota je druga slovenska podporna organizacija v Ameriki, ki ima svoje lastno glasilo, čeravno istega ne tiskamo v lastni tlskrani. Od početka do danes (že deseto leto) je baš lastno glasilo dosti pripomoglo k. napredku Jednote; o tem smo šlilali že na minulih treh konvencijah. Kolike važnosti je lastno (ne pa kako šifkartaško) glasilo za podporno organizacijo, naj navedemo thkaj nekaj podatkov onim Jednotam v premislek, ki še nimajo svojega lastnega glasila: . Od ustanovitve "Glasila K. S. K. Jednote" (januarja, 1915) do 31. avgusta t L se je v svrho reklame naše 'Jednote že tiskalo in izdalo 6,350,000 lastnih jednotinih glasil, ali lista. Na podlagi pravil, je glasilo namenjeno izključno le za propagando krajevnih društev in naše Jednote. Na XIII. konvenciji v Evelethu je urednik konvenčni zbornici podal kratek obris, koliko ae je v prvih dveh letih in pol pisalo v glasilu za JednOto in drugo. Iz tozadevnega zapisnika na strani 24 po-•no sledeče: V tem času je bilo priobfenih 19» naznanil v 411 stolpcih (kolonah), 203 reklamnega gradiva v 309 kolonah, 1473 dopisov in društvenih naznanil v 597 kolonah in 662 člankov v 981 kolonah. Zdaj pa uljudno vprašamo cenjene člane J. S. K. Jednote, koliko uredniških kolen je porabil urednik "Glas Naroda" za reklamo označene Jednote, za koje glasilo plačujejo nje člani več kot pa naši člani? Naš list je dandanes najcenejši in največji slovenski tednik; člarii plačujejo zanj samo po 7 centov na mesec, ali 84 centov na leto, nečlani pa $1.60. In vendar pri tej nizki ceni še lahko izhajamo«. Stroške nam pomagajo pokrivati lepi oglasi. Od početka do konca avgusta t. 1. smo prejeli za oglase že $22,912.00. Koliko ima pa'članstvo J. S. K. Jednote dobička, od oglasov v njihovem glasilu? Znan nam je slučaj leta 1924, ko smo prejeli povodom 25 letnice J. S. K. Jednote praebno, povečano jubilejno izdajo "Glas Naroda." Ista je bila polna oglasov h raznih naselbin. Do-tični oglasi so lastniku "Glas Naroda" prinesli najmanj $2,000. In kaj se je zgodilo pri tem? J. S. K. Jednota je morala tiskarni "Glas Naroda? plačati okrog $800 sa papir, da se je zamoglo toliko oglasov objaviti. To je pravo ribarenje v kalnem. In ko se je lastnik "Glas Naroda" mudil na jubilejni slavnosti na Ely, Minn., se je baje izkazal z veledušnim kraljevskim darom $2 (dveh dolarjev) na tedanjem pikniku. Dobro vemo, čemu so gospodje pri "Glas Naroda" pri svojem rajanju pričeli že s takozvanim indijanskim smrtnim plesom« XII. konvencija J. S. K. Jednote v Lorain u je na dnevnem redu. Erijško jezero ni daleč od zborovalne dvorane, in lahko se pripeti, da bodo razsodni in previdni delegatje "šifkartaško" glasilo spustili po vodi. V Clevelandu imamo predsednika naše Jednote, kojega naziva zgagar s kraljem Matjažem, zadnji čas mu je pa nadel celo častni naslov: Clevelandski "pajaci Pomnite tamkaj na Coct-landt St, da je U mož postavno lincensirani pogrebnik. Ako . Boston, Mass., 6. septembra. — Danes popoldne ob 2:02 so dospeli ameriški letalci semkaj, katere je čakajoče ljudstvo navdušeno sprejelo in pozdravilo. Semkaj so dospeli iz Mer Pointa, Me., v dveh urah. Pogumna poročnika Smith in Nelson, ki sta s svojim letalom obleteia ves svet, je spremljal iz Nove Scotije poročnik Wade, da jima je kazal pot do semkaj. Smith je stopil prvi na suho. . Na obrežju ob Atlantiku je pričakovalo letalca na tisoče in tisoče ljudstva, ki jima je v z malimi za- ftted obsodbo. MORILCA LOEB IN LEOPOLD MOČNO ZASTRAŽENA. stavami. Letaki se bodo od tukaj ju tri podali v New York, dne 9, septembra pa v Washington, D. C., kjer jih bo sprejel ia pozdravil predsednik Coolidge. Za dostojen sprejem se delajo v Washingtonu velike predpriprave. Pri prihodu jih bo pozdravilo 48 strelov iz trdnjave Fort Myer in vsa garnizija iz mesta ter okolice. Predno se le-Dartonu, O., bedb pdkrfm «** venec rt* grob nepcenanega Vojaka rta Arlington pokopališču; v Seat-tle, Wash. (na cilj), dospejo' čez kakih 10 dni. I " • " v- a \ »««$.' • • • |Dayton, O., 6. septembra. — Vse mestne oblasti in razne organizacije so se obrnile na vodstvo zrakoplovnega oddelka, da bi dovolilo poročniku Smithu in Nelsonu dva dni dopusta v tem mestu. Tem povodom jima namerava mesto prirediti sijajen banket in izročiti krasno trofejo v dar. Ko dospeta označena letalca semkaj, ju bo pričakovalo številno letalcev Mc-Cookovega in W. Wrightovega aerodroma, da dostojno sprejmejo svoja junaška in pogumna tovariša. Chicago, III., 9. septembra.— Vodstvo tukajšnje okrajne ječe je odredilo najstrožje določbe glede straženja znanih milijo-narskih morilcev Nathan Leopolda in Richard Loeba, nad katerima bo sodnik Caverly jutri dopoldne ob 10:30 izrekel obsodbo. Oba morilca se nahajata v celicah v 6. nadstropju, kjer/iih posebni stražniki noč in dan opazujejo, da bi ne izvršila samomora. Loebova celica ima št. 162, Leopoldova pa št 604, k vsakemu so določili še enega zaupnega jetnika. Mlada morilca se niti zavedata, kako močno ju straži oko pootave. Oba sta dobro razpoložena in še dokaj vesela. Dvakrat na dan imata dovoljenje, da prihajajo njuni prijatelji k njima na obisk. Zadnji čas so osobito obiski deklet pogosti. Sodnik Caverly se nahaja sedaj pri nekem prijatelju 100 milj oddaljeno od Chicaga, kjer Študira ototoževalno gradivo za obiodbo. V kolikor je znano iz domovine. "Slo- bo vsebovala obsodba 1000 be-sftd. Največje vprašanje je se- Pri' evharistierem kongresu daj, če bo -fzrefl^pa obsodba s smrtjo na vislicah, aH pa obsodba v dosmrtno ječo? V • Sodnik Caveri.v se b* podal takoj po razglašeni obffcdbi neznano kam iz Chicaga. ■"-•-•v ■ .1 1 o ---—i. U>. .J 30 letnica N. H. Z. Dne 4. septembra t. 1. je obhajala prVa in največja hrvatska podporna organizacija, N. H. Zajednica v Pittsburghu, Pa 30 letnico svojega obstanka. Ustanovljena je bila dne 4. septembra, 1894, ali pet mesecey kasneje kot naša K. S. K. Jednota. Narodna Hrvatska Zajednica je danes največja jugoslovanska podporna organizacija v Ameriki; šteje okrog 44,000 članov v aktivnem in 16,000 v mladinskem oddelku. Mnogo naših Slovencev sj?ada tudi k označeni Zajednici. N. H. Za-jednici kličemo: Še na mnoga leta! Dne 15. septembra t l.^se bo vršila v Detroit Mich., XV. redna konvencija N. H. Zajedni-ce. Iz Clevelanda se vdeleži te konvencije nadzorni odbornik, Mr. St. BeTnardič, večletni uslužbenec pogrebnega zavoda A. Grdina & Sinovi. Mnogo uspeha vsem zboroval cem XV. konvencije! _ pride do nepričakovanega pogreba kakega glasila v Lorain, a, ga bo Mr. A. G. na gentle-način zastonj pokopali II. IZKAZ DAROVALCEV * V pomoč vsled tornado prizadetim Lorainčanom. Društvo sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O. $5; društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111. $15; društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., $10. Mr. Frank Zupančič, tajnik društva sv. Alojzija, št 52, Indianapolis, Ind., nabral: Darovalci: Frank Zupančič, $1.25; po $1: Joseph Š. Zore, Joseph Gačnik, Anton Rudman, John Arenšek, Nikolaj Dugar, Louis Fon. Po 50 centov: Jakob Stergar, John Vidmar, Joseph Smerdel, Martin Urajnar, Louis Rudman, Joseph Grbek, Antonija Koss, Marija Flajs, Frank Urajnar, Matija Sinko-kovič, Joseph Zevnik, Frank Gnadar. Po 25 centov: Neimenovan, Fraiik Rutar, Filip Udo-vič, Joseph Može, Jakob feai«-njak, Frank Vrtačnik, Martin Strucek Skupaj $15. Društvo Vitizi sv. Mihaela, št 61, Youngstown, O. $25. Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet IIL, • Mr. John Jager, tajnik društva sv. Družine, št. 109, Ali-quippa, Pa., nabral in poslal $3. Brat Joseph Lekšan, tajnik društva sv.- Jožefa, št. 110, Barberton, O., nakolektal: Po $1: Joseph Lekšan, John Ui-čič, Alois Semrov, Anton Gra-dišar, Anton Gerbec. Po 50 centov: Jakob Časerman, Anton Oz bol t. Skupaj $6. Skupaj $84. Prejšnji izkaz $15. Vsega skupaj $99. Iskrena hvala vsem darovalcem in darovalkam! JOSIP ZALAR* glav. tajnik. -o Mihael Moškerc, urednik ' • ' venca umrl. Dne 11. avgusta je umri v Ljubljani dolgoletni urednik "Slovenca," Mihael Moškerc, ve-lezaslužen mož na slovenskem časnikarskem polju. Pokojni Miha Moškerc se je rodil v Ljubljanui 30. oktobra, 1872. Predno si je izbral časnikarstvo za svoj poklic, je bil pri finančni straži. Pozneje je bil tnastavljen pri bolniški blagajni. Ker je bil pa strogo krščanskega prepričanja, so ga od bolniške blagajne, kjer so gospodarili socialni demokrat je, odslovili, nakar je meseca aprila, 1904 vstopil v uredništvo "Slovenca," pri katerem je imel različne referate. Bil je tudi ves čas urednik delavskega glasila "Naša Moč/ od 1. do zadnje številke. Skoro eno celo leto je urejeval tudi "Pravico." Vse to delo, kakor tudi pri Slovenski krščanskosecialni zvezi. Jugoslovanski strokovni zvezi in drugih organizacijah je oprav-' Ijal poleg svoje vestne službe pri "Slovencu," dokler mu niso opešale moči. Bolehal je že dalje časa na srcu. •Na Dunaju je umrla najmlajša hči bivšega avstrijske-ga cesarja Franc Jožefa, L, Marija Valerija . , - ,,v v Zagrebu je še poročal za "Slovenca," se je tam vafted dežev-nega vremena prehladil, nakar je ^ačel resno bolehati. Nad devet mesecev je potrpežljivo nosil breme svoje bolezni. Kadar ga je obiskal kateri njegovih tovarišev, vselej se je še rad pošalil, tudi ko je trpel hude bolečine. * Zaspal je Bogu udano, ki mu je vse svoje življenje zvesto služil. Za njim žaluje žena, njegovi uredniški tovariši, neštevilni prijatelji in ne najmanj delavske organizacije, katerim je posvetil toliko svoje moči. Slovenska javnost ga bo ohranila v najlepšem spominu. Smrtna ko6a. V Štangi pri Litiji je po dolgi mučni bolezni umrla se3tra ondotnega župnika, Marija Znidaršič, stara 42 let, ter je bila tam pokopana na praznik Marije Vnebovzetja Smrtna kosa. Umrl je nenadoma na Studencu pri Sevnici aadučitelj Gabrijel Grilc v najlepši moški dobi, komaj 30 let str. 'Iz Polhovega gradca pišejo r Sifrerjfevo 17 letno hčer, ki je grede čez brv padla v strašno naraslo Gradaščico, so našli par kilometrov pod Polhovim grad-cem. Zagledali so truplo na tleh, kjer 80 preje že vse pretaknili. Domneva se, da je zadnji dež spral z žrtve blato in navlako ter tako odkril truplo ponesrečene deklice. Ko se je izvršil na licu mesta komisijski ogled, so jo prepeljali na njen dom, kjer so jo polotili na mrtvaški oder. Idrijske novice. V Idriji se je zastrupila 27 letna rudarjeva žena Ivana Brus. Zapustila je tri otročiče, katerih najmlajši ima šele 7 mesecev. V smrt so gnale ženo nesrečne družinska razmere. — Pri grabljenju sena se je ponesrečila 50 letna rudarjeva žena Marija Ipavec. V strmem bregu ji je spodrsnilo, da je padla. Nezavestno so prenesli na dom in ni upanja, da bi okrevala. Društvena naznanila in dopisi 20 LETNICA DRUŠTVA MARIJE VNEBOVZETJE, ŠT. 77 V FOREST CITT, PA. Kakor je bilo že enkrat poro-čano, da bo naše društvo obhajalo 20 letnico svojega obstanka dne 31. avgusta in dne 1. septembra t. 1., tako se je tudi zgodilo. V nedeljo, dne 31. avgusta se je vse članstvo društva vdeležilo prve svete maše ob 8. uri, in v pondeljek, dne 1. septembra (na Labor Day) je pa imelo piknik na Math Zidarjevi farmi. Da je ta veselica tako lepo izpadla, je k temu pripomoglo ktasno vreme. Ob 5. uri pO- pet zapelo par pesmi in s tem je bil končan prvi odmor. Ob 9. uri zvečer smo imeli pa zopet 10 minut odmora; takrat je pa Vsemogočni zalival vsakovrstne rastline in tudi nas je zraven močil tako, da smo mislili, da je naša zabava končana. Toda božja .volja je bila drugačna. Kakor bi trenil je nehalo deževati, zvezde so se prikazale na nebu v znamenje, da se nam ni treba bati nič hudega. Vsakdo si lahko sam misli, da smo potem nadaljevali z našo zabavo Še do pozne ure. Da se "je veselica tako lepo, mirno in tudi uspešno zaključi- peljdne smo imeli prvi odmor za la, se je zahvaliti vsem tukaj 30'minut; v tem času je slovensko dramatično in pevsko društvo "Naprej" apelo par krasnih pesmi; zatem je predsednik društva, brat Anton Žigon po- šnjim cenjenim bratskim društvom: sv. Jožefa, št. 12 K. S. K. Jednote, društvu sv. Ane, št. 120 K. S. K. Jednote, samostojnemu društvu sv. Lovrenca, zdravil vse goste in člane raz-j društvu VVoodmen of the World ličnih društev, ravnotako tudi št. 279, društvu Zvezda, št. 372 naš 18 letni bivši zastopnik dru- Mednarodne Zveze, društvu št. štva, brat Anton Bokal, ki je 124 S. N. P. Jednote, društvu priporočal vsem, ki še niso čla- Delavec, S. S. P. Zveze, pevske-ni društva in K. S. K. Jednote, mu društvu Zvon, posebno^lepa naj pristopijo pod okrilje te Jednote. Sobrat in glavni pravni odbornik Mr. John Dečman je v kratkih besedah pojasnil kolikih koristi so slovenske organi- hvala pa slovenskemu dramatičnemu in pevskemu društvu Naprej, ki se je polnoštevilno vdeležilo in nam zapelo tako krasne pesmi; in slednjič še enkrat hvala V3em rojakom in zaeije, ter je v prvi vrsti toplo rojakinjam, ki so nas prišli ta priporočal našo najstarejšo slo- dan obiskat in so s tem pripo-vensko katoliško podporno or-j mogli do tako lepega uspeha, ganizacijo, K. S. K. Jednoto, Živeli! .Za odbor: koliko dobrega je že ista stori- John Osolin, tajnik. la za uboge sirote in vdove, in: - je danes najmočnejša in naj- Iz urada društva Marije Sedem lrnejša slovenska katoliška Žalosti, št. 50, N. S. Pitts-lizacija v Ameriki. Kon- j biirgh. Pa. čf)J> je želel, da bi poslali vsi ka- S i tem naznanjam . vsemu toliškg misleči možje, žene/sino- članstvu našega društva, da se vi.ii^ hčere člani in članice K. S. K. Jednote. Tajnik drd&tva je nakratko povedal zgodovino društva, ki je bilo ustanovljeno dne 4. avgusta, 1904 s 26 člani; danes bo vršila prihodhja redna mesečna seja dne 14. septembra točno ob 2. uri popoldne v navadnih proatopfn ' Zatorej ste naprošeni vsi člatfl in članic^ da se te seje vdeležite v pol- pa šteje 155 članov in članic nem številu, ker imamo več odrastlega in 108 mladinskega važnih točk na dnevnem redu. oddelka, torej vseh skupaj 263. Na tej ssji-ee.bo rasntotiifalo. Društveni dohodki so bili odi ako si hočete postaviti kandida-ustanovitve do 25. avgusta, j te za volitev društvenih urad-1924 $69,570.95. Naše društvo je v tem času izplačalo $15,-495.50 bolniške podpore, za po- popoldne namesto ob 1:30. Toliko v blagohotno naznanilo, da se boste vedele ravnati. S sosestrskim pozdravom, Frances Terček, tajnica. __ Društvo sv. Marije Magdalene, ,št. 162, Cleveland, O. Kot tajnica društva apeliram na vse cenjene sestre, da bi bolj agitirale a pridobivanje novih kandidatinj za društvo. Sedaj prihajajo že bolj hladni dnevi; čas je tu; treba je zopet iti na delo, na delo za nove članice našega društva in K. S. K. Jednote. Že par mesecev je, kar smo imele tozadevne počitnice; zdaj je pa treba iznova'začeti, ako hočemo doseči zaželjeno število (500) skupnega članstva do konca tega leta. Mogoče še vse članice ne veste, da je društvdka pristopnina prosta za odrastli oddelek, to je $1 so plača manj do 1. januarja; za mladinski oddelek je pa vse prosto, pristop, knjiga in prva, mesečnina. Otrok ni treba predlagati na seji za pristop; kar peljite jih k zdravniku, in ko so potrjeni, postanejo takoj člani mladinskega oddelka za mali asesment 15 centov vsak mesec; posmrtnino se pa plačuje po starosti otroka in kolikor časa je pri Jednoti zavarovan. Sprejema se tudi otroke nečla-nic, samo da ga kaka redna članica vpiše v društvo. Cenjene sosestre! Dajte malo bolj agitirati! Cim več članic pridobite za aktivni, ali mladinski oddelek, tem lepše bo število za naše društvo in tudi za našo dično Jednoto. K sklepu vas še prosim, da bi se tudi malo bolj zanimale za seje, ker tam je kraj, kjer se sklepajo ideje za dobrobit društva in Jednote. Ostajam s sosestrskim pozdravom vdana vam Josephine Menart, tajnica. nikov meseca decembra. Dragi mi sobratje in sosestre! Tekoči mesec je za naše grebne stroške umrlih članov [društvo velikega pomena. Dne pa $1550; torej skupaj $17,-18. septembra t. 1. bo to dru-045.50. Za Jednotine asesme^-1 stvo staro 25 let. Ako bomo, , , ... te, plačo uradnikom, rent, ti-j priredili kako proslavo 25 let- P.re, f® Sjedmf®u ™m zao" Iz ureda društva , sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Sa ovime naznanjam članom i čTanicam zgor$ imenovano? društva da se bo okctržavala boduče sjednica dne 14. sept. o. g. točno u 2. sata posle pudne u običnoj prostorijama. Štoga dragi mi bračo i sestre vas u-moljavam, da bi se u večem broju ove sjednice udeležili bez isprike bolesti i važnog posla ili dela jer na ovpj sjednici imamo več važnih točka na dnevnem redu koje se moraju rešiti, a sa malo članstva se niš ne uredi, niti stvar ne reši. Več skovine, razne darove in vsi niče, zatorej vas prosim, da se I stale dve važne točke, koje nisu drugi stroški društva znašajo zanimate za to in da pridete na došle na red, stoga bi več enput $51,472.07. Skupni stroški v [prihodnjo sejo vsi Trez Izjeme" moralf. *** ™ "eševanje. *bute minulih 20 letih so bili $68,- Nadalje opozarjam vse one £ *uh na buducoJ 517.57; društvena blagajna pa člane in članice, ki zaostajate z|St°ga VaS Prosim jer nisu sada znaša še $1053.38; naše dru- društvenimi asesmenti, da se voC VrUČ1 dam' mtl pikmkl ne" štvo plačuje $2 bolniške podpo- malo bolj zanimafe za društvo re na dan. j in da plačate svoj dolg. Pom- V 20 letih je umrlo 38 dru- nfte, da v slučaju kake nesreče štvenih članov in članic, ki so ne boste deležni nikake podpo-bifi pri K. S. K. Jednoti zava- re, kakor je iste deležno član- rovani za $37,500. To vsoto so prejeli njih dediči. Imena umrlih članov in članic so: Karol Nograjšek, John Perhne, Valen- stvo, ki asesment redno plačuje. Tudi vsi oni, ki ste na potnih listih ali oddaljeni, ste prošeni, tin Kres, Josip Polončič, Josip da si te liste obnovite, ter poŠ-Ostanek, Frank ^ Končar, Tere- Ijete denar za 6 mesecev naprej zija i enkrat se je jelo pripravljati k nevihti, kar je vse aftomobili-ste zmedlo, da so hitro proti domu dirjali na vse strani. Vsakdo se je bal hudourja. V tej razburjenosti in naglici se je Mr. Kovič hotel umakniti nekemu avtomobilu; ker je pa v tenp trenotku preveč zavil v stran, se je njegov težki avtomobil prekucnil s 5 čevljev globok jarek. Grozen prizor! Grozne posledice! Pri tem mu je vodilno kolo (steering wheel) vdrlo in zlomilo prsa. Tudi njegova žena je bila opasno ranjena na glavi, po životu in na roki, med tem ko je bil eden izmed otrok bolj lahko ranjen, ostali toroci in služkinja pa nič, pač pa hudo prestrašeni. Takrat so ponesrečencem hitro priskočili na pomoč drugi izletniki in naložili ranjence na drugi avtomobil, da jih v naglici odpeljejo v bolnišnico. Toda radi zmede in preveč avtomobilov, je tudi ta avtomobil zadel v drugega in se je pri tem tako pokvaril, da so morali ranjence preložiti na drugega, nakar so jih odpeljali v Provid-ence bolnišnico v Kansas City, Kans. Ondi je bil Mr. Kovič spreviden s svetim poslednjim oljem, nakar je ob 7. uri zvečer izdihnil svojo blago dušo. Nesreča sc je pripetila ob 2.30 uri popoldne; a bila je že 6. ura, ko so z ranjenci dospeli v bolnišnico. ' , Ranjki Frank Kovič je bil doma blizu Celja na Spodnjem Štajerskem, kjer zapušča stariše in brate, eno sestro pa v Za grebu. Tej je poslal že pred letom dni denar, da bi prišla sem v Ameriko k njemu. Gotovo bo to žalostna novica za njegove sorodnike in sestro, ker ga ne bodo videli več živega. Zadela ga je usoda, da je moral na tako tragičen način zapustiti ta svet v najlepši starosti 38 let. Naša slovenska fara je zgubila ž njim dobrega farana in na društvenem polju tudi dobrega člana. Pokojnik je spar dal k društvu Vitezi sv. Jurija, št. 49, J. S. K. Jednote, kojega društva je bil to leto predsed nik, in bil je tudi Član samostojnega društva Triglav. Oba društva sta mu darovala krasne vence. Pri pogrebu je bilo marsikatero oko rosno nad tako naglo izgubo dragega sobrata in prijatelja. Da je bil ranjki v resnici obče spoštovan, se je to videlo, ker so ga ljudje kar trumoma hodili kropit in izkazati zadnjo čast na mrtvaškem odru. Pogreb se je vršil dne 14. avgusta iz hiše žalosti na 114 N. 5th St., v spremstvu obeh gori označenih društev v slovensko farno cerkev sv. Družine, kjer je daroval g. župnik Rev. Perše peto sveto mašo zadušnico. Pri tej priliki je imel tudi ganljiv govor, ki je segal vsem globoko srce. Iz cerkve se je sprevod pomikal po mestu na katoliško Mount Calvary pokopališče, kjer smo izročili zemeljske ostanke ranjkega Franka materi zemlji. » Dragi sobrat in prijatelj! Spavaj sladko sen pravičnega. Naj ti sveti večna luč! Na svidenje nad zvezdami! Njegovi soprogi in ostalim sorodnikom izražam naše globoko sožalje! Nadalje, ker ni bilo še v listih poročano, da je v naši naselbini letos umrlo že več naših rojakov, naj služijo te vrstice v naznanilo: Dne 19. januarja je tukaj u-mrl rojak Friderik Novak, star 85 let, doma iz Gradaca v Beli-krajifti; bolehal je dlje časa na jetiki; tukaj zapušča ženo in 3 nedorastle otročiče. Dne 18. junija je umrla v naši naselbini Mrs. Mary Maurin in sicer na porodu, stara 42 let, doma iz Radenc, blizu Starega Trga pri Poljanah; zapušča moža in 7 otrok. Dne 3. julija je v tukajšnji bolnišnici sv. Marjete umrl rojak John Kovačič, doma iz Škocjana na Dolenjskem. Tu- v Springfield, 111. Dne 22. julija je preminul rojak Ivan Žarna, star 70 let, po poklicu krojač, doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. Tako, dragi ranjki, ki ste pred nami zapustili to solzno dolino v tem času, vas vse imamo še v spominu. Želimo vam večni mir in pokoj; rodbinam vseh teh pa izražamo sožalje. Že precej časa je bil hudo bolan rojak John Hotujec, živeč na Orville St. Cul sem, da se mu zdravje obrača na boljše, kar mu vsi iz srca želimo. V bolnišnici sv. Marjete je bil te dni operiran rojak Frank Novič; prestati je moral kar tri nevarne operacije; na slepiču, utrgan ju in še eno; tudi ta bo polagoma okreval, Dotičnik stanuje pri družini Orel na N. 5th St. V bolnišnici se nahaja rojak Jim Jakovčič, kojemu je skočijo apno v oči v §wiftovi klavnici; bil je v nevarnosti, da izgubi vid, a zdravniki ga bodo izlečili. Nadalje sem čul, da je zopet nevarno zbolel naš rojak Jože Derčar, ki je prestal hudo operacijo že pred par meseci. Vsem tem želimo, da bi kmalu okrevali! Dne 5. septembra se bosta od tu podala naša vrla rojaka delegata društva št. 49 na XII. konvencijo J. S."K. Jednote v Lorain, O. in sicer Mr. Josip Cvitkovič in Mr. Math Petek. Želimo tem delegatom in vsem drugim označene Jednote mnogo uspeha in božjega blagoslova, da bi J. S. K. Jednota še vedno pod tem lepim imenom rastla in bila v dobrobit slovenskega katoliškega naroda v Ameriki. Proč z odpadniki in sovražniki svete vere ter z izdajalci našega naroda! Zapustil nas je naš rojak Anton škof, ker je šel k svojemu bratu v So. Omaho, Neb. Želimo .mu ondi mnogo sreče. Obiskal je svojega brata, sorodnike ter tukajšnje prijatelje iz duhovnih vaj gredoČ iz St. Mary, Kans.. Rev. .Marko Pa-pich S. J. iz državne univerze v St. Louis, Mo., ter se zopet tja podal še isti večer ob 11:50. Povrnile so se naše tri častite šolske sestre iz duhovnih vaj in počitnic iz So. Chicaga, IU. Veseli nas, ko čujemo, da se povrnejo vse. Želimo jim obilo božjega blagoslova v naši naselbini. Naj še omenim, da imamo tukaj pravo saharsko vročino. Človek se mora celo v senci potiti, a lečila in tolažbe od nikoder ni! Kvečjem če se človek napije malo mrzle vode, če ima dosti ledu v hladilni omarici. Gospod urednik! Že čriček prepeva in trgat veleva, spet pojdemo brat! O naši kansaški trgatvi vam bom pa prihodnjič kaj poročal. Tukaj imajo nekateri naši rojaki prav lepe gorice kot v znani Trški gori. Prišel bo prišel sv. Martin-- S pozdravom, _ Poročevalec.' Leavenworth, Kans. ■■ la baš nedelja, je'Veliko izlet- kaj zapušča mater m dve orno-nikov hitelo ven na deželo. Na-(ženi eestri, ena je pa omožena Joliet, IU. — Zaročila sta se v naši naselbini živeča Miss Anna Bučhar in Mr. Martin Ju-ričič. Zaročenka je hči spoštovane družine Josip Bucharja na 527 Marble St., zaročenec pa sin tudi ugledne družine Mr. in Mrs. Martin Jurečiča, na 1218 N. Center St. Poroka se bo vršila dne 24. septembra v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Srečnima zaročencema iskreno častitamo. Naj jima bo bodoča pot zakonskega življenja potresena s cvetkami sreče, zdravja, zadovoljstva in blagostanja ! LISTNICA UREDtflSTVAr1 Važno za iu?,5a društva prekmurskih Slovencev! S prihodnjo številko bomo pričeli priobčevati nad vse zanimive čirtice in opis o prekmurju izpod peresa univerznega profesorja dr. M. Slaviča, biv-Sega izvedenca za Prekmurje pri mirovni konferenci v Pari- DaUe aa tretji strta*. - , zu; ta opis bo izhajal poj naslovom "Prekmurje." " Označeni opis ne bo zanimiv samo za prekmurske Slovence, ampak tudi za ostale čitatelje, ker sega nazaj še v 6. stoletje po Kr. in vsebuje vse važne zgodovinske podatke do novejše dobe. To knjigo nam je iz prijaznosti posodil Rev. Veren, župnik fare sv. Jožefa v Bethle-hem, Pa., rodom prekmurski Slovenec, za kar mu na tem mestu izrekamo lepo zahvalo L POPRAVEK. V zadnji številki "Glasila" se je med na prvi strani priobčene "Clevelandske vesti" urinil neljubi tiskarski škrat. 1V dru gem stolpcu zdolej označenem poročilu o smrti Fr. Mesojedec je korektor (proofreader) zadnjih devet vrstic spregledal; do-tične vrste spadajo v peti stolpec (Vesti iz Jugoslavije) pod drugo vest označeno Kot morilec .. . Franc Poje iz Trave pri ' Kočevju itd. Dalje naj se v ravnoisti številki čita nadpis članka na 5. strani naipesto "The New Va-cation year" pravilno "The new School year." Uredništvo. Vinica pri Črnomlju. — Zakaj ni od nas ničesar brati v tem listu? Ker nihče ne piše. Veter vam pa novic ne bo prinašal čez morje, ker bi preje vse vanj popadale. Če boste hpteli, boste še večkrat od zdaj zanaprej brali. Začnimo približno eno leto nazaj. V začetku septembra lanskega leta nas je zapustil naš pridni župnik g. Pavlin Bit-nar, ki je zdaj v Črnomlju. Ta gospod je v mnogoterem oziru prenovil in preuredil faro. U-štanovil je razna društva, kjer s6 vzgaja dobra katoliška mladina. Dal je popraviti in prenoviti nekaj podružnih cerkva; na Suhorju, v Podklancu, v Hrastu. Zbiral je tudi za novo župno cerkev na VTnicL Precejšne všote *Id" dardvafl rafai6 Amerikanci. Vendar je seveda še vse premalo za tako stavbo, še bo potrebno prositi in zbirati. Novi g. župnik Ciril Lek-Šan je stopil v stopinje svojega prednika in nadaljuje njegovo delo. Sicer je še mlad, pa se bo že izučil, kako je treba delati med ljudstvom. Dne 7. julija ponoči je prišla nad nas huda nesreča. Padala je strašna toča, ki je pobila velik del poljskih pridelkov. Vmes je divjal silen vihar. Dne 3 avgusta so imeli naši vrli Orli veliko slavnost. Pri kapelici sv Jurija so dali blagosloviti svoj novi prapor, ki so ga vsi navzoči občudovali. Izvršil ga je domačin Jože Cestnik. Popoldne je bila velika javna telovadba. Od daleč so prišli ljudje, da vidijo, kaj zna naša mladina. Odšli so vsi z najboljšimi vtisi. Prapor sicer še ni ves plačan,' pa mladi zaupajo na svojo moč in na dobra srca. Z danes z Bogom! Drugič več! Bodite pozdravljeni vsi od Vinice! Aha še to: dne 24,. avgusta bodo na Vinici občinske volitve. Tri stranke bodo nastavile svoje škrinje: Slovenska ljudska, liberalna In republikanska stranka. Kaj bodo izvolile, vam hočem prihodnjič sporočiti. čiti. Naročnik. nad 80,000 kron. Sedaj pa še v sredi leta 1924 ni bilo od osil-niških zvonov nič slišati in se je popravici mislilo in govorilo, da smo denar zapravili, pa je le zvonar stvar zavlekel. Na dan presvetega Srca Jezusovega, 27. junija t. 1. pa smo doživeli lepo slovesnost, kakršne Osilnica še ni videla: blagoslov Ijena sta bila pred cerkvijo v navzočnosti velike množice vernikov dva lepa' bronasta zvonova, ki bi jih brez ameriških dobrotnikov nikdar ne dobila Osilnica. Vse trdi, da so to glasovi prejšnjih svetogorskih zvonov pri Gerovem. Veliki tehta 1009 kg., mali 561 kg. Večji ima napis: "So brata mi v vojski ubili srce zanj Amerikanci verni ulili." Popolnoma resnično to še ni, pa upamo, da še bo. Za manjšega je bilo ameriških darov preveč, za večjega pa 60,000 kron premalo. Pa smo ta napis vseeno dejali na večjega, ker vem, da boste še pomagali. Manjka nam pa še okrog 80,000 kron, ki jih pri naši rev ščini ne bo lahko spraviti sku paj. Darovali so: Matija in Ma rija Rački, Kirbyville, Texas $100 in nabrala $50; Jera Jelene, New York 1860 kron, Ivan Štimec, Chicago 1668 dinarjev Marija Štimec, Kansas 3000 Osilnica pri Kočevju, stara domovina — Gospod urednik, ponižno prosim, prostora, da izrečem vredno zahvalo ameriškim dobrotnikom, ki so pomagali Osilnici do lepih novih zvonov. Zakaj že leta 1921 so na mojo prošnjo, naj v zahvalo, da so bili obvarovani z odhodom v Ameriko vojnih strahot, pomagajo rojstni fari nazaj do zvonov, nabrali 61,000 kron. Ko sem 5. julija, 1922 zvonove kar naročil, brez zadostnega denarja, so mi ameriški dobrotniki na mojo milo prošnjo vdrugič priskočili na pomoč in poslali kron, Marija čop, Sandusky 1000 kron, Marija Tomec, New York, nabrala 10,179 dinarjev Marija Bukovec, Cleveland, na brala 2479 dinarjev, Viktor To-jnec, Kansas, 6000 kron, Anton Zurga, Arkansas 2916 dinarjev Peter Bukovec, Cleveland, 1550 dinarjev, Jakob Poje in Blaž Žagar, Kansas, nabrala 5250 dinarjev, Ana Rusec 416 dinarjev, Jurij Oswald, Zwolle, La., 870 dinarjev, Albert Čop, Joliet, BI., 430 dinarjev, Marija Rajši, New York, 442 dinarjev, Ana Volf, Kansas, 472.50 dinarjev, Slava Gašperc, New York, 125 dinarjev. Vseh darov iz Amerike je bilo 35,855 dinar je*;1" ' «*»J»V - Vsi ti dobrotniki so bili pri blagoslovljenju za botre in jih je zastopala Marija Bukovec, ki je med tem iz Clevelanda pri šla domov. Veliki zvon nosi podobo Srca Jezusovega in kot nalašč je prišlo blagoslovljenje na praznik Srca Jezusovega, kakor bi hotel reči, da nas hoče vabiti k Jezusu in vnemati k ljubezni do njega. S pozdravom do vseh naših faranov živečih v Ameriki! Jakob Omahen. župnik. Dostavek k dopisu: Vsem darovalcem v Kansas City, ki so se odzvali na mojo milo prošnjo kličem: Iskrena zahvala! Bog vam tisočkrat poplačaj, da bi avonovi večno slavo peli za vsak najmanjši dar! Častitam jim na njihov slovesni dan! Blaž Žagar, 530 Elizabeth Ave (Advertis.) Kansas City, Kans. Zaključni katoliški shod v Forest City. Pa. (Nadaljevanje) Predsedatelj shoda je zatem navzočim predstavil prihodnjega govornika, brata Anton Grdina, glavnega predsednika K. S. K. Jednote, ki je najprvo v angleškem jeziku pozdravil navzoče člane Mladinskega oddelka in se jim zahvalil za tako krasen nastop v današnji paradi. Razložil jim je v jedrnatih besedah zgodovino in pomen naše Jednote, ter jih navduševal k tako vnetemu delovanju za našo organizacijo, kakršno izvršujejo že celih 30 let njih dobri stariši. V slovenskem jeziku je brat Grdina govoril takole: 'Gospod predsednik, častita duhovščina, bratje in sestre in vsi farani fare sv. Jožefa tukajšnje naselbine: "Kar ste danes že slišali veliko povedanega od mojega predgovornika, č. g. Dr. Hugo Brena v cerkvi pri sv. maši in sedaj tukaj, bi to že zadostovalo za naš katoliški shod; kar vam je povedal imenovani govornik, vam bolje in jasneje nikdo povedati ne more. Ven dar pa, ker bi nekateri rekli, da duhovnik govori zato, ker je to njegov posel in dolžnost, na; radi tega nekaj spregovorimo tudi mi lajiki, kateri nosimo drugačne ovratnike. Naj izra zimo tudi mi svoje misli na teh katoliških shodih, kjer se zamO-remo kakor v svoji hiši pripro-sto in jasno sporazumeti o vseh vprašanjih naših vsakdanjih razmer in potreb. Dr. Hugo Bren vam je cerkvi razložil natančno in jasno pomen , naših katoliških shodov; povedal vam je, kako so se isti začeli. Zakaj da so se začeli v naši mili domovini in kako velik uspeh so doprinesli To, kar je rabila naša domovina za obrambo vere, to potrebujemo tudi mi. Na shodih se lož-je sporazumemo kakor pa zamoremo naučiti samo iz pri dig v cerkvah, kjer se ne more stvari tako■ razložiti kakor so potrebne in zato prirejamo te shode, o katerih ste že toliko slišali in čitali. "Na shodih se razmotriva ali razlaga o raznih vprašanjih na ših vsakdanjih razmer, v katerih živimo in o naših dolžnostih, katere imamo kot katoli čanje in kot člani K. S. K. Jed note. Govorniki vam vsak drugi smeri obrazložujejo je dro, eni ene in drugi druge vsebine; Dr. Hugo Bren vam je ravno prav na jasen način orisal "Značaj katoličana, kdo je značajen." Jaz pa naj vam danes govorim o dolžnosti katoličana, in predno s tem nadaljujem, vas vse sobratsko pozdravljam. V imenu vsega članstva K. S. K. Jednote se vam naj prvo prav odkrito zahvaljujem za tako slovesno prirejen katoliški shod, za toliko požrtvovalnost, s katero ste naredili ta shod kot krono vseh drugih do sedaj prirejenih shodov; pripravili ste nekaj, kar dosedaj še drugje niso priredili. Vi niste po "številu največji, pa ste po umetnosti; za to prireditev prekosili druge, in zato vam gre vse priznanje in spoštovanje, ker ste nas z vašo prireditvijo popolnoma očarali; storili ste več kakor smo kdaj pričakovali in zato smo vam hvaležni vsi. Torej kaj je kot katoličan vsak lajik storiti dolžan? Ali se mi zavedamo svojih dolžnosti? Ali mi kaj storimo v ta namen? Danes, ko čujemo o samem naprednjaštvu, o zaničevanju onih, kateri še opravljajo in spoštujejo svetinje sv. vere — danes pravim, ko se napadajo z vsakovrstnimi priimki naši duhovniki, naši redovniki — danes, ko se osebe in stan kakor ga reprezentira tu častna oseba kakor je Dr. Bren, zaničujeja kakor psi in druge živali, ko se z vsakovrstnimi priimki kakor 'bosonogi kozli' nazivljajo ftd. In kaj mi storimo, kaj mi odgovarjamo? Ničesar. Bojimo se, da nas bo kdo napadel. Z molčanjem zatajimo svoje prepričanje, s strahom zatajimo svoje dolžnosti, in Še celo pravimo: 'O prav dobro ga je naklestil.' Na tihem obsojamo; vemo, da je to velika vhebovpijoča krivica, pa pravimo: 'O, kaj se hočem jaz v to vtikati? itd.' O, mi nismo tako ognjeviti kakor so naši nasprotniki; mi pustimo, da se sme po naših voditeljih, duhovnikih, mlatiti, se z njih briti norce, jih srairiotiti. Mi smo krivi, mi sami smo odgovorni, mi smo nasprotnike podpirali in jih še podpiramo v svojo lastno škodo. Proti lastnem prepričanju jim mi pomagamo zidati protiver-ske trdnjave z našimi žulji, z našim denarjem. Kar poglejmo, če ni to prava resnica. Dejstva naj g6vore. 1 Ali niso naši rojaki prišli v Ameriko večinoma vsi s pravim verskim prepričanjem, s vero y srcu? Da, to vemo vsi. In kdo jih je "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 10. SBPfEMBRA^lggj. sopisje. Kakšno časopisje Naše slovensko časopisje. Jeli bilo to časopisje že od začetka protikatoliško? Ne ni bilo. postalo je pozneje, mi smo ga podprli, in mi ga podpiramo še dandanes, večina nevedoč, kje in kako; večinoma prisiljeno, izlorabljeno. Od katoličanov je prišla vsa podpora, in danes kaj se katoličanom meče v obraz? Strašno za slišati! Naj vam omenim le en slučaj v dokaz, ker ako vam govorim brez dokazov, me bodo smatrali zopet za lažnjivca: S. N. P. Jednota x obstoji iz največ dobrih katoliških Slovencev, kot taki pa so bili umetnim potom oropani vseh svojih katoliških pravic, dasi jih je danes več kot 75 procentov katoličanov, nimajo svojih pravic Če piše katoličan kaj katoliškega, se mu rogajo, ga takoj napadejo, ali največkrat pa gre njegovo pisanje v koš in katoličan si ne more pomagati; največkrat je pa vzrok to, da si nočemo pomagati. Kadar kateri izmed vas ne dobi svojih pravic kakor se vam morajo dati, se ni treba vam ustrašiti ali odnehati, vi kot tak morate iti še dalje, vi zahtevajte svoje pravice kot jih mora dobiti vsaki član. Pišite enkrat, dvakrat in če se vas ne vpošteva, se o-brnite na zavarovalnega komisarja vaše države in naznanite, da se vam kratijo ustavne pravice organizacije, v katero spadate. Kot katoličanje ste to dolžni storitir Če sme vsaka propala oseba v "Prosveti" (Glasilu S. N. P. Jednote) sramotiti vas in vašo sveto vero, jo smete vi tudi braniti, pa ne samo braniti, marveč se zanjo potegniti, drugače ste katoličanje samo po imenu. Da pa boste Še bolje vedeli in me razumeli, naj navedem v to potrebni dokaz: Pred nekaj časom je v njih glasilu "Prosveti" pisal en član S. N. P. Jednote, polovico strani omenjenega lista nesramen in žaljiv napad naravnost na svete zakramente, han' svete obrede, katere mi spoštujemo; norčeval se je iz svete daritve in drugega. To čtivo je doseglo na tisoče in tisoče katoliških družin. Kakor smrad gnjilobe se je navalilo na mize v vaših hišah, vi ste morda to obsojali, vi pravim, ki še verujete in stojite trdno. Kaj pa je to uplivalo za druge omahljive in malover-ne? Oni so pa to vzeli za resnično, češ, rekli so: 'O saj če to ni res, pa bi tudi pisati ne smeli.' In zopet drugi so rekli: O, saj je veliko katoličanov naši Jednoti, se bodo že potegnili.' En čas ste molčali in Čakali eden drugega in potem ste pozabili, oni, ki pa je pisal je dobil zato še korajžo in potuho radi vaše dobre potrpežljivosti in svete molčečnosti. O, da bi se nekaj jednakega zgodilo med drugimi katoličani, da bi eden od njihovih lastnih rojakov sramotil njegove duhovne ali vero! Gorje bi bilo takemu, takoj bi moral pobrati šila in kopita in bežati iz one naselbi ne. Mi pa smo tako malomarni, da namesto da' delamo odločno pa storimo uslugo obetna, navadno vse lepo podpiramo, odpravimo, najprvo kot katoličanje naročimo katoliški list, in potem pa plačamo še za proti* katoliškega; razumelo bi se takole: Mi greme na božjo pot, in da pa ne bo zamere zlodeju, mu doma nažgemo svečo v po-čast. Ravno tako se da to razumeti in prav nič drugače to ne zgleda. Da je danes nekato-liško ali t>olje rečeno naravnost protikatoliško časopisje proti nam tako močno, smo krtvi prav sami mi, mi .smo ga podpirali in mi ga vzdržujemo. Povejte mi, koliko izmed vas, ali pa rečem iz med cele naselbine je ljudi tukaj, (ht niso in se ne štejejo med katoličane? Prav vsi, in vsi bodo hoteli kot taki vsaj umreti kakor to vidimo dosedaj, mogoče s kako izjemo. In vendar nastane vprašanje: se katoličanu spodobi? Ali bo-[pričeli še lansko leto, naj ti sho-Ije rečeno: kot je katoličana di ostanejo še v prihodnjem le- dolžnost? Pojdite pogledat po tu. Naj bodo ti shodi _____ njihovih hišah, kakšno časopis- vsem jedro m živelj, s katerim je imajp in boste takoj spozna- se ojačujemo med seboj. Deli, kakšni so, in če še niso, pa lajmo za to, kar delajo drugi, pazite kakšni bodo postali. in delajmo tudi zato, ker je to "V resnici je tudi to, da so naša sveta dolžnost!" mnogi prisiljeni, da imajo tako Govornik je žel za svoje na-časopisje radi njihove organi- vduševalne besede buren aplavz zacije, oni se s tem ne strinja- od strani navzočih zborovalcev. jO, ga zmečejo v peč in pri tem Opomba uredništva: V št. ostanejo vstrajni, mnogi se pa 35 objavljenem poročilu o tem tega oklepajo kot ranice, in shodu je bilo pomotoma poro-kdor je zasledoval tekoče leto, čano, da je v skupini Mladin-je imel čast (ali pa na žalost) skega oddelka na lepo okraše-videti, kaj je že vse to protika- nem vozu (float) K. S. K^Jed-toliško časopisje naredilo hude- noto predstavljala dražestna ga in za naš slovenski narod gdč. Ana Kobal. Pravilno se nesrečnega. Pojdite po hišah ima glasiti ime Ana Bokal. Na-in poglejte, saj ni treba našim vedenka je hčerka večletnega besedam verjeti, dejstva haj bivšega zastopnika društva št. govore. Kjer je bila poprej 77, brata Antona Bokala, sreča, mir in zadovoljstvo, tam Km*c lMihodnJlt je sedaj pravi pekel, večino boste znali že iz tega, če pogleda-! te na mizo kakšen časopis je g tam, Jn če ste čuli kaj se je Llofitno vest 0 gmrti našerfra- 5NANILO IN ZAHVALA. tužnim srcem naznanjamo zgodilo v tej in Vni hiši, boste Loljubljene> zveste žene in do_ to takoj pripisali njihovemu bre matere 7 otrok> Mrs življenju, katerega so zajemali iz teh časopisov. katera je umrla dne 6. avgu- "Pa če bi vam hotel o tem sta t. L po kratki, mučni vro-govoriti cele dneve, bi še ne činski bolezni v starosti 37 let. zmanjkalo dokazov; saj veste Pogreb se je vršil dne 10. av-tako dobro kot jaz vi sami, z gusta ob 10. uri dopoldne* s pe-dobrlh katoličanov so naredili to sv. mašo, nakar je bila poko-nesrečne, podivjane ljudi, ka- pana na pokopališču sv. Jože-teri se nikdar več ne čutijo fa. Pokojnica je bila doma iz srečne, pač pa nezadovoljne, tu Rožendola pri Semiču na Do-se sliši o pobojih, zopet tam si I lenjskem. je vzel kdo življenje, razporoke Tem potom se iz srca lepo za-so na dnevnem rdu, saj Če ni hvaljujemo vsem sorodnikom vere, potem po čemu življenje? in prijateljem za krasne vence, Dostavim naj še samo tole: katere so položili na njeno krče se našim verskim odpadni- sto. Dalje iskrena hvala vsem kom izplača, da agitirajo za Udeležencem pogreba. Še en-svojo ničvredno propagando, krat lepa hvala vsem skupaj! tako agilno, tako skrbno, in da 'Draga nam, nepozabna žena radi vse žrtvujejo za propagan- in ljuba mati! Si prestala že težave, vse trpljenje in skrbi! Lepšfe naj ti solnce sije! Večna zarja rumeni! Počivaj v miru v svobodni če ne morete dojiti svojega otroka, mu dajte Eagle Mleko, hrano, ki je vzredila več močnih in trša-tih otrok kot vsa druga hrana za otroke skupaj. Tisočere matere so izpričale njega za-sluhe kot otroška hrana. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo, ker je čista, varna in lahko prebavljiva hrana za otroke. •Ni dvoma glede čistosti ali sijajnih uspehov Eagle Mleka za hrano otroka. Vedno je čisto in sveže. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjiga za otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno. (2) potem naredil drugačne? Ča- J koliko pa jih živi tudi tako kot THE BOMEH OOMBMnf Borden Bldg., NcwYotk JOS. KLEPEC Insurance — Real EnUte — Loans 215 N. Chicago St. Phone 5768 JOLIET, ILL. Edino slovensko podjetje te vrste. Zavaruje hiše in pohištva. Prodaje hiše in lote. Pošilja in posojuje denar, lavni notar za Ameriko in stari kraj. Se priporoča Slovencem in Hrvatom. 'ra slovensko-hratska MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd St, Chicago, IIL Pozor gospodinjel Ako rabite pf* do časopisja, zakaj pa bi še mi nadalje spali? Spali, pravim smo dolgo in vse zaspali. Kdo nam je oropal našo K. S. K. Jednoto, da danes šteje mih 14 tisoč odrastlih članov, |ameriški zemlji! Pokojnico priti je bila prva in najboljša or- poročamo v molitev in blag spo-ganizacija? Ali je ni oropalo min slovensko proti versko časopis- Žalujoči ostali: , ,e? "^Dahes imamo pri našemu John Babich, soprog. narodu, ki šteje nad 200,000 Johny, Joseph, Agnes, MaryJ duš. le„ skromno organizacijo. Emma, Olga in Rose, sinovi in Lahko vidite samo, ako hočete, hčere kdo je kriv in od kod vse to 1 Leadville, Colo., 29. avg., 1924. prihaja. In marsikateri vse to dobro vidi ih ve, kje je krivica, I NAZNANILO IN ZAHVALA, pa si nikdo ne upa ziniti bese- S tužnim srcem naznanjamo, dice, ker gorje onemu, kdor bi da smo izročili materi, črni se drznil kaj tem navdušenim zemlji katoliškega in dobrega narodnjakom' zabeliti, takoj očeta skočijo namesto enega od štirih John Orehek-a, strani na osebo, katera se jim ki je umrl dne 20. avgusta ne pokori. Kdo si upa danes Pokojnik je bil rojen dne 6. povedati resnico v obraz? Mor- avgusta, 1876 v vasi Žeje, fara da kakšen podjetnik? Ne! Če Dob pri Domžalah. Tukaj zase oglasi pa kateri priprost. de- pušča soprogo, tri sinove in pet lavec, ki je katoliškega mišlje- hčera ( dve že omožene), v stanja, se pa iz njega brije norce, rem kraju pa enega brata in Vidite vsega tega smo krivi mi eno sestro, katoličanje, ker nismo storili in Prav lepo se zahvaljujem č. pokazali svoje prave katoliške g. župniku Rev. Fr. M. Jevni-dolžnosti; vsi jih zanemarjamo, | ku za pomenljivo cerkveno o-vsi se bojimo biti odločni, od-1 pravilo in ganljiv govor v cer-kriti in delujoči člani katoliške kvi ter za spremstvo do groba, družbe. To pa ni prav in tako Lepa hvala vsem, ki so ga pri-nismo storili svoje dolžnosti. šli kropit na mrtvaškem odru "In kakor sem rekel, če se iz- kakor tudi vsem za darovane plača nasprotnikom delati za vence. Potem vsem članom prazen nič, se mora izplačati društva sv. Jožefa, št. 12 K. S. tudi nam, da agitiramo za svo- K. Jednote, dalje društvu jo versko stališče, za svojo ka- Woodmen of the World in sa-toliško Jednoto. Imamo orga- mostojnemu društvu sv. Lov-nizacijo, katera je naša obramb- renca, ki so ga spremili v tako na armada v tej se moramo obilnem številu na pokopališče, zbirati, v tej se moramo orga- Največja tolažba je za nesreč nizirati, sami posamezno ne no družino pokojnika, ko vidi, moremo ničesar, skupno zmore- j da ga spremlja veliko število remo vse. Po pravici rečeno, bi njegovih prijateljev in sobra-moral biti vsak katoliški Slove- tov k večnemu počitku. Torej nec, vsaka Slovenka, član in čla- še enkrat srčna hvala vsem, ki nigi naše dične organizacije K. ste nas obiskali za časa pokoj-S. K. Jednote. Prva je bila nega bolezni in smrti; nas to- ^ f^i ra pijačo, med nami m prva mora ostati; lažili m se vdeležili pogreba. tedaj je v vašo koristi ^ misli. kar smo zamudili moramo p^ Vsem skupaj ostanemo vedno te na neWyorčana, ker ta naj- gospodinjstvu sladko, ali kislo smetano, (Cresm) ali okusno, doma narejeno ault, Butter, oglasite se v moji mlekarni. Jaz prodajam mleko, iti je paaterill-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančne pro-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega nrada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rcjcnccn. Mleko razvažam po hiiah točna vaak dan o pravem času. Za obilna naročila ss toplo priporočam PSANK GHLL. •tervaak 1818 W. ttad at* New-Yorško GROZDJE Starim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naznanjam, da bom tudi letos razpošiljal newyorško grozdje. Ako ste torej namenjeni napraviti si kaj grozdnega soka in ako praviti; za kar so nas oropali, hvaležni za vse izkazane dobro-moramo nazaj priboriti, spati te. Ti pa nepozabni mi soprog ne smemo več, ker tudi dntgi in ljubljeni oče, počivaj v miru!) ne spijo; če so pa opravičeni za Sveti naj ti nebeška luč. Na agitacijo drugi, torej moramo zopetno svidenje tamkaj nad biti tudi mi. Le na delo za zvezdami! Spomin na Tebe boljšo in večjo K. S. K. Jednoto ostane vedno v naših srcih. Naj ln versko prepričanje. Če dela- ti bo lahka amerfšk* gruda! mo za eno, velja že za oboje! Žalujoči i ln še tole: Ker danes takore- jMary Orehek, soproga z koč zaključujemo letno sezono ostalo družino, s tem shodom tukaj v Pennsyl-1 Forest City, Pa., 2. sept., 1924. vaniji, v državi, v kateri smo vso bolje odgovarja našemu okusu in se iz njega tudi največ dobi. Med našimi rojaki raste zahteva po tem grozdju od Teta do leta. Zato je potrebno, da mi svojo zahtevo sporočite še pred trgatvijo, da se bom vedel ravnati. Za letos se obeta prav dobra kapljica Prijaviti se čim prej. JOSEPH VOGRIČ, Box 8, Sta. D, New York, N. Y. GLASILO K. S. K. JEDNOTE uit TMni emaal oboah of Hm ourb carniolian slovenian catholic oboi rf th« , UNITED STATES OF AMEUCA. >y ud ia Uu fatterMt rf tfcfl OFFICE: «117 St AT.. T« m, CLEVELAND. OHIO. MHIJONARSKA MORILCA LEOPOLD IN LEOB. V zgodovini ameriške kriminologije bo baš danes imenoval novo stvar "Aviette" in se poskušal dvigniti v zrak s silo svojih nog. Res, imel je nekaj uspeha, kajti s svojo pripravo se je resnično dvignil v zrak, toda komaj en meter visoko in v tej višini je preletel daljavo 12 metrov. Listi so nekaj časa pisali o njem in njegovih poskusih, potem pa je vse utihnilo in mož je že pozabljen. V primeri s svojo velikostjo je človek jako slabotno bitje. Skoro vsaka žival ga sorazmerno premaga v moči. Treba je le primerjati njegovo moč z močjo majčkene kobilice, pa se to vidi. Vsekakor, če bi znal Človek združiti silo svojih mišic in jo pravilno izrabiti, bi se lahko dvignil v zrak in vztrajal v poletu kako uro dolgo. Ptič ima v prsih silovite mišice, če se jih primerja s človekovimi. Toda na tleh je on počasno in nerodno bitje. Samo z največjim naporom preteče 100 m v 10 sekundah ali približno svojo petkratno dolgost v sekundi. Bolha pa more v hipu sekunde preskočiti tisočkrat tako veliko daljavo kot je ona sama dolga. Toda človek ima možgane in ti daleč odtehtajo vse telesne pomanjkljivosti. PRISTOPAJTE h k. s. k. Jednoti, prvi in najstarejši slovanski podporni organizaciji v Amarikil A, 1924. Solvi •ktfvBega oddelka snaia 100.18%: delk« aub 12143% Od astaaovitve d* L avgusta, 1924 xna&a akupua podpora >2,368.247.00. . . J lt_ . GLAVNI URADNIKI: II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, M& ™ III. podp red sed:' Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Shebovcan .Wie. Glavni tainik: Josip Zalar. 1004 N. fcbicago St, Joliet. Si ' Pomoftii tajnik: Steve G Vertin, 1004 iTchicaio St, JoMoL IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Bioadway, Joliet, IU. . Duhovni vodja: Re* Luka Gladek, 395 So. Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, R. 303 Am^^ Bank Bld« 000 Grant St at Sizth Ave, Pittsburgh, Pa. * - . _ . _ NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— lOth St., North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, IIL John Germ, 817 Eaat "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. «A". Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicago, IIL Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. . . ^ PRAVNI ODBOR: John Dechnun, Bo* 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K/JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. ; Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote aaj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU, dopise, druitveoe vesti.razna naznanila, oglase in nardCnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St Clair Ave, Cleveland, Ohio. rr E URADA GLAVNEGA TAJNIKA L S. K. JEDNOTE. združitev društev. V smislu pravil člen XXIV., točka 144, spojilo se je društv/) Jezus Dobri Pastir, št. 49, z društvom sv. Jožefa, št. 41 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa. Spojitev se je izvršila dne 1. septembra, 1924. Za glavni urad S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, glavni tajnik. sestava imenika članstva. Na vsa krajevna društva odposlane so bile takozvane listine "Imenik članov in članic." Vse cenjene 'tajnike in tajnice prosim, da izpišejo imena vseh članov in članic po starostnih razredih, z označbo certifikat številke, zavarovalninske vsote in datumom pristopa. Imeniki naj bodo izpisani kolikor mogoče natančno. Tajniki in tajnice društev spadajočih v centralni bolniški oddelek naj označijo natančno, kateri so zavarovani po $1 in zopet kateri so zavarocani po $2 dnevne bolniške podpore. Ravno tako naj se označi s posebnim znamenjem one, ki niso zavarovani proti bolezni. Vse cenjene tajnike in tajnice prosim, da imenike kakor hitro mogoče izpišejo in pošljejo v pregled. Na vsak način pa morajo biti imeniki društev najkasnej'e do 10y novembra \ glavnem uradu. ,, „ * . , : ,r I * .t Tajniki in tajnice, ki ne bodo poslali imenika v pregled, bodo sami krivi in odgovorni za morebitne pomote ali napake. Z bratskim pozdravom, ■ „ • JOSIP ZALAR, glavni tajnik. važno za Članstvo centralnega bolniškega oddelka. Člen J, točka 23, pravil centralnega bolniškega oddelka se glasi: "Ako se nahaja član na notnem listu » kakem mestu, ali naselbini, kjer ie obstoji kaho krajevno društvo K. S. K. Jednot« spadajo«* ▼ centralni bolniški oddelek. MORA prestopiti k onemu društvu. drj*ače "NI" v slučaju bolezni opravičen do bolniške podpore; sa tak prestop naj se mu "NE RAČUNA" od strani društva nobenih prispevkov. Predstoječa točka se ni od gotovih strani vpoštevala, zato tukaj priobčujem imena vseh društev spadajočih v centralni bolniški oddelek, ter tem potom prosim in opozarjam vse cenjene tajnike in tajnice, ki imajo na potnem listu katerega člana ali članico, da ga obvestijo in opozorijo na goraj omenjeno točko pravil, ter mu pošljejo prestopni list in zahtevajo, da prestopi k tamošnjemu društvu, ako se v dotičnem mestu ali naselbini nahaja društvo K. S. K. Jednote spadajoče v centralni bolniški oddelek. Član ali članica, ki bi tega ne hotel vpoštevati, v slučaju bolezni ne bo opravičen do bolniške podpore. To naj služi v navodilo in svarilo vsem članom in članicam centralnega bolniškega oddelka, ki se nahajajo na potnih listih. Društva spadajoča v centralni bolniški oddelek: ^ Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn. ' Društvo sv. Družine, št. 5, La Salle, 111. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, III. . Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont. Društvo Marije Pomočnice, št. 17, Jenny Lind, Ark. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich. Društvo sv. Jožefa, št. 21, Federal, Pa. Društvo sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O. / Društvo sv. Barbare, št. 24, Blocton, Ala. Društvo sv. Vida; št. 25, Cleveland, O. Društvo sv. Petra, št. 30, Cahunet, Mich. Društvo Jezus Dobri Pastir, št. 32, Enumclaw, Wash. Društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 45, E. Helena, Mont. Društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind. Društvo sv. Jožefa, it. 55, Crested Butte, Colo. Druitvo sv.' Jožefa, št. 56, Leadville, Colo. Druitvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. Druitvo s v. Jožefa, št. 58, Haser, Pa. Druitvo sv. Cirila in Metoda, it. 59, Eveleth, Minn-Druitvo sv. Janeza Krstnika, št. #0, Wenona, IU. Društvo sv. Jožefa, it. 69, Great Falls, Mont. Druitvo sv. Antona Padovanskega, št. 71, Crabtree, Pa. Druitvo Aniona Padovanskega, it. 72, Ely, Minn. Druitvo sv. Barbare, it. 74, Springfield, IU. Druitvo sv. Martina, it. 75, U Salle, IU. Druitvo sv. Alojzija, it. 83, Fleming, Kans. Druitvo Marije Sedem Žalosti, it. 84, Tjrimountain, Mich. Druitvo Srca Marije, it. 86, Ročk Springs, Wyo. Druitvo sv. Alojzija, št. 88, Mohawk, Mich. Društvo Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn. Druitvo Marija Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo. Društvo sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa. Društvo sv. Baiiare, št. 97, MoUnt Olive, 111. Druitvo sv. Cirila in Metoda, it. 101, Lorain, O. Druitvo sv. Jožefa, it. 103, Milwaukee, Wis. Druitvo sv. Družine, it. 109, Aliquippa, Pa. v Društvo sv. Jožefa, it. 1J0, Barberton, O. Druitvo Srca Marije, it. 111, Barberton, O. Društvo sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn. Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo. Društvo sv. Pavla, št. 118, Little Falls, N. Y. Druitvo sv. Jožefa, it. 122, Ročk Springs, Wyo. Društvo sv. Arfe, št. 123, Bridgeport, O. Druitvo/šv. Jakoba, it. 124, Gary, Ind. Društvo sv. Martina, št. 126, Mineral, Kans. Društvo Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn. Društvo sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans. Društvo sv. Ime Marije, št. 133, Ironwood, Mich. Društvo sv. Ane, št, 134, Indianapolis, Ind. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert, Minn. Društvo sv. Družine, št. 136, Willard, Wis. Društvo sv. Ane, št. 139, La Salle, IU. Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. Društvo Marije Majnika, št. 154, Peoria, €11. Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn. Društvo sv. Antona Padovanskega, št.-158, Hostetter, Pa. Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans. Društvo sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn. Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. Društvo Kraljica Miru, št. 167, Thomas, W. Va. Društvo sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa. Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Društvo sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn.' Društvo sv. Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O. Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Društvo Marije Pomagaj, št 174, Wi!ard, Wis. Društvo sv. Jožefa, št. 175, Summit, lif. Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. Oruštvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 177, Chesterton, Ind. Društvo s v. Martina, št. 178, Chicago, IU. ~ Društvo sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, IU. Društvo sv. Antona Padovanskega, št. 180, Canon City, Colo. Društvo sv. Vincenca, št. 182, Elkhart, Ind. Društvo Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa. Društvo Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y. Društvo sv. Antona Padovanskega, št. 185, Burgetts-town, Pa. Društvo sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa. JOSIP ZALAR, glavni tajnik, o- Prihod žen in zaročenk ameriških državljanov. Foreign Language Information Service Jugoslav Bureau Ker je novi priseljeniški zakon spremenil mnogo stvari glede priseljevanja, mnogi tu-jerodci, ki so ameriški državljani, večkrat povprašujejo, kaj naj storijo, da pride njihova žena oziroma zaročenka v Združene države. Kar tu navajamo, velja seveda le za žene in zaročenke ameriških državljanov. Novi priseljeniški zakon ne priznava ni-kakih prednosti ženi, otrokom, oziroma drugim soro<^iikom inozemcev, pa naj tudi imajo ti prvi papir. Le ameriški državljani prihajajo v poštev. Inozemske žene ameriških državljanov. Žena ameriškega državljana, ki je postal naturaliziran po 22. septembru, 1922, oziroma, ki se je poročil po tem dnevu, ni ameriška državljanka, marveč inozemka. Ona pa — ravno tako kakor otroci pod 18 letom •—.sme priti v Združene države brez ozira na kvoto, ako je njen soprog ameriški državljan in nastanjen v Združenih državah. Vse kar je treba je, da njen mož vloži prošnjo, da se njegovi ženi (oziroma otrokom) izda priseljeniška viza izven kMote. Za to prošnjo je predpisan poseben formular Form 633, ki ga je dobiti le od priseljeniške oblasti. Prošnjo je treba poslati generalnemu priseljeniškemu komisarju v VVashington, General Commis-sioner of Immigration, VVashington, D. C. Na to bodo iz Washingtona pooblastili ameriškega konzula v oni dežeU, kjer se žena nahaja, da ji izda izven-kvotno priseljeniško vizo. Ako pa dotični ameriiki državljan ni za časa vložitve prošnje nastanjen v Združenih državah, njegova žena ni izključena iz kvote, pač pa vživa prednost pred drugimi v okvirju kvote. Za prošnjo služf isti v stari kraj po ženo in od tam prosi za' njeno priseljeniško vizo, se bo njegovi ženi tudi priznala pravica, da pride v Združene države brez omejitve kvo-te. X Ako je žena sama državljanka Združenih držav, se je priseljeniški zakon seveda nič ne tiče. Nastanjenost. Kakor smo že navedli, žena nastanjenega državljana sme priti brez ozira na kvoto, žena nenastanjenega državljana pa vživa le prednost v okvirju kvote. Kot nastanjenost, redno bivališče ali residenco smatra priseljeniška oblast "oni kraj, kjer kdo ima svoje resnično in stalno bivališče in glavni posel in kamor, ako je odspten, namerava povrniti se." Začasna odsotnost ne prekinja residence ali nastanjenpsti. Ako pa bi državljan ostal v inozemstvu čez leto dni, bi se domnevalo, da ni več nastanjen v Združenih državah, razun ako on doprinese zadostne protidokaze, da ovrže to domnevo. Inozemske zaročenke. Priseljeniški zakon ne vsebuje nikakih olajšav glede zaročenk. Ona ni niti izključena iz kvote niti kot taka ne vživa nikake prednosti v okvirju kvote. Da postane deležna ženinih pravic glede priseljevanja, je torej v vsakem slučaju potrebno, da ameridki državljan odpotuje v inozemstvo in jo tam poroči. Cim je ona postala njegova žena, on sme vložiti prošnjo, da se ji izda izvenkvotna priseljeniška viza. To proinjo sme vložiti takoj iz inozemstva ali pa naj se sam povrati v Združene države in od tukaj vloži prošnjo. Ker je treba proinjo poslati v'Washington in ker je treba radi tega čakati precej časa do časa kasneje bi bil ameriški konzul že lahko obveščen o rešitvi prošnje in novoporočenca bi mogla takoj odpotovati v Združene države. Foreign Language Information Service se je glede tega vprašanja obrnil na priseljeni iki urad in ta poroča, * da je uredil, da smejo ameriški državljani poslati prošnjo priseljeniški oblasti v Washingtonu, predno odpotujejo v inozemstvo v svrho poroke. V prošnji Form 633 naj dotičnik navede, da je njegov namen poročiti se; kakor pri vseh prošnjah, naj dve priči — ameriška državljana, ki ga poznata že nekoliko let — potrdita njegovo ameri ško državljanstvo in druge nje gove navedbe. Ko se on potem skupaj s svojo nevesto zglasi pred ameriškim konzulom, naj pokaže zadestno dokazilo, da se je poroka izvršila (poročni list), in konzul bo po svojem uvidevanju izdal ženi potrebno izven-kvotno vizo. Ako pa se prošnja za vizo vloži iz inozemstva, treba jo podpisati in zapriseči V prisotnosti ameriškega konzularnega uradnika. V inozemstvu * pa utegne biti težko dobiti dva ameriška državljana, ki bi so-podpisala kot priči. Povrh tega bi morali ti priči osebno poznati prosilca vsaj eno leto dni. Zato je priporočljivo,' da dotičnik izpolni formular 633 in dobi podpis dveh prič še pred svojim odhodom v inozemstvo. Ostali del svoje prošnje more izpolniti, ko se prijavi na ameriškem konzulatu, da vloži prošnjo za izvenkvotno vizo za ženo. Ako hoče čakati nekoliko mesecev v inozemstvu, dokler ne pride rešitev iz Washingtona, je najboljše, da se on povrne sam v Ameriko, čim je vložil prošnjo. Žena pa naj sledi, čim bo ameriški konzul pooblaščen, da ji izda izvenkvotno vizo. Iz vsega tega je razvidno, da je najboljše vložiti prošnjo pred odhodom v inozemstvo. Drugače pa naj si ameriški državljan pred svojim odhodom vsaj preskrbi r, predpisani formular in podpisa dveh prič. -Poroke po pooblastilu se ne priznavajo. Zakon izrecno določa, da se ne bodo sprejemale prošnje, akose je poroka izvršila potom pooblastila (by proxy). Dostikrat *se namreč dogaja, da se popoka vrši v odsotnosti ženina ozicoma neveste, pri čemur se eden izmed nju daje zastopati potom {Pooblaščenca. Take poroke se v nekaterih deželah pripoznavajo kot pravoveljavne in v takem slučaju jih tudi Amerika smatra za pravoveljavne poroke. Ali priseljeniški zakon jih ne pripoznava; žena, poročena potom pooblastila (by proxy) ali s pomočjo slike (pieture marriage), ne uživa nikake predpravice glede priseljevanja. Poroka z zaročenko v Kubi ali Kanadi. Dostikrat se utegne zgoditi, da zaročenec bi se rajši podal v bližnje inozemstvo, da se tam sreča s svojo zaročenko, jo tam poroči in si tako prištedi dolgo vožnjo v Evropo: To je mogoče, pod pogojem, da bo Kuba ali Kanada dovolila vstop njegovi zaročenki. Kakor znano velja pravilo, da konzuli smejo izdati vize le onim, ki vsaj leto dni stanujejo v delokrogu dotičnega ameriškega konzulata. Ali v zgornjem slučaju sme konzul prezreti zahtevo enoletnega bivanja. Ako je on prepričan o zakonitosti poroke, o ameriškem državljanstvu moža in, da žena drugače odgovarja priseljeniškim predpisom, on nado, jo tam sreča in po poroki privede v Združene države. Proinjo zanjo naj vloži poprej, tako da bo Za časa njenega prihoda v Ameriko rešitev že v rokah dotičnega ameriškega konzulata v Kanadi ali Kubi. Treba pa je poprej zagotoviti se, da jo bodo kanadske ali kubanske priseljeniške oblasti pripustile. Glede Kube ni nikakih posebnih težkoč. Kanada sicer nima nikake kvote, ali je jako izbirčna glede vrste priseljencev; rada sprejema le one, ki imajo sredstva za poljedelstvo, hišne in dekle ter druge ženske, ki imajo zagotovljeno službo. Treba je dobiti vizo od kanadskega zastopnika v britanskem konzulatu. Za vsakega priseljenca je treba posebne vize. Vsak- inozemec mora imeti svojo priseljeniško vizo razun otroka, ki se je rodil potem, ko je bila viza izdana njegovemu roditelju. Ako žena potuje z Otroci morajo vsi imeti svojo posebno vizo. Inozemski soprog ali ženin Amerikanke. > Amerikanka ostane ameriška državljanka tudi, če se poroči z inozemcem. Ako je ona čez 21 let stara, vživa njen mož prednost v okvirju kvote, ni pa izvzet iz kvote. Je vseeno, da-li je ona nastanjena v Združenih državah ali ne. Ako se torej Amerikanka hoče poročiti z inozemcem, živečim izven Združenih držav, mora odpotovati v inozemstvo in se tam poročiti, ako naj njen soprog vživa prednost v okvirju kvote. Mora vložiti prošnjo v Washington na formular ju 633 in čakati na rešitev. Pastorki. _ Pastorki ameriškega državljana, ki so sinovi inozemske matere oziroma očeta, niso opravičeni in do izjeme iz kvote ni do prednosti v okvirju kvote. Posinovljenci. Adoptirani otroci vživajo glede priseljevanja iste predpravice kot naravni sinovi le tedaj, ako se dokaže, da je bila adop-cija legaUzirana pred 1. januarjem, 1924. Potrebni koraki za naturalizacijo. Federalni naturalizacijski u-rad je priobčU sledeči kratki, ali jako jpšni izvleček naturali-zacijskih predpisov: Prvi korak. Izjava o nameri (prvi papir). Da se vloži "izjava o nameri" (Declaration of Intention) ali, kakor se že pravi, da se vzame prvi papir, zahtevajo §e sledeči predpogoji: Inozemec mora biti belega aU afrikanskega plemena; star mora biti najmanj 18 let; živeti mora v delokragu sodišča, kjer se mu izda prvi papir. Postopanje: Inozemec naj si najpraj priskrbi tiskovino, Form 2213, jo izpolni in prinese na sodni urad (Clerk of the Court). Klerk mu izda prvi papir. Prič ni treba. Pristojbina znaša $1. Ako inozemec ne zna pisati, naj se podkriža. Prvi papir velja za sedem let od dneva, ko je bil izdan. Drugi korak. Vložitev prošnje za naturalizacijo (drugi papir). JDa sme vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec odgovarjati sledečim predpo-som: Mora biti belega ali afrikanskega plemena; star mora biti najmanj 21 leti njegov "prvi papir" mora biti najmanj dve leti in največ sedem let star; živeti mora v okraju sodišča, kjer vloži prošnjo; mora biti neprenehoma nastanjen v Združenih državah najmanj pet ti svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali potom drugih prič, ki naj osebno prideta na sodišče, ali potom pismenih zapriseženih izjav (af-fidavits). Ako je treba teh pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od natura-lizacijskega urada (Naturaliza-tion Examiner), >predno se vloži prošnja. Prosilec mora lastnoročno podpisati prošnjo. Zahteva se, da zna govoriti angleški, razun ako ni v stanu govd*-riti radi telesne hibe ali ako ima homestead na javnem zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša $4, ki naj se plača sodnemu klerku. Postopanje: Najprej preskrbi si tiskovino Form 2214, bodisi od sodnega klerka, ali od na-turalizacijskega urada ali pa od kakega ljudskošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta formular ni nikake pristojbine in naturalizacijski urad ali ljudskošolski učitelj rad pomaga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese osebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Examin-er (naturalizacijski urad), katerega adresa je navedena v for-mularju. Naturalizacijski urad bo opravil potrebne podrobnosti in obveznosti kandidata, kdaj in kje naj se zglasi s pričama v svrho vložitve prošnje za naturalizacijo. Tretji ali končni korak. Sodno zaslišanje. Predno prosilec sme priti pred sodnika v svrho končne rešitve njegove prošnje za naturalizacijo, je treba da mine vsaj devetdeset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega časa objava o tej prošnji ostane nabita na javni deski v uradu sodnega klerka. Sodišče določi dan, kdaj naj se prosilec zglasi na sodišče v svrho končnega zaslišanja (final hearing), in obvesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti prisotne ob zaslišanju. Ako sodnik najde, oa je prosilec opravičen do naturalizacije, mora ta zapriseči zvestobo Združenim državam in dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturalization), ali "drugi papir." Za nadaljne informacije je treba obrniti se na Commission-er of Naturalization, Depart-jnent of Labor, Washington, D. C, ali P9 na pristojne naturali-zacijske urade, katerih vodja ; nosi naslov Naturalization Ex-aminer. Ti uradi se nahajajo v sledečih mestih: Boston (Post Office Building), Brook-lyn (186 Joralemon Street), Denver (Post Office Building), New York City (154 Nassau Street), Portland, Ore. (Post Office Building), St. Louis (Custom House), San Francisco (Post Office Building) in v Federal Buildings sledečih mest: Buffalo, Chicago, Cin-cinnati, Cleveland, Detroit, Duluth, Houston, Kansas City, Mo, Los Angeles, New Orleans, Omaha, Philadelphia, Pittsburgh, Providence, St. Paul, Salt Lake City, San Antonio, Seattle. V svoji materinščini pa lahko pišete na Foreign Language Information Service, Jugoslav Bureau, 119 W. 41st Street, New York City. rešitve, nastalo je vprašanje, da-li bi bilo dovoljeno, da zaročenec vloži' proinjo za pripusti-!ga je priseljeniika tev svoje bodoče žene, ie pred- j Washingtonu vsled let in v isti državi najmanj eno sme brez daljnega odloga izda-1 leto, od dneva vložitve prošnje ti nji priseljeniško vizo kot že- nazaj, računaje;. imeti J mora ni ameriškega državljana, ako dve priči, državljana Združenih oblast v; držav, ki naj priseieta, da oseb-moževe no znata o neprestanem biva-no odpotuje iz Združenih držav | prošnje pooblastila, da izda ta- nju kandidata vsaj za dobo, kar formular. Treba je pripomniti, v svrho poroke. V takem slu-j ko vizo. da ako kdo odide le začasno v; čaju bi se vsa stvar mnogo olaj- j Skratka, je mogoče stvar re-stari kraj, se smatra, da je še šala toliko glede vložitve proš-jšiti tako, da zaročenec, ki je Združenih I ^je, kolikor glede priitednje na ameriški državljan, pusti svojo vedno nastanjen v driavah. Ako torej kdo odide | času. Za časa poroke ali malo1 zaročenko priti v Kubo ali Ka- iati živi v dotični državi, in da je isti dobrega moralnega značaja. Ako kandidat ni živef v tej sami državi vso predhodno petletno dobo, on mora dokaza- Čebela in lokomotiva. Francoski naravoslovec L. Plateau je raziskoval moč žuželke in s pomočjo majhnih vpreg ugotovil presenetljiva dejstva. Posebno srčkana je bila vprega hroiča. Na majhen voziček je učenjak naložil majhne kavčukaste uteži in s pomočjo nitk vpregel hrošča v voziček. Ugotovil je, da more hrošč sorazmerno 21 krat več prepeljati kakor konj, čebela pa celo 30 krat. Konj vleče 617 svoje teže,, čebela pa celo 20 kratno/ dočim more vleči hroič 14 kratno, dočim more vleči hrošč 14 kratno svojo teio. Čebela vleče z lahkoto 20 svojih sovrstnic, in na ta način razvija sorazmerno silo kot lokomotiva. - zjmm . - 'v * NE ZABI ME! Ruttf-Mihatov. Nekega dne ae je vračal Franckov oče iz tovarne proti domu mnogo bolj žalosten kakor po navadi. Nebo so pokrivali veliki sivi oblaki. In očetu se je zdelo, tla ni bila pot do doma še nikdar tako dolga. "Moj Bog, kako bi se rad odpočil, tako sem že truden," je I>otihem vzdihoval in menil, da so njegove roke tako težke, da jih ni mogoče več nesti. Ko dospe na hrib, zagleda majhno kočo, kjer je prebival diajset let. In bilo mu je, ka kor da jo je zagledal prvikrat. Čudi se, da je tako majhna in zapuščena. Potuhnila se je pod visok nasip, kakor bi se sramovala svojih nizkih oken. In ko je oče pogledal v nebo, preko katerega so se podili mogočni oblaki, mu je bilo naenkrat nečesa neizmerno žal. Zal mu je bilo majhne domačije, Francka, vsega življenja. Domislil se je, kako je čuval ogenj na kovaškem ognjišču in ga netil brez prestanka, dan na dan in dan za dnem. In zunaj je vzhajalo solnce in zahajalo, prihajala je pomlad in poletje in za njima jesen in zima. On pa je videl le kovaško ognjišče in žareče oglje, ki je žarelo čez dan in pc noči. Lastnih oči mu je bilo žal. In potem se je domislil, da ni Francku še nikdar povedal, kako ga ima rad. Čutil pa je, da je bilo v njegovem srcu mnogo lepih besed, ki so bolj grele kakor oglje na njegovem ognjišču. Začel je naglo stopati po griču navzdol, da bi ne prišel prepozno. Toda mračilo se je že in ko je napočila noč, je oče docela izginil v temi, lica je namreč imel s sajami zamazana, zato ni bilo mogoče videti, da se smehlja. — vsa leta, ko je kuril kovačnico, majhnega vrta in širokega klobuka kot ga navadnd nosijo vrtnarji. Solze so mu zalile oči in rekel je poln prekipevajoče ljubezni: "Mama, ne pozabi, jutri zgodaj zaliti jih." Potem je legel v posteljo. Sklenil je trudne roke, kot bi hotel povedati, da ne bo nikdar več v kovačnici kuril; zato je globoko zavzdihnil in zaspal Mati je ugasnila luč in v izbo je stopila noč. Stopala je o-prezno po prstih in prisedla na očetovo posteljo. Bila je noč siromakov. In ko se je sklonila nad očetom, je videla, da se je veselo smehljal. Drugo jutro je. Franckova mati zgodaj vstala. Ponoči je imela hude sanje, zdelo se ji je, da je nekdo vrata odpiral. Dva krat je vstala in pogledala, če jih je zaklenila. Oče je trdno spal, zato se ni upala vzbuditi ga. Pazljivo ga je opazovala. V sobi se je polagoma svitalo. Bilo je mrzlo in v oknu so se poznali obrisi visokega rumenega zidovja. Mati jame premišljevati, kako jo je mož pred dvajsetimi leti povedel v to sobo. In mahoma vidi pred seboj dvajset let, kot da ji leže na dlani. Bila so si do pike podobna, tako, da se je nekako zatopila vanje. Videla je samo še, kako je vsak dan ob jutranjem svitanju vstajala in kuhala zajutrek. Bilo ji je, kakor da je že zelo stara in da živi že več nego sto let. In v hipu jo je prevzelo neko tajno sočutje do moža. "Ubožec se je trudil in pehal, pa se mu še zahvalila nisem. Ua kovaškem ognjišču je kuril, da mu je srce zgorelo. In jaz sem kot senca hodila po hiši in mu niti zapela nisem In žena je zardela, kakor da "Oh mon Dieu, gentilmen, to Potem sede na stol in topolje dva tisoč let prej, kadar on sloviti Mark Tirnim: - J Najin italijanski vodnik. Pri tej priliki nekaj besed o Michelangelu Buonarottiju. Tudi jaz spoštujem mogočni genij Michelangela, moža, ki je bil velik v poeziji, v slikarstvu, v kiparstvu, arhitekturi, ki je bil vejik v vsem, česar se je polotil. Vendar ne potrebujem Michelangela pri zajtrku', pri predjužniku, pri kosilu, čaju, večerji in pri vseh drugih za-ložkih. Rad imam časih izpre-membo. V Genovi je Michelangelo vse zasnoval, v Milanu je zasnoval vse on ali je vse zasnovala njegova šola. Naslikal je Lago di Como; v Padovi, Ve-roni, Benetkah, Bologni — kdo bi utegnil v teh krajih slišati kaj drugega kot ime Michelangela. V Florenci je naslikal vse in je skoraj vse zasnoval. In koder ni bil soudeležen, ondi je vsaj sedel na kakem kamnu, ki mu je bil posebno všeč, in tak kamen so nama tudi pokazali. V Pizi je zasnoval vse — le onega starega stolpa ne — pa bi mu gotovo pripisali tudi tega, če ne bi bil stolp tako zelo postrani. Michelangelo je bil oni, ki je napravil načrt za stebre pri Livornu in ki je preuredil carinarnico v Civita Ve-chia. Napravil je načrt za cerkev sv. Petra, zasnoval je papeža, napravil načrt za Pafcteon, je zamislil uniformo švicarske garde, je preuredil Tibero, je , 2 . • , in . .. „ . ... . _ . napravil načrt za Vatikan, ko- prasketal m po nebu so se po-1 Podarila ga je bila možu ;ob po- , • kaDitol; M Tarnciansko , ^oki, in on . . . Oh, še danes gfi S ogleduje lonček s spominčicami In tedaj obvisi njeno solzno oko na napisu: "Ne zabi me!" ki so ga obsevali prvi solnčni žarki. In ko tako gleda, vidi v duhu žareče ognjišče, kakor zmaj je to planilo pokonci in pogoltnilo o^eta, pogoltnilo njena mlada leta in pogoltnilo tudi Francka. To je življenje! Ne zabi me! Ko vstopi v maJo izbo, je bil že zopet tako truden, da je po-|i® naenkrat postala mlada de-zabil, kaj je hotel Francku po-j klica. Z boječimi koraki stopi vedati. Sedel je na klop, ki je j k Polici in vzame ž nje lonček z stala ob peči. Ogenj je veselo i lepimi modrimi • spominčicami. dilc velike črne senee. | Toda očetu se je danes zdelo ob peči mrzlo. Okrog srca je zmrzovalo, kakor da pada nanj tiho in ix> lahnem sneg. Bil je -že ves zasnežen, tako da bi Francka nikdar več ne mogel pritisniti na svoje. In tedaj zagleda ov duhu dalj njo vasico v gorah. Nekaj rdečelič-nih dečkov obmetava na prostranem belem obronku drug drugega s sneženimi kepami. Eden izmed njih je imel prav lepe modre oči, bil je Joško — in oče spozna, da je on sam bil ta deček! O, tedaj .še ni imel od saj zamazanih lic in njegovo srce. tedaj še ni bilo ožgano od ognjišča. Toda to je bilo daleč, tako neizmerno daleč, da ni nikakor več mogel verjeti. Zdaj je bilo vse tako daleč, tudi Francek, ki je s pipcem izrezljava! pri mizi les, in žareča ko-vačnica in tudi lončki, ki so cvrčali na domačem ognjišču. In očetu se zazdi, da ga nekdo kliče. Toda videl ni ne Francka ne matere. V/sobi je bilo tiho, le ura je tiktakala. Najbrž je zaklical kdo zunaj, sredi noči "Pojdi, dragi, lezi! Tvoja ura je odbila," je rekla France kova mati in tiho. prijela moža za roko. "Žc grem, rad bi že spal," je rekel mož*. Toda on ni odgovoril ženi, odgovoril je tistemu močnemu glasu, ki ga je klical sredi noči. Vstal je in se oziral po sobi. Giedal jc pazljivo, kakor da si hoče vse dobro zapomniti. Opazoval je mizo, za katero je sedel dvanajst let, in šele danes je opazil, kako Ima že odrgnjene noge. Opazoval je ognjišče, ki se je krivilo v kotu,- in se mu je smehljal; hkrati se mu je zahvali 1 za vse, kar je tekom let zanj skuhal. Francka je na lahko pogladil po laseh, pobožal je tudi ženko, in to je bilo tako lepo, kot bi jo prosil odpuščanja za vse življenje. Potem je opazoval še rože na oknu. Domislil se je, kako si je želel sliši, kako se. je smejal in govoril: "Glej, kako ava bogata.! Ce pijem iz tega lončka, se mi zdi, da sva zajutrkovala na travniku sredi božje narave." Žena oprezno otrese z lončka prah in ga postavi na mizo. Solnce je že vzišlo nekje za obzidjem in skozi okno ^e je prikradla bledozlata svetloba. Na mizi so se spominčice veselo veselo smehljale in takoj je postalo v sobi vse praznično veselo. Mati kuha zajutrek in poje potih^m. Francek jo začudeno gleda. Se nikdar je ni slišal, da bi pela. Potem nalije kavo v lonček, roke ji skoro od veselja trepetajo, ko govori: "Vstani, dragec, solnce že sije." Toda besede obtiče sredi sobe, kakor da stoji tam nevidna stena, ki jih ne pusti, da bi prodrle do očeta. In ko opažu je lonček, se ji zdi, da je na nepogrnjeni leseni mizi naen krat popolnoma zapuščen. "Vatani, dragec," zakliče iznova. Toda besede se zopet vrnejo in' padejo naravnost na njena usta. Poloti se je čuden 3trah, zdi se ji da je nekdo položil tujo roko na njena ramena. Spomni se, da je nedelja: pogleda na uro — in bilo je deset minut Čez osem. In v hipu 3e vsa strese, ker je bilo ravno deset minut čez osem in ker je bila nedelja; zdi se ji, da ji je nekdo že davno napovedal, da ie bo v tem trenotku zgodilo nekaj groznega. S trdim korakom stopi k moževi postelji, ga prime- za roko in reče svečano: "Oče, vstani!" Toda roka se ji izmuzne in težko omahne k tlom. Na 'široko odpre oči; pa ne vidi ničesar. Bilo je, kakor da nevidna tema polzi skozi svetlobo. In tedaj je začula; keko so njena usta tožila nekje v daljavi: "Tega nisem zaslužila, vsaj danes ne, da mi niti ne odgovoriš, dragec! Da mi niti povedal nisi, da se nameravaš po- skalo, za palačo Barbarini, za cerkev sv. Janeza Lateranske-ga; je zasnoval Campagno, A-pjjsko cesto, sedmero gričev, kopališče Caracalloro, Klavdij-ski vodovod in Maksimanijevo trdnjavo. Nesmrtnik je ustvaril večno mesto in je naslikal vse v njem, čeprav drugače trdijo vsi izvedenci in vse knjige. Prijatelj Danijel je zaklical nekoč vodniku: "Dovolj, več kot dovolj! Niti besede več! Vse je za šaro! Rajši reci, da je ljubi Bog ustvaril Italijo po načrtu Michelangela!" Še nikoli ni bilo moje srce tako polno vesele hvaležnosti, še ni bilo nikdar tako pomirjeno, tako zelo utešeno kakor včeraj, ko sem izvedel, da je Michelangelo že mrtev! To sva izvedela od najinega vodnika. Za milje daleč naju je bil vodil med slikami in kiparskimi izdelki po dolgih vatikanskih hodnikih in še milje daleč sva šla z njim med sli kami in sohami po dvajsetih različnih krajih. Pokazal nama je slikarije v Sikstinski kapeli in dalje freske, freske — toliko, da bi pokril z njimi nebesni svod — in skoraj vse je naslikal Michelangelo. Tedaj sva tudi temu vodniku pokadila tako, kakor nama je že večkrat pomagalo, da sva kdaj obvladala kakega vodnika: neumno in nedolžno sva ga izpraševala. Ti ljudje niso nezaupljivi in nimajo pojma o sarkazmu. Vodnik nama je pokazal neki kip ih dejal: "Statu bronzo." Molamarno sva se ozrla nanj in doktor je vprašal: "Od Michelangela?" "Ne — ne znam kdo." Potem nama je pokazal stari rimski Forum. Doktor je vprašal: "Od Michelangela?" Vodnik naju je debelo pogledal, potem je dejal: "Ne, tisoč let prej, kadar on ie bil rojen." Nato je prišel na vrsto egiptovski obelisk. "Michelangelo?" je bil rojen. Radi teh vprašanj se je bil vodnik tako zmedel, da se je zdelo, kakor bi se bal nama pokazati še kaj. Nesrečni človek si je na vso moč prizadeval, da Joi nama pojasnil, da odgovarja Michelangelo za stvarstvo samo enega dela sveta — vendar mu to pri nama ni uspelo. Potrebno je, da se človek raztrese pri prenapetem gledanju in premišljevanju, sicer bi bila morala oba znoreti. Zatorej sva sklenila, da bova še nekoliko mučila vodnika. Ce se on ni zabaval pri tem, tem slabše zanj — midva sva se zabavala. Pri tej priliki bi pač utegnil napisati poglavje o tem nepotrebnem zlu, ki mu pravimo ev ropejski vodniki. Marsikdo si je pač iz dna srca zaželel, da bi utegnil izhajati brez vodnika A ker je spozna], da je kaj takega nemogoče, si je vsaj zaželel, da bi se odškodoval z majhno zabavo na rovaš te neprijetne družbe. Midva sva si izbrala to zabavo in če bi najino doživetje komu kaj koristilo, bi me prav veselilo.'| Vodniki iz Genove prav radi spremljajo Amerikance. Saj Amerikanci kar ne pridejo iz začudenja in ne vedo, kako bi zadostno občudovali sleherno Kolumbovo relikvijo, Najin vodnik je živahno stopical pred nama, kakor bi bil požrl kako žimnico na vzmeti. Ves je bil iz sebe, v^ nestrpen je bil. Dejal je: | Z menoj pridite, gentilmen, hodite z menoj. Pokazati vam pisma, pisati jih Krištof Kolumb, pisati on sam, pisati njegovo roko; hodite." Odvedel naju je proti rotov-žu. Ko so bili rožljali ključi vsevprek in so se bile odprle različne ključavnice, sva zagledala staro pisanje pred seboj J Vodnik je kar bliskal z očmi Mencal je krog naju in je s prsti otipaval pergament. "Kaj vam rekel, gentilmen! Je tako? Pisanje Krištof Kolumb, pisanje od njega sam!" Malomarno sva zrla, ne da bi bilo naju kaj prevzelo. Precej časa je doktor prav skrbno opazoval pisanje. Potem je dejal brez vsakršnega zanimanja: A — Ferguson — kako — kako ste dejali, da se je imenoval mož, ki je tole napisal?" "Krištof Kolumb, velika Krištof Kolumb." Spet pozorno motrenje pisanja. A, sam je to napisal, ali kdo drugi?" t. j » >■'• "Sam napisal, Krištof Kolumb pisava njega sam, sam ga napisal." Tedaj je doktor odložil pisanje in je dejal: "Resnično, videl sem v Ameriki štirinajstletne dečake, ki so znali bolje pisati." "Pa to je velika Krišto . . . "Ne vprašam, kdo je bil. To pisanje tako grdo, da nisem videl še nikoli kaj gršega. Ne mislite, da naju boste imeli za norca, ker sva tujca, še nisva tako zabita. Ce imate res kaj čudovitega, kar se pisave tiče, tedaj pokažite brž! Ce^ne — pa rajši greva." Odšli smo. Vodnik je bil zelo poparjen, vendar se je zdelo, da hoče še nekaj poizkusiti. Nekaj je imel, s čimer naju je menil iznenaditi. A, gentlemen, vi priti z menoj. Pokazati vam lepega, strašno lepa kip od Krištof Kolumb. Strašno, grasno, tako lepa kip!" _ Odvedel naju je h krasnemu kipu, ki je bil zares lep. Potem je odskočil in se je postavil: "A, vidite vi, gentilmen, lepa, strašno lepa kip od Krištof Kolumb! Grozno lepa kip, prekrasna podstavek." Doktor e dvignil očale, ki jih je imel nalašč za take namene. "A kako ste rekli, kako je bilo ime temu gospodu?" "Krištof Kolumb, velika Krištof Kolumb!" — "Krištof Kolumb, veliki Krištof Kolumb? No, kaj pa je naredil ?" "Amerika našel! Amerika našel! — O vraga!" "Ameriko odkril? To pa ne bo tako. Saj sva midva iz Amerike. Nikoli nisva slišala ničesar o tem Krištof Kolumb — prijazno ime. Kaj je že mrtev ?" V "Corpo di Bacho! Tristo led!" v "Za čem je umrl?" "Ne vem to. Ne znati povedati to." "Mogoče za kozami?" "Ne vedeti jaz, gentilmen! Ne znam reči, na kaj on da u-mreti." "Za ošpicami nemara." "Mogoče — mogoče — ne znam. Misliti, na kom umreti da on že." Kaj še živijo njegovi stariši?" Ne-mo-goče!" A, kaj je kip in kaj je podstavek?" . \ Santa Maria! To njegova kip. To njegova podstavek!" A — da, vidim, vidim! Srečna misel, prav srečna misel. Ali je to prvikrat tukaj, da je ta gentilmen kip?" Te šale vodnik pi razumel; vodniki ne utegnejo pojmiti odtenkov amerikanskega dovtipa. Prav zanimivo je bilo tudi z rimskim vodnikom. Včeraj sva bila spet tri do štiri ure v Vatikanu, v tem čudežnem svetu samih posebnosti. Večkrat nama je bilo, da bi celo kaj občudovala. Prav težko sva se premagovala; vendar se nama je le posrečilo, kar se bržkone š<> ni posrečilo nikomur, ki je bil vatikanskih muzejih. Vod nik je bil ves zmeden, ves v za dregi. Skoraj bi si bil obrusil pete, tako je tekal okrog, da bi bil kaj posebnega izteknil za naju. Pokazal nama je vso svojo umetnost — vendar zaman ničesar naju ni zanimalo Kot poslednjo stvar si je bil pripravil nekaj, kar se mu je zdelo najbolj čudovito; kraljevsko egiptovsko mumijo, ki je bila mogoče ena izmed najbolje ohranjenih, kar jih je na svetu Odvedel naju je tja. To pot si je bil tako svest zmage, da je bil spet tako vzhičen kot prej. Vidite, gentlimen, mumij, mumij!" Mirno in premišljeno je doktor dvignil očala: "A, Ferguson — kako ste že rekli, da se je pisal ta gentilmen ?'l Pisal ? Nima imena on! Mumij! Egiptovski mumij!" Da/da. Tukaj rojen?" Ne! Egiptovski mumij!" A tako. Bržkone Francoz?' Ne! — ne Francoz, ne Romano ! Egipt rojen." "V Egiptu rojen! Še nisem slišal o tem. Bo že kak tuj kraj mumija — Mumija! Kako je miren, kako resen! A, kaj je mogoče že mrtev?" "Sacrebleu. Biti mrte^f dri disoč led!" Zdaj se je okrenil doktor navidezno jezno proti vodniku. ' "Kaj hočete s takimi bedarijami! Kaj naju hočete imeti za norca, ker sva tujca in sva prišla, da bi se česa naučila? Grom in strela! Pojdite mi izpred oči s svojimi starimi o-kostnjaki! Ce imate kakega lepega, svežega mrliča — pokažite ga — sicer pa primojdunaj, da vama razbijeva črepinjo!" B.: "Tam od Moravč." A.: "Jojmene, brž prekliči zaroko!" B.: "Zakaj pa?" A.: "Moja žena jf tudi iz ti stega kraja." Ko ta list prečita te, dajte ga svojemu sosedu ali prijatelju j bomo^nsvedlV podrobne recepte za otro nt orled. fke od 15. meseca naprej do 2. let. maslo. Številni otroci te starosti bodo radi zaužili in prebavili kuhana jabolka ali češplje. Kadar daste ti dve morate opustiti mleko. Ob 6. popoldne—Dve veliki žlici žitnega jelly-ja v osmih unčah mleka. Kos prepečencs. Suh kruh in surovo maslo. Ob 10. zvečer.—Velika žlica žitnega jelly-ja v osmih unčah mleka. Otroci, ki so stari več kot petnajst mesecev, potrebujejo še nadaijnih stvari v svoji dijeti. V naslednjem članku ZA SMEH. Zagovornik vpraša potepuha: MVi ste že bili enkrat kaznovani. Koliko pa ste dobili - takrat?" Tat: "Zlato uro in dvanajst srebrnih žlic." "Na koga pa vrešči vaša stara že celi dan?" "Na zdravnika se jezi, ker ji je zaradi katarja prepovedal govoriti." NOV POLJSKI DENAR KOVAN V ZDR. DRŽAVAH. Svetovna vojna ni samo spremenila zemljevida Evrope, ampak tudi njen denar. »Jstvarili so nov denar. Poljski zloty je prvi novi denar, ki ga bodo kovali v ameriški kovarni denarja. 4 ameriške korporacije bodo založile dovolj srebra in drugih kovin, da se bo iz njih kovalo 12 milijonov novcev po en zloty in šest milijonov po 2 zlo-ta. Vrednost tega novca bo 19.3 centa, to je toliko kot je vreden francoski frank. Normalne razmere se vračajo v Evropo in to bi nas n^j spominjalo na potrebno pridobit^ rednih razmer tudi v našem življenju. Zdravje je edina opora, na katero moremo polagati svoje upe in želodec v redu je glavna podlaga tej opori. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zclraviloč ki spravi želodec v red, ustvarja dober tek in pripravi prebavni sistem do rednega delovanja. "Trinerjevo zdravilno grenko vino cenim zato, ker se po njem dobro počutim," nam je pisala gospa Jennie Simcich iz Allegany, N. Y., in vaš lekarnar ali trgovec ima Trinerjevo zdravilno grenko vino za vas v svoji zailogi. Poskusite ga danes, poskusite tudi Trinerjev liniment v slučaju revmatizma ali nevralgije in Trinerjev Cough Sedati ve v slučaju prehladov. (Advertis.) "KQTIČ£K ^TROŠKO ZPRAVJI OSKRBA HATCRINSm . In OTROŠKEGA ZDRAVJA, mtmm ■ni n M* Zato w mmm m* pate*. naprej čitsjtc te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo. ''5225555 HARMONIKE Predno se odloČit« kopiti bsr-moniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor ao bili že vsi drugi, kateri ao -ie asročili. LUB ASOVE harmonike imam tudi vedno v zslogi po najnižjih cenah. Importirane harmonike .na eno, dve sli tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi popolaa zaloga rol in plolč. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam p« celi Ameriki. Sc uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music House, f»21 ST. CLAIR AVK. CLEVELAND, OHIO. ZAHVALE. L Sugarit, N. M., 18. avg., 1924. Mr. Anton Mervar, izdelovalec harmonik, Cleveland, O. Cenjeni rojak: Vam naznanim, da sem dobil harmonike in me veseli, da ste jih naredili glih po moji volji, lepe glasove in močne v basih, glih kakor sem jih zahteval. Vaše delo in okraski se mi jako dopadejo. Jaz sam nisem verjel, da ste zmožni tako lepe har-.monike narediti,, in zato se vam prav lepo zahvaljujem. Priporočal vas bom tudi vsem tukajšnjim prijateljem, da ste vi mojster v izdelovanju harmo- nk. Naznanite mi ČLANEK 83. Slab kraj. A: "Čestitam ti k zaroki! Odkod pa je tvoja nevesta?" Kaj potrebujejo otroci za rast? Dospeli smo do dobe, ko mora otrok zavživati bolj solidno hrano. Skrajbo važno je, de se uveljavi dobre prehranjevalne navade, ko so otroci majhni. Hrana, katero zavživa otrok danes, določi v veliki meri kakovost bodočega moža. Oni, ki so odgovorni za prebrano ot-ok, bi morali biti skrajno skrbni pri izbiri živil za djeto otroka. Obed otroka ne sme nikdar obstajati le iz ene ali dveh jedi. Različnost živil je potrebna, ker 'nudi vse vrste materijala, potrebnega za rast. Istočasno pa se je treba izogniti enako-ličnosti v hrani. Ponavadi bi .morala mati po dvanajstem mesecu izbrati di-jeto ter paziti na to, da se je bo otrok strogo držal. Vsako novo ?ivilo je treba dajati otroku redno in ničesar med posameznimi obedi. Pri številnih otrocih jc razširjenje njih dijete v zvezi s precejšnjimi težkočami. Popolnoma so zadovoljn z mlekom ter zavračajo vso drugo prehrano. V takih slučajih ne bolj solidne hrane. Če dajete oboje dajte otroku mleka, dokler ni zaužil istočasno, bo otrok seveda rajši imel mleko in kakorhitro a bo popil, bo zavrnil solidno hrano. Naslednja dijet-na lestvica nudi materi primerne obede za otroka. Tekom zeo! vročega časa ni dobro izpremenlti dijete. čajna žličica Eagle Bra>nd konden-ziranega mleka, zmešanega z eno unčo jrevretc vode, predstavlja mešanico, si ima eto redilno vrednost kot sveže dobro mleko. Kjerkoli se pojavi v naslednjem pfeledu beseda mleko, naj se Eagle Brand Mleko razredči na zgorajomenjeni načfn. Hrana za otroke od 12. do 15. meseca — petkrat na dan. Ob 7. zjutraj.—Zdrob, ječmen, ječmenov ali pšenični jelly, eno ali dve veliki žlici v Šestih ali osmih unčah mleka. Star kruh in surovo maslo ali pa prepečenec in surovo maslo. Ob 9. zjutraj —Sok oranže. Ob U. zjutraj.—Nastrgana govedina, od efte do treh velikih žlic, pomešana z isto množino kruha ter omočena z goved nim sokom ali z mehko kuhanim jajcem, obenem s starim kruhom ali drobtinami. Kos prepečenca ter 6 do 8 unč mleka. Ob 3. popoldne.—Goveja, kokošja, ali janječja juha z rižetn sli z zdrobljenim stsrim kruhom. Sest unč mleka, če ga etrok hoče. Star kruh in surovo (■■■■■■■ifipV »tO * tfi> aznanite mi tudi, če ste v redu prejeli ves poslani vam denar. Ostajam s pozdravom vaš prijatelj in rojak John Sušanj. H. Village, Ark., 28. avg., 1924. Dragi mi rojak Anton Mervar: Naznanjam vam, da sem sprejel vašo harmoniko in sem z isto jako zadovoljen. Imel sem že vsake vrste harmonike, pa mi ni bila nobena tako povo-lji kakor mi je ta. Torej hvala vam za postrežbo. Hvaležen sem tudi Mr. Gregor Janešu, ki me je nagovoril, da naj od vas harmoniko naročim, in tisto karto mi je dal, ki sem vam jo pisal. Torej se vam še enkrat zahvaljujem in ostanem vaš prijatelj, jaz Anton Kec. IH. Renton, Pa., 29. avg., 1924. Dragi mi prijatelj: Najprvo bodite pozdravljeni in vam sporočam, da sem dobil vaše harmonike in se vam lepo zahvalim, ker sem prav zadovoljen ž njimi. Prav lepo pojo in se lahko nanje igra. Tako delo je vredno vse pohvale. Bodite' pozdravljeni Peter Kosmač (Advertis.) Box 27. IŠČEM Slovehko v svrho ženitve v starosti 25 do 30 let, poštenega in mirnega značaja, ali pa tudi vdovo brez ote-ok. Jaz sem star 28 let, samski, delam stalno in imam nekaj denarja prihranjenega. Resne pismene ponudbe s sliko naj se pošiljajo na: J. T., 1971 E. 30th St. Lorain, Ohio. (Advertis ) ZASTAVE, BANDERA, REGA UJE » zlato make sa društva tor člane K. S. K. J. izdeluje emilbachman 2107 S. Hamlin A^. Chicago, IIL Pristopajte ? K. S. K. Jednoto! "GLASILO K. S. K. JEDNffffi." 10. S^F ima pa zgornjem delu napis: "Splošno veljaven vrednosti papir Taiming —- dinastije." Na olbeh se pa čita: "Vrednostni papir Taiming — dinastije, splošno veljaven pod solncem." V sredi stoji zapisano z velikimi Črkami: "Eden Kvan." (1 kvan je 1000 momov; 1 mom je bil približno ena predvojna krona). Pod besedo "kvan" naslikan bakreni denar, tem pa je natiskano: "Z dovoljenjem finančnega ministra je dovoljen tisk vrednostnih pa-' pirjev Taiming — dinastije, ki veljajo povsod poleg bakrenega denarja. Kdor ponareja te papirje ali take uporablja, ta se obglavi, kdor pa naznani ali ujame ponarejevalca, ta dobi nagrado 250 srebrnih taelov, poleg tega mu pripade vsa premična in nepremična posest zločinca. Dne .... v mesecu . . . leta . . . Hugyn-periode." Označba dneva, meseca in leta je vsled starosti tako obledela, da je ni mogoče razčitati. Hugyu-perioda odgovarja letom 1368-1399 našega štetja. Ta bankovec so našli meseca septembra leta 1888 pri podiranju neke hiše v Pekingu. Druge vzorce imajo v Evropi samo še britski muzej v Londonu, azi-atski muzej v Petrogradu in kraljevi kabinet za novčanice na Švedskem. Marco ... Polo (1254-1323), italijanski poto-valec po Kitajskem,, piše o kitajskih bankovcih, ki so bili v prometu že tekom 12. stoletja, to-le: "Veliki Khan (Kublai) je dal predelati drevesno skorjo v neko vrsto papirja, ki naj bi veljal v celi državi kot plačilno sredstvo." Na takem papirju je tiskan tudi zgoraj omenjeni bankovec in verjetno je, da so tiskali vse bankovce do leta 1455, ko je bilo razpečavanje preklicano, na papir. Iz poizkusov, ki jih je napravil prof. Karabacek o izdelovanju papirja Orientu, sledi, da so imeli Kitajci zelo pridne učenfee ^ri^drugih narodih, kajfi v Siriji so {»znali že proti koncu 12. stoletja, v Perziji pa v 13! stoletju papirnat denar, ki je pa le malo časa ostal v veljavi. Zanimivo je, da je zgoraj omenjeni bankovec 3tarejši kot pa prva pravilna banka v Evropi, ki je bila usta* novljena leta 1401 v Barceloni na Španskem in tri stoletja starejši kot ustanovitev stock-holmske banke leta 1663, ki je bila prva banka, ki je izdajala v Evropi papirnat denar. JEKLENI KRALJ DUNAJU. NA Januarja letos se je mudil na Dunaju znani ameriški jekleni kralj, Charles Schvvab. Pisali so o njem na dolgo in široko En dopisnik pravi: "Čudno izžarivanje gre po hotelski veži, če sedi tam dolarski milijonar. Legenda, ki je šla pred njim, je pravila, da je doma na Ogrskem, da je bil pred letom 1914 večkrat v Marijinih lažnih na Češkem in da mu rečejo v njegovi novi domovini 'jekleni kralj.' Prišel je na Dunaj, spremljal ga je zdravnik dr. Brown. Brez kakega strežnika, avtomobila in šoferja. Pač pa s kovčeki, velikansko bilježnieo in s svojo energično in dela veselo individualnostjo. Šestdeset let nekako je star, gladko obrit, siv, močno nagubano kožo ima in pa svetle oči. Preden gre obedovat, ga napade tucat časnikarjev, pusti se fotografirati it» risati od vseh strani. Medtem pa s časnikarji neprestano govori ; kratki so odgovori na vedno ista vprašanja. 'Kako ste postali bogati?"' "Delal sem." To je veroizpoved njodefnega milijarderja. Obiskal je Poruhrje, Porenje, Berlin, Dunaj, Budimpeššto, Italijo. Govoril s Streseman-nom, pa ne kot radoveden Amerikanec, temveč kot prijatelj predsednika Coolidgea. Ne hodi po opravkih. Zbira vtise, je a »aru potujoč feljtonist. "Ali greste tudi v Pr^go?" "!^e morem, nimam časa." "Kaj pa delate na Dunaju ?" "Govoril bom z dr. Seiplom, ki je zelo, zelo pameten človek." V"Sicer nič?" "O ja. Jedel bom šunko, občudoval bom dunajski humor in operete bom Šel gledat. Sicer pa govoril, ko bom spet v Ameriki." V hotelu veliko vznemirjenje. Vsi ga že poznajo in šepetajo njegovo ime in njegove milijone. On je pa skromen. Nad-ležnežev se brž otrese in jih zapodi proč. Dunajskim revežem je pa dal milijon kron — več kot naš milijon. Iznajditelji in stvaritelji novih idej so mu zoprni. DunajčanF govorijo o njem kakor o Veličanstvu, ki ga smemo gledati le s spoštovanjem, a lahko zijamo vanj. Zdi se jim kakor čudež, ki lahko odpre knjižico čekov in kupi Avstrijo, če hoče. v > —-—o->_ TOLSTOJ IN STRAŽNIK. O ■ velikem ruskem pisatelju Levu Tolstoju pripovedujejo sledečo mično dogodbico: Nekoč je šel po glavni ulici v Moskvi, ko vzbudi njegovo pozornost gneča na nekem vogalu. Brž * pristopi in vidi, kako neki stražnik Surovo ravna s pijancem, katerega tira pred seboj. Tolstoj stopi k stražniku, ga resno pdkara in vpraša: "Znaš brati?" "Da!" odgotori stražnik. "Imaš doma na polici sv. pismo?" "Imam se oglasi odgovor. "No dobro. Pojdi domov in beri ukaz, ki veli: Ljubi "Svojega bližnjega kakor samega sebe." Stražnik gleda ves začuden neznanca, nato i>a se ojunači in ga »vpraša: "Znaš brati ?" "Seveda znkm!" odgovori Tolstoj. * "Imaš doma Vavilo za stražnike?"' ^ ' { "Ne," odgoVort iznova Tol- g^Jfn -»i »pure) it, "No, potem si ga kupi in beri, kaj pravi postava o postopanju s pijanci." !po teh besedah je stražnik gnal vinjenega pi-jančka na enako mil način kot prej na bližnjo orožniško postajo. Mali Bjerlinčan. Od kolodvori' Werder pelje v notranji Berlin še zmeraj konjska železnica, lep spomin na lepe pretekle čase. Otroci, vsi navajeni na električno železnico, kar zijajo, če zaidejo v ta del mesta, in ne morejo nič govoriti, tako začudeni so. Eden je pa po kratkem premišljevanju le spregovoril in je rekel očetu: "Ti, oče, konj mora biti pa električni železnici zelo na potu." i Velblod v Avstraliji. Pred približno tridesetimi leti so pripeljali prve kamele v Avstralijo. Tu so se prav u-godno udomačile, se razmnožujejo in uporabljajo kakor v Za-padni in Severni Afriki kot vprežna in prometna živina. V notranjosti Avstralije, kjer se goji v veliki meri reja ovac, prevažajb kamele ogromne navoje ovčje volne v. pristanišča. Za vodnike so najpripravnejši Afghani, ki se morajo kon-traktno zavezati za dobo petih let in ki se vračajo po preteki* tega časa z bogatimi prihranki Delo £loveškega srca. Recimo, da udari 'srce vsako minuto 70 krat. 'ffe uro pride« 4200 udarcev, na dan 100 tisoč 800, na feto pa 38,792,000. Sedaj pa računajmo, če postanemo stari 70' let. Delo arca je torej velikansko. Vsak udarec požene 100 gramov krvi v obtok, na minuto, torej 7 litrov, na uro 420 litrov, na dan pa čez 10 ton po 1000 kg. * Kri je v obtoku samo 24 sekund; tekom dneva napravi torej kri pot po telesu 3000 krat. To da na leto več kot 3900 kilometrov, v 70 letih pa okoli 268,000 kilometrov. Obod nase zemlje meri 40,000 km., razdalja od zemlje do meseca pa znaša 384,000 kilometrov. Najvarnejše mleko. Materam se vedno priporoču-je, naj rabijo le pasteurizirano mleko za svoje ' dete, oziroma, kjer ga ni dobivati, naj ga same pasteurizirajo. Kaj pravzaprav pomenja "pasteurizira-ti?" Dasi beseda je precej vi-sokodoneča, vendarle označuje nekaj precej enostavnega. Bila je skovana na čast očeta moderne bakteriologije, Louis Pa-steur. Pasteurizacija, ako je primeren aparat na razpolago, ni nič bolj komplicirana kot kako izmed raznih kuharskih o-prfcvil, ki jih opravlja vsaka gospodinja. Svrha pasteurizacije je, da se ubijejo škodljive bakterije, ki se nahajajo v mleku. Našlo se je, da ako se mleko zagreje do temperature 145 Fahrenheit (63 Celsius) in ostane pri tej vročini za 30 minut, pomrejo vse klice, ki provzročajo bolezni. Ako se potem mleko takoj shladi in se obvaruje pred na-daljnim onesnaženjem, se sme smatrati, da dotično mleko ne vsebuje nilcake nevarnosti za zdravje. Mleko, ki je bilo pasteurizirano, je torej najvarnejše, mleko, k» ga je mogoče rabiti. ' ' ***** Skoraj 50,000 otrok se sedaj nahaja v raznih organiziranih poletnih taborih sredi proste narave. Takih mladinskih "summer camps" je čez 600 v Združenih državah. Skoraj polovica otrok so dekleta. V vseh "kempah" se posveča posebna pozornost telesni rasti in zanimivem ter prijetnem treniranju v raznih ročnih opravilih. Skavti — dečki in deklice — in enake mladinske organizacije organizirajo te počitnice v šo-toriščih, katere so pravcat raj za šolsko mladino. Vzgoja pohabljenih otrok. GUisom Bureau of Education je že petnajstorica zveznih držav potom posebnih zakonov poskrbelo za vzgojo pohabljene mladine. Sedmorica izmed teh držav, namreč California, Connecticut, Iiowa, Massachusetts, Nebraska, Ohio in Wisconsin, so ustanovile državne šole za vzgojo pohabljenih otrok. Šest držav, namreč Illinois, Michigan, Minnesota, Missouri, New Jersey in New York, dajejo državno podporo za ustanovitev posebnih razredov za take otroke. V državi Vermont sme šolska oblast poskrbeti za podu-Sevanje pohabljenih otrok pri njih doma. V državi Oregon morajo šolski okraji, kjer živi eden ali več pohabljenih otrok, poskrbi za njihovo vzgojo na svojo domovino. Karavane j način, ki je najbolj primeren kamel nadomeščajo torej v Av-' napredovanje njihove sploš-straliji manjkujoča prometna «e vzgoje ali državljanskega sredstva popolnoma. prometna ne vzgoje ali državljanskega ospoma poklicanega znanja. A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTABEJM ' ZAVOD V YENSKI POGREBNI Odprto Telefon: 1053 E. 62nd ST. noč oiph 1881 ' Fonograf samo $1185 ZAST0N.I pol ducata izbranih rekordov Velika oivjrltcv nsjvefje fonojrsfske dru-it>e. Ki «tn ponujamo S0C0 fnnografov po tnvarr.iiai trni samo aa doho JO dni. Po-dejte dobro ta kraaea (onncraf. Hi nano pHvMani. d* niste ie nikdnr v rrojean iivljtnju videli ia «uU. da bi kdo tak f mo-fcraf prodaja' pq tako nitki ceni. Ta funo-jrraf bo pravi kras ta vato hilo. ke-- i**irde lepo, jo krasno dovr&eo kot tnahocaay: Im r.".»4e<' Maiinercjo. i« trdno iadeian, da ae ga lahko primerja t vsakim drugim d-as i m «di!kim. Trajal va* bo vet lat. Pokrov pri vrhu brani dohod prahu. Ima rrgtotato:-. da lahko poljubno ig.-atc hitro ali pata*L Čudili se boste njegovemu (istemu glasa v (redbi. ali petju. Ii drtftc sobe sa boste culi kot bi ljudje .t oje«a govoriti, peli di igrali. Za praznike in ob vetarik fteste imrli i njim mnogo zabave in vati prijatelji. Nekaj komadov je. tako smeinib. da M človek pq*iI od smeha ko jih posluša. J "vsakim fdbrgrafom dame pol ducata Izbranih rekordov gaMorj. Kdor nam pottfe vm donar naprej, mu dan > palce pol ducata rekordov ie {00 igal sartoaj. ni plačamo prevozne etrolks Brez d^Mzita ne poilje-•t ker cer.a je samo aa sadaj $11.»». Take mo (ooografa^ N« odlašajte na jut.-) 1 prilika oe hmU vet ir»«i Hi a*1 zahteverou cele svote naprej; poiljite nam saaso eno tretjina; ostanek bo«te iMtH pri »prejemu, Piiite nam ie danes. Povejte tudi vašim prijaftiU--n Blede <**• priicinostnepa nakupa, naj todi oni kupijo lin fonograf za tako Oiiko ceno. WALT£R SPECIALTY CO. 1217 N. Pauiina St., Dept. 15 CHICAGO, ILL. ZGODOVINA RDEČE PLESALKE. 15. oktobra, 1916 ob šesti uri zjutraj je bila ustreljena v Paradi špijonaže v korist Nemči-rizu slovita plesalka Mata-Hari je. Sedaj se vrši na odredbo oblastva dražba stvari, ki so bile last te plesalke in ob tej priliki priobčujejo pariški listi zgodovino te slavne plesalke. Pj^d vojno so govorili, da je bila Mata-Hari mala indijska plesalka, ki jo je odpeljal neki kapitan angleške indijske armade iz rakala Mata-Hari mimo. Bila je mirna. Oddelek lovcev je izvršil smrtno obsodbo, plesalka je bila takoj mrtva. - o ■» — SKRIVNOST EGIPČANSKE • MUMIJE. Pred nekaj leti je dobil zavod za umetnost v Minneapolisu, Minn., iz starega egipčanskega mesta Tebe nenavadno zanimivo mumijo. Na leseni škatlji je bil napis v hieroglif ih/ki so pojasnjevali, da leži v krsti __truplo Tašate, hčerke čuvaja ---- - nekega Budhovega I zlfhiše "Amen." Na notra- templja. V resnici pa je bilajnJem P°krovu le bila vpodob-Mata-Hari Holandka ter ji je Iljtrm *lava egipčanske deklice bilo ime Margareta Zelle. Še iz visokih slojev — portret Ta- Šate, kakršna je bila, ko je molila in žrtvovala v templju velikemu bogu Amenu. Rebra mumije so bila strta, glava pa je bila odrezana od vratu. Tašata je namreč bila kaznovana, ker se je pregrešila v svoji ljubezni. Tašata je bila svečenica. kot mlada deklica je postala žena angleškega kapitana Mac-Leoda. Pozneje pa se je ločila od svojega moža in je nastopila v raznih varijetejih kot indijska plesalka Mata-Hari. Nastopala "je v vseh evropskih glavnih mestih z velikim uspehom ter je imela povsod brez števila občudovalcev. Med temi je bil N-|en oče J*e bil vižji svečenik tudi nemški kronprinc in mnogi vodilni možje Nemčije. Na dan vojne napovedi leta 1914 je bila pri policijskem predsedniku v Berlinu in je tam obedovala. Leta 1915 se je vrnila v Pariz, toda francoska policija, kateri je bila označena plesalka kot nevarna oseba, jo je spravila nazaj na mejo. Na Njegov položaj je bil velik in upliven, čemur gre pripisovati dejstvo, da je bila deklica mumificirana, kajti sicer bi jo bili zakopali kamorkoli, da se maščujejo nad njeno pregreho. Deklica je bila usmrčena, ko ji je bilq jedva 15 let. Pri nas velja starost petnajstih let za zgodnjo v ljubezni. Treba pa jv il(v illVJV. Al«- « slednje leto se je zopet vrnila Je Pomisliti, da v Orijentu de- v Pariz. Policija jo je strogo |^!eta in da so pri nadzorovala, toda ugotoviti ni ~ * ^ dvanajstih letih razvite kot drugod pri dvajsetih. Znano je n. pr. dejstvo, da so v Egiptu in Orijentu deklice^ že pri dvanajstih letih zrele za možitev. V egipčanskih templjih so služile nekatere svečenice le za gotovo dobo, druge pa za celo življenje. V času, ko so bile 3večeniceč so se morale deklice držati gotovih predpisov. Ce se je kdaj katera pregrešila proti njim, je plačala prestopek z ostro kaahijo, ponajvečkrat s smrtjo. 8f J* uiiu znano, Taka obljuba je bila čistost, da je bil voditelj nemške špijo* .^ve&ntea,. katere srce Je pre-naže -fljen bivši ljubimec, so se m»^ala posvetna ljubezen moškega, pa je morala pod bate in kole, ki so jI štrli kosti in zmečkali truplo, da je izdihnila \v strašnih mukah. Včasih pa so Wle kazni tud.i drugačne. Iz- mogla ničesar sumljivega. V Parizu se je plesalka zaljubila v nekega ranjenega ruskega stotnika in si je vcepila v glavo, da ga poroči. Ker pa je bil stotnik ubog, je hotela plesalka zaslužiti milijon, da namreč omogoči poroko. Ponudila se je šefu francoske špijonaže, da gre v Nemčjo in izšpijonira za Francijo nemške vojaške tajnosti; za to je zahtevala milijon. Kljub temu, da jo ' je imela francoska špijonaža na sumu, zlasti še zato, ker je bilo znano. z njo dogovorili, nakar je odšla Mata-Hari v Nemčijo. Toda na morju je prestregla njeno ladjo, neka angleška patrulna ladja in jo je izkrcala na španski obali. Podala se je v Madrid, kjer je naletela v nekem prvorazrednem hotelu nemškega atašeja von Kalle. Dejala je, da potrebuje denarja in Kalle je ra-diobrzojavil v Berlin, naj pošljejo "za agenta H 21." To brzojavko pa so prestregli na EifTelovem stolpu, kakor tudi odgovor, da naj gre agent 21 v Pariz, kjer mu bo izplača neka tuja firma 15,000 frankov. Francija je imela nemški šifrirni ključ in so torej obe brzojavki lahko razumeli. Ko je prišla Mata-Hari v Pariz, so jo v nekem hotelu aretirali. Proces proti njej je bil tajen, pred vojnim sodiščem. Mata-Hari je bila zelo mirna. Sodnikom je izjavila: Kurtizana sem, vo-hunka pa ne. Zaslišana je bila cela vrsta oseb na vodilnih mestih, ki so bili z njo v intimnih odnošajih, toda vsi so potrdili, da ni skušala Mata-Hari nikdar izvabiti iz njih kakih' vojaških ali državnih tajnosti. Bila je obsojene na smrt. V ječi je prosila neverjene svečenice so slekli, jih tesno povili v platnene povoje ter jim samo pod nosom pustili dve luknjici za vdihavanje zraka. Nato so nesrečno bitje zazidali v temno grobnico, kjer je umrlo od lakote, žeje in slabega vzduha. Tempelj boga Amena, v katerem je služila Tašata, je bil eden najveličastnejših božjih hramov v celem Egiptu. V njem so bile čudovite shrambe z umetnimi vrtovi ter vodometi, okolu katerih so skakali sveti tiči ibisi. V fasade in obeliske so bili vklesani hieroglifi, ki so pripovedovali svetu o slavi in bogastvu Zlate hiše. Tašata je krmila posvečene ibise in prilivala v templju svetilkam olja. Nekoč je prišel v svetišče mladenič. Tašata se je zaljubila vanj in ni mogla odo-ieti ljubezenski strasti. Ko se jc doznalo za nje greh, so prišlL sužnji z nosilnicami ter odnesli Tašato pred sodišče, kjer so jo ukovali v verige. Zagovarjati sc je morala pred kopim mali- iiv un ouu va ? jvvi jv [7i vena w ' * Jp^ • vsak dan za kopelj, kar so ji do- ka okolu katerega so bili zbrani volili . Njen zagovornik jo skušal rešiti še po obsodbi je izjavil, 4a je z njim v drugem stanu; po zakqnu se namreč ne sme izvršiti smrtna obsodba nad tako žensko. Toda tudi to ni pomagalo. Zadnjo noč sta jo čuvali v celici dve čuvajki. Ko je prišla'ura izvršitve obsodbe, so morali plesal- svečeniki z grozo vzbujajočimi maskami na svojih obrazih. Ti sp jo obsodili po njihovih postavah na smrt. Po krutem usmrčenju je bila Tašata skrita očem ljudf in zgodovine nekako tr)ti*oč let. Šele moderna znanost, doba odkritja faraonskih, groboy, jq je zo-pst ofivela ter prinesla na dan ko zbuditi, ker je spala. Zahte- nakar je bUa zapisana ta mrač vala je sveže perilo, nato je molila. Vprašala je navzočega oficirja, če bi se mofla rešiti s .tem, da bi podala odkritja o| NAJSTAREJŠI BANKOVEC, nemških agentih. Oficir ji je na in žalostna povest njenega mladega življenja. -o- odvrnil, da eksekucija ne zadrži nobene stvari več. Mirno se je peljala na mesto, kjer se ie imela izvršiti obsodba.. Vojaštvo je tvorilo kare, ko je ko- Najstarejši bankovec, ki še so našli na kitajskem, je bil v sredini 14l stolet-za časa prvih *let cesar — d^stije. Bankov Lično in poceni! Cenjena druitva, trgovci ia posamezniki, kadar »otteSejete kakortnekoll vrste tiskovine, okrnite a« veatof pa utv* te slovenska uuiako tiakante * Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" •ur at. Clair A*«, devet**«, «. Pri nas ste sicarni, da doMte lake Ittoe tiskovin*, pe alft. lih cenah kot drnfle ter točne »etralka. T mM **uni aa ttaka "GlaaVe K. S. C J*AbHS". Vaši prihranki ZASTONJ Eter CHICAGO. ILL. vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naiih držav, in vendar ste lahko vložnik na naii banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boate odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Ml pla-Cujetno po S od sto obresti na rihranke, in jih prištejemo glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Na« kapital in rezervni sklad v vsoti več kot f740,0M je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CUNTON STS. it JOUETv ILL. Wm. Redmond, preds. Cbaa. G. Pearca, kasir. Joseph Dunda, pomol, kasir. zidate cerkev, šole in druge ustanove, ako nc znate rabiti tiska T — Tako je povdaril papež Piy X. KAJ SE TO PRAVI? To se pravi, da tudi mi Slovenei, delamo in irtvujemo zastonj za naic delo, ako teca dela ne bo spremljal motan in dober katoliški tisek. Zato iirite ia naročajte dobre katoUlkc Mste. En tak Uat. ki bi ra morala imeti vsaka slovenska hiša je: "Amerikanski Slovenec in Edinost.1' Stane letno samo $4.00 Pošljite na "A. S. in Ed." $1.00 in dobivali boste list tri mesece na poekušnjo! "AVE MARIA" "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1Q. SEPTEMBRA. 1994 Za srečot POVEST. "T" f. RAJSKI. (Nadaljevanje) "Da se jima ni godilo dobro, jima vidiš lahko na obrazu. Zaradi tega ju torej ni treba buditi. Skupaj smo, in to je poglavitna reč." "Kako moreš biti takov, Blaž, mi ne gre V glavo. Tam nasproti ti sedi sorodnik, ki ga nisi videl že več let, pa ti ni toliko do njega, da bi ga ogovoril." Blažu se zategne obraz v nasmeh, a ne odgovori nič na to. Bil ni nič manj vesel tega snidenja nego France, a njegova narava je bila taka, da je svoja nežnejša čuvstva rad skrival. Sicer pa mu tudi treba ni bilo več dati odgovora, kajti nekdo je bil loputnil tako močno z vrati, da sta se onadva oba fla enkrat vzbudila. "Bosta li naju spoznala ali ne?" reče France. "Na to sem tudi jaz radoveden," pripomni Blaž. " Toda bilo je precej dolgo čakati, predno sta Luka i^) Tonček do dobrega izpregledala Mela sta si oči in zevala, prav tudi Mica in Janez. Tem bolj kakor da bi bila doma. Naposled se ozre Tonček vendarle na nasprotno stran in zasadi svoje drobne oči v Franceta. Usta se mu odrpo kar sama od sebe in mu ostanejo odprta na stežaj. France in Blaž pa sta se držala palašč prav resno, Češ, kaj bo iz tega. Nekaj trenutkov Ton-Ček brez dvojbe ni vedel, kako in kaj, potem pa sune Luketa krepko s svojim suhim komolcem pod rebra ter namigne proti Francetu in Blažu. "Kaj me suvaš?" zagrmi Luka nevoljen s svojim votlim glasom, da se ozre hipoma vse vanj. Ne da bi mu odgovoril, ga sune Tonček še hujše ter hg-migne tnova proti onima dvema. Usta pa so se mu bila med zategnila v vesel nasmeh. *'' "Ali bo mir ali ne?" za rohni Luka ki je bil, prebudivši se iz spanja,' jako čemeren. "Tja pogledi," reče zdaj Tonček ter pokaže s prstom na Franceta in Blaža, ki sta bila vstala ter stopila par stopinj naprej. Luka ostrmi najprej, a spozna vendar takoj svaka. Iz štirih ust pa zadoni zdaj hkrati glasen "ha-ha-ha," in Luka in Blaž, Tonček in France so si stiskali krepko roke. Da so jih drugi malo začudeno gledali, ko so se tako hrupno pozdravljali, za to se niso zmenili. Opomogši si nekoliko iz prvega iznenadenja, so si ob kratkem povedali, kaj so bili doživeli, in kaj jih je napotilo semkaj; nato pa so ili vsi štirje skupaj h konzulu prosit pomoči zoper trdosrčnega Manoela D«k masija. OSEMNAJSTO POGLAVJE. Težko so Čakali Mica, Jakob in Janez, kdaj se povrne Luka ter Jim prinese kako veselo novico. Zlasti nestrpno pa je čakala očetove vrnitve Metka. Neprenehoma je nadlegovala mater z raznimi vprašanji, na katera ji ta ni mogla dati nobenega odgovora. Samo Čampa je ostal tudi zdaj ravnodušen, ki kadar so se oni veselili reii-tve, na katero so upali, je hvalil on glasno Boga za dobrote, ki mu jih izkazuje vsak dan. Bil je občudovanj S vreden ta Čampa in v nekem oziru tudi srečen. Kar je prišlo nadenj, vse je sprejel aa dobro, k bilo je videti, kakor bi ne občutil nobene težave, nobene bo-NJegova bolezen je hi-in bila ga je kost in koža. da se pazniki brili norce iz njega ter ga suvali in pretepavali, da so mu pokale kosti. "Zdaj se njora kmalu enkrat vrniti," je rekla nekega večera &ica proti Jakobu in Janezu. "Samo če se mu ni prigo-dila kaka nesreča." "Dolgo ga ni, dolgo," pripomni Janez, ki nikoli nobene stvari ni mogel pričakati, pa je vendarle čakal, ako ni bilo drugače. . M "I bo že prišel," pripomni Jakob. "To ne gre kar tako, ka kor bi kdo mislil,",r , "Rada bi vedela, - če se bo Tonček zdaj. upal pokazati, ali se bo pa zopet skrival." "Če bo pameten, bo šel raje kam za kak grm leč za toliko časa, da bo tudi nam pomaga-no," reče Jakob. "Kajti ako ga dobe v pest, ne bo se mu godila dobra. Če pa je prejel enkrat kopico batin, ne odvzame mu jih sv. Peter, kaj še konzul." Temu mnenju sta pritrdila sploh dr- Vi dragi 1» m se začudijo drugi dan po tem razgovoru, ko vidijo pri belem dnevu prihajati ne samo Luketa, temveč tudi Tončka. In kako sta prihajala! Luka je imel na velikanski gorjači privezan edini robec, ki mu je bil ostal Še tekom časa, ter jo je dvigal kvišku, kaker bi nosil zastavo, poleg njega pq je stopal, po koncu držeč se, Tonček ter igral na harmoniko. "Kakor dvfi norca," pripomni Čampa, ki ni slutil, kako veselje polni onima srce, in je bil, odkar ga je zdelovala bolezen, še mapj prijatelj harmonike, nego v prejnšjih časih. "'ta dva najpa neseta veselih iovfc," rsče Janez skoči po koncu od dela. Jakbb pa pristavi: "To bi rad yedel, kaj se zgodi zdaj s Tončkom?" Na to vprašanje je dobil Ja-nez odgovor. Luka in Tonček sta bila vzbudila s svojo procesijo ojbčno pozornost, in pazniki so Tončka takoj spoznali. Hipon^a jih je bilo nekoliko pripravljenih, da bi planili s korobači nadenj. Toda naleteli ao slabo. Luka izpremeni svojo zastavo takoj v hranilno orodje. Zavihtel je gorjačo nad glavami napadalcev ter za-vpil z glasom, da se je zdelo, kakor bi lev rjul: "Komur je drago življenje, naj ne hodi blizu." Ta rohneči opomin je pomagal, kajti pazniki so se potuhnili ter razpršili na vse strani, kakor plahi otroci, ako nenadoma zagrmi na nebu. so se Lukove orjaške postave in njegovega brmečega glaau. On pa jim je še nekaj grozil, rekoč: "Le posku^jte še enkrat približati se/mi,.vam posvetimo. Nismo še vsi tu, pridejo še drugi za nami." "Se cela armada," pripomni Tonček, ki se je čutil v Lukovem spremstvu tako varnega, da se nit^ zganil ni, ko so ga hoteli napasti pazniki, ampak je kar v enomer igral na svojo harmoniko ter zvonil z zvončki, katerih je bila cela vrsta v harmoniki. ; Vzadi, kak Mi sto korakov za njima, se prikažeta zdaj še Blaž in France. Bila sta ostala nalašč nekoliko, ker sta 1 hotela Luka ln Ton&k, da bi bili Mka in drugi nekoliko ugibali, kdo je ie prišel; a ko sta Blaž in France slišala Lukovo rjovenj«, sta mislili, da je potreba njune pomoči, in sta pospešila Vsi so se korake. V tem je bil Luka dospel s Smejala se že dolgo ni, a zdaj »e ni mogla vzdržati smeha, ko sta ta dva tako oblastno prikorakala. "Kaj, je dobrega, da sto tako veseli?" "Vse je dobro, vse. Rešeni ste, in vam vsem bo pomaga-no," pripoveduje Luka s posebnim naglasom. "Ali je mogoče?" . "No, če \i pa rečem. Konzul, to vam je mož. Bog mu daj dolgo življenje in zdravje."' "Kaj pa je rekel vendar?" "Kaj je rekel? Da bo dobil ta vaš Manoelo po grbi. Vsa krivica mora4 biti poravnana, tako je rekel. In hud je bil, da se že prej ni nihče oglasil." "Oh, bodi ga Bog zahvaljen," vzdihne Mica ter obrne svoje mokre oči proti nebu. "Hi-hi, hi-hir se je smejal Janez ter skakal in se tolkel z dlanmi po kolenih. Bil je od-selja tako iz sebe, da ni mogel i'zpr6govoriti nobene besede. Jakob pa, katerega se je loteval zopet pogum, je začel groziti: "Tudi udarce nam bodo morali plačati. Jaz se že ne pustim zastonj pretepati." "To je gotovo, da," potrdi Luka. "Saj je bil tudi mene obsodil sodnik, ko sem bil dal doma nekomu zaušnico. Deset goldinarjev kazni, je rekel, ali osem in štirideset ur zapora. No, pa sem se bil dal raje zapreti." "Tvoje zaušnice so bile zmeraj najdražje," pripomni Tonček. "Drugi so plačali za take reči samo po pet goldinarjev. Pa seveda, tvoja dlan . . ." Pri zadnjih Tončkovih besedah sta bila dospela tudi Blaž in France do njih. ■"Kaj pa ta dva? Ali ju še kaj poznate?" vpraša Luka. Prvi hip so res komaj spo-zjiali drug drugega, tako so se bili vsi od kraja izpremenili v Braziliji. Ko pa so se bili malo natančneje ogledali, ni bilo pozdravljanju -ne kanca, ne kraja. 'Stiskali bo si presrčno roke ter drug drdgtga izpraševali o tem in onem, (kdcler ii jim ni približalo s korobači in palicami oboroženo krdelo paznikov in čnteev, katerim je bil gospodar sam na Čelu. Nekateri so imeli tudi vrvi pri sebi, hoteč jih povezati ter jim tako onemogočiti, da bi se branili. Prvi je bil pogumni Jakob, ki je opazil to nevarnost. "Jej, poglejte, bodo nas," vzklikne ter se hitro pripogne in začne delati. Gospodar stopi k. Luketu, ki se mu je sdel najbrž radi njegove velikosti najbolj veljaven, ier Zahteva od njega pojasnila, česa išče tukaj. Luka poseže v žep po neki list, ga pomoli onemu pod nos ter začne razlagati in pripovedovati, kako in kaj. Med pripovedovanjem pa se je tolkel s ob svoje mogočne prsi, kar odmevalo. S tem je pokazati, da se prav niko-ne boji. Gospodar od vsega Lukovega pripovedovanja ni razumel drugega, nego besedo konzul, katero je Luka ponavljal večkrat, nego je bilo morda neobhodno je bil LuV tjakaj pomojil, in ki potrebno. A, ta, beseda je imela skupno z listom, katerega mu je bil podpisan od konzula, nanj tako moč, da T; Ml SVOJ* K SVOJIMI Podpisani tfffrlib priporočan: rojakom Slovencem in bratoit Hrvatom v Pueblo, Colo. svoje trgovino s obleko s« moške k otroke; v zalogi imam tudi ve liko tebero čevljev s« ien tke »prej me m tudi narožila se oeee asoeke oblek« po Mri JOHN GERM, Slovanski trgovec* «17 East C St. > Pveblo, Celo NAPRODAJ ~ je "Delicatessen." trgovina, blizu šole in p«rk£h Pena nizka. Pojaznila daje lastnik ~ EDWARD KLOBUČAR, 3659 E. 99th St.. Chicago. IH. (Advertis. V 1 U TRAKULJOT IMATE Njene snamenjs se: *•• Ako imate vi trakuljo, ako »te en israed stoterih. ki imaj« taM tega parasita, u parna. da bodete imeli tudi dovolj rasuma. da ae Ka reiite. predno »am uniii vai« sdravje, predao a« urin.jo druge neredno«ti * vat. Id J« navadna poeiediea vsled pomanjkanja dovolj rediiafti »novi, t Ko *• vam to enkrat pojavi, kar mora prtti prej ali alej potem »e ie aelo tel ko oidfcvlti. Zdravniki sa-trjujejB, da J« salo tel ko s r o tov de t jo do-■ lotiti. 4e imate trakuljo alT ne. Vam »a lahko k«r po»teo imate terne. obiatne. .rtne ali dru*<■ napake. Ko ie Mforimo o trakulji, je U aamopomorate samo videti obras otroka v katerega ftivotu aaki •Mm aa mna*e, vi je a aa ne-tmeti tra-■ tolika, prenehati jesti. Tiakulja potre vse re dUae snovi te val« km. M U imela biti sa vai iivot te vam dati dobro sveto kri. Prava s namenja %o drobci trakuije v odpadkih. Podobna Maroenj* sat omotica, slab tek, ar oba teta, smrdljiv dih. ramena koia, boleti ne v delih telesa, hrbtu ia nogah. plasenja v trebahu in ielodca. ki se včasih vadiguje v grla. Bolnik nima volje do dela in ne sa livijsaje. nobene ambicije ln je melaaholitea. Selodec postane vetkrat kisel ia hrana Bete doli po vrla. Omedlevi-tni napad se ta in tam pojavi vsled trakulja. Pripetilo sa je celo. da je trakulja slesla v sapnik ia uda vila bolnika. Keiite se te«a parasita predno aa* umori. Reiltr se tega parasita prodna vas umori. Samo po-sabl je rasumljivo roditi trakuljo vedo« ali a« vedot, je metanje stran hrana. Vi ne morete nlkoM preval platati, »a sa retlti tega parasita. Ko se te*a reiite. bodete kot sovo rojeno dete. Bolje je pteSati sa dobra sdravila, kot da morajo vati sorodniki pla-tavati te Vai potreb/kupite najboUia sdravila. ki se dob« sa de#ar- -Narotite al dovoU Laztaa ie daaes sa 110 48 ia ae odlaiajte na jutri, kar sna biti ie prepozno. Karkoli storite ne kopajte eSnih ponaredb, dobra sdravila pa stanejo denar, cena samo ikodu-jejo. Lajctan sa prodaja edino 1« »ri: Lasal Ca, 145 Lasjfidg.. Bos M«, Pitte-Pa. Ni ikodl ji vo tudi te ateiste tra-Za sararovaaje tsvoja priloiite II vet. (Advertis smeot 1.) m kolje? (Advs -V?----- —----- Po novem nsselniikem zakona so cotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa hnijo prednost v kvoti. Postopanje zs dobiva potrebnega dovoljenja |e povsem dragsčno od prejšnjega. Kdor teli koga dobiti iz starega kraja, sH želi sem peto viti tja in se zopet vrniti, osi ee obrne ne mene za pojasnila Ih potrebne spi-Rojaki v Zspadni Pennsyl- Severov i .rdi.i vila vzdr/nji zdravje v družinah. ZA SLABO PREBAVO SEVERA'S BALZOL. tonika i ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna Cena 50 in SS oantav. Vprašajte svojega lekarnarja. W. F. SKVERA CO. CEDAR RAPIDS, lOVVA POZOR ' i IGRALCI HARMONIKI \ Naznanjam vsem rojakom Slovencem in Hrvatom, da i-mamo tukaj edino slovensko delavnico za izdelovanje klavirjev, piano harmonik in kon-certin; izdalujemo tudi fine kovčeke za taiste instrumente. Kupujemo stare in rabljene harmonike in koncertine in jih zamenjavamo. Velika zaloga harmonik in koncertin iz starega kraja. Tudi prodajamo razne note za koncertino, slovenske in hrvatske. Tudi velika zaloga plošč (Records). Sploh imamo v zalogi vse drugo, kar spada k muzikaličnim inštrumentom. Pišite ali pridite osebno do mene; zagotavljam vas, da boste dobro in po najnižji ceni postreženi pri vašem rojaku, FRANK DRAZUMERICH, 5122 Butler St, Pittsburgh, Pa. in ob fcedeljsh ps na domu, 206 f. , m domača zdravila. V .A* imu* Mta. dliro, Knsjpovo ječmenovo cevo ta importjrsna ~ * domsfts idrsvlla, kater* priporoča Mgr. Kaafp t kniifl DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplatai cenik, v katerem je aakratko popisana vssks restlins zs kaj ee rsfel. IMPORTIRANE KOSE W MUOO ORODJE IZ JUCOSLA-VUB. Kose ts garanti ranega |«ajar> s bega jekla s r in t kom aa vi-sk. 14. II, ti, ia IS paloav do\iit I ko« a riatki pa Srp sa klepeti _ K lepilno orodje Brusa! kamoa "Bergamo" U o tika .tLN _ 1.71 _ .H _ 1.11 - ^ _ .»• _ 1.1« Kibeiea sa '«po, sta Pilite po brezplatai cenik. Blato potiljam poitnine MATH. PEZDIR Bos 772. t: City Hali Ste. New Vork. N. Y. ▼ ZALOGI ti NAD 11 LIT PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri ln fttiri-vnmte, dva, tri Ia W-rikrst, nemtto In kfsnjeko uglsiese kskor tndl kromstitae in ps kovčeke. Harmonike so najbotjlega dela in opremljene s isporo sa stprsti. Imsm v zsis«i tudi is rsbile-ne harmonike vsskovretaik Izdelkov po niakih cenah. V Imsm v zslogl tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1^0 komad, 6 skopaj ali več naročenih po $125 s poitnino vred. Imsm ns zaloti todi klepalno orodjs dvoje vrste, BBRGAMO brusilne kamne itd. po nizkih ALOJS SKULJ, PRI VSAKI PRILIKI če Vam je treba poslati denar v staro domovino bodisi v Dolarjih, Dinarjih ali Lirah, če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, Če hočete^ rešiti kako zadevo v starem kraju, ulo-žiti ali dvigniti denar, ali Če se* odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje poslužili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete da se za-morete v vse htakih prilikah zaupno obrniti na Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Zadnja leta smo mi razposlali grozdje našim rojakom na Vse strani Združenih držav. Vsak odjemalec ali naročnik je bil z našim blagom in z našo postrežbo popolnoma zadovoljen. Če torej poslujete s staro, sku-šeno in ugledno tvrdko, vam nikdar ne bo žal. Pišite ali brzojavite nam za cene grozdja; doba raz-pošiljatve je sedaj tukaj. Grozdje razpošiljamo skmo na debelo. BAKULICH PREDOVICH CO. | California Fruit Bldg. | SACRAMENTO, CALIF. § ^naamnsiiiiiiiiiiBiunniiHiiiiifiitiiiiiiiniiiistniitiiiiiiiiiiiisfiiiiiiiauaiiiiiiiiiiiaiiiHS Važtio, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v verne, državne, okrajne, mestne (mnnicipalfie) ter šolske bonde ih bonde oMezna-nih korporacij, ki mu donuiajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. ri ir -rr- i < T i Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vee bonde, katere Iestaje K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vAm dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. ^nuj.mjugnujiMt mini 1 Established 1857' V J ALI BOSTE TO JESEN POSLALI KAJ DENARJA V EVROPO? V tem slučaju se vam bo izplačalo, Če pridete v našo banko. Cflih sedeminšestdeset let že vodimo bančne posle; pretežni del tega časa smo smatrali za nekako posebnost pošiljanje denarja v razna mesto Evrope. Ker smo v zvezi s svetovnoznanimi bankami vam damo vedno lahko najnižje cene pri pošiljanja deharjn v inozemstvo. Zgla-site se torej pri nas! R. f. Premoženje ta banke znaša f12.000.000.00 B iS prodava-si» perje na-W tega iadelka W in nepokvar-r jen o ali pre- leta ruk Mj pa le *oSMaao^ia Pvse*ki»je*Z^uie- H . -m