§1.104.                                                    V Gorici, v soboto dne 29. decembra 1906.                                      Tečaj XXXVI.
¦SL. leto i.-,! leta .
Izhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto ib 1K uri predpoldno ter stano po pošti prejemana 'm v Gorici na dom poSiljaim:
.   .   . 13 K 20 v, ali Kld. 6(50 .   .   .   fi   » (iO   »   ^     »    3-30 .   .   .   3   » 40   »   »     »    1-70 • [»,l!;mii5ne številke shuiiijtj' ip^vin. v,.*^..,.^. _;..lrt, .SOCA" inia naslednjo izredne prilog: 0'l>'h'o-" ....,„ u.tu »Kažipot po GoriSkem in GradišCanskeni" in 'kaiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", daljo dva-•;.,t v u-tu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih Jvez" ter uii-sočiio prilog) »Slovenski Tehnik".
X;uočiiiiio   sprejema  upravniAtvo  v  Gosposki   ulici
;..»v': I. nadstr.  v  »Goriški   Tiskirnii^a'.* OabfSfck. -
iJa naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice so računijo po Petit-vrstah So
ri-kii»" !"knit lfi Vl 2"tr&t l4 v< s"krat  ,2 v vsaka
,1^1   Vfčknit  po dogodbi. Večje črke po prostoru. —
I{t'h'iL'.iui! in spisi v uredniškem delu KO v vrsta. Za
oViko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, i    bodo in napredek!«    *>. K- Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gospo; i ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom ju mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoluduo ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in pra7.nikihod0.dol2. dopomdne. TJ p ravni št v o se nahaja v Gosposki ulici st. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni
NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj ,e pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v dolokvog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
„PRIMOREf»" izhaja neodvisno od »SoCe* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakavnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tokalisou Jos Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v ;w-kopalisCni ulici, l.Matiussi v ulici Formica, 1. llovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrončifi na trgu della Casorma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljaveč) tiska in zaL
jloca" trikrat na teden.
»Soča« začne izhajati z novim letom 1907. po trikrat na teden. Iz-haiala bo vsak torek, četrtek in soboto popoludne ob 4. uri.
A ko pride na tak dan prazni k, l i s t n e i z i d e.
Kmalu po novem letu dobijo naročniki kot prilogo dva K a ž i &o t a : Kažipot po Goriškem, priljubljena knjiga, povsodi v rabi, ter K a-žipot po Ljubljani in kranjskih mestih. Prilagali bomo, kakor doslej, vozne rede železnic itd. ter mesečnik »S 1 o v e n s k i Tehnik«.
Ker so se tiskarski tarifi v zadnjem času dvakrat povišali, tako da je tisk dandanašnji mnogo dražji nego pred leti, in ker nam narastejo s trikratnim izdajanjem novi troški, smo primorani naročnino nekoliko zvišati, in sicer bo stala celoletna naročnina 15 K.
Go se upošteva trikratno izdajanje in priloge, je list še jako po ceni. Plačevanje je prilično po tretjini leta 5 K, dve tretjini 10 K, celo leto 15 K.
*SoCa« bo zastopala, kakor doslej, tako tudi v bodoče napredna načela stranke, ki se reorganizuje.
Znano je našim čitateljem, kako neustrašeno se bori »Soča« za narodne pravice, kako se bori proti vsem nasprotnikom in sovražnikom. Taka ostane tudi v bodoče. Narodno-napredna stranka pa tudi potrebuje krepkega, dobro urejevanega glasila. In da more vršiti list dobro svojo nalogo, mora stranka ta list podpirati. Ne zahtevamo pa morda kakih daril, ampak z a-M e v a m o z vso pravico od vseh napredno mislečih Slovencev, da list dobivaj o, plačujejo in širijo.
Tast bo tudi naprej tak, da si obdrži ugled in uvaževanje v celi daželi, izven nje, v vseh krogih, tudi zgorej, kakor je bilo doslej.
Prepričani, da nam ostanejo zvesti dosedanji naročniki ter pristopijo novi |» se list razširi vsestransko, se nadejamo z novim letom 1907. plodonosnega delovanja reorganizovane stranke ob sodelovanju vseh dobro »aislečih gori-SKih Slovencev. V to ime
veselo novo leto!
lavni zaupniki. Pristavljamo takoj, da se krog zaupnikov lahko vedno poveča ter da ni misliti, da ako hoče kdo drugi, ki ni zaupnik, kaj sporočiti, da se na to ne bo oziralo; napačno bi bilo misliti kaj takega, marveč bo le prav, ako podpirajo središče in izvrševalni odbor vsi možje, ki se čutijo pristaše narodno - napredne stranke; zlasti se obračamo v tem oziru še posebej do kmetskih veljakov. Med našim kmet-skim ljudstvom je doma obilo inteligence; zato pa so tudi čuje med njim toliko pametnih nasvetov, ki so vredni, da se upoštevajo ter da ne zamro kar v domači hiši. Z dežele mora voditi stik v mesto, iz mesta na deželo. Izvrševalni odbor bo imel polno dela. Izvrševalni odbor bo čuvar za naše pravice, za katero se bo potegoval dosledno sproti, da se ne zamudi niti najmanjša prilika ; izvrševalni odbor ima nalogo dajati iniciativo za napredovanje v različnih strokah, delati na to, da ne bo naš kmet le plačeval davke, vlada pa j bo podpirala le drugorodco; glede šol, uradov itd., glede" splošne prosvete, na vse strani je polno dela, in vsestransko hočemo delati.
O bodočem delu narodno-napredne stranke bomo še govorili,, za danes pa hočemo omeniti tu nekaj drugega.
Klerikalci že sedaj grdo gledajo pripravljalno delo za reorganizacijo narodno-napredne stranke nas Goriškem. Nikakega dvoma ni, da se zaletijo prav okoli novega leta z vso njim prirojeno surovostjo v naprednjake, z namenom, da bi tako tega ali onega oplašili ter ga odvrnili od naprednih vrst. Lagali bodo, obrekovali, podtikali, sumničili, vse to z namenom: škodovati narodno-napredni stranki.
Ob vsakem novem letu besnijo vsi
j
po izdajanju strokovnega lista za zadružništvo, kmetijstvo in narodno gospodarstvo je napotilo podpisauo „Zadružno Zvezo-, da prične zopet izdajati o/., nadaljevati list n Zadruga" kot svoje glasilo.
Ob tej priliki vabimo vse Slovence, kateri so vneti za gospodarski napredek slovenskega naroda, v krog svojih sotrudnikov naročnikov ter razširjevateljev našega lista.
Da spozna slovenska javnost smer lista in načrt našega bodočega zadružnega dela, hočemo v naslednjih vrstah orisati smer lista in načrtati naš zadružni program.
Listje strogo strokoven; p r i-našal bo poleg objuv in razglasov „'A v e z e" l e čl a n k e, t i č o č e so z a d r u ž-ništva, vseh panog kmetijstva, kakor tudi splošne narod no-gospodarske članke. V oddelku zadružne in gospodarske vesti bo seznanjal svojo bralce s stanjom in uspehi zadružništva in gospodarstva v prvi vrsti pri naših slovanskih bratih, nadalje v naši državi, kakor tudi po celem svetu. Vsakega Slovenca, ki deluje na gospodarske m polju, brez razlike stanu in političnega prepričanja naj o d kri to srčne j še kot sodelavca pozdravljamo. V vzgled n a m je složno delovanje pripadnikov raznih verskih izpo-vedanj in političnih strank v državah, ki stoje, kar se ;;če zadružništva, na visoki stopinji. Zadružništvo ima namen zastopati koristi kmečkega stanu napram neštevil-nim nasprotnikom, delovati v izboljšanje gospodarskega položaja kmečkega stanu,kar je le mogoče, če zadrugarji na zunaj in znotraj nastopajo kotjednotna četa v dosego is tih c iljev. Pač pa bode list po vzgledu drugih strokovnih listov  odločno   nastopal  proti   n a-
divji proti naprednjakom in našima li¦ .              ,,        .,,,..
„*„.»„   w~„   ««   u„__-u.x~  v„ ,   .v„ i snrotnikom in škodljivcem kmeč-
stoma, letos   pa  bo   najbrže se huise, I   '               .               ,   J
ker  stojimo pred resno reorganizacijo
Reorganizacija
»narodno - napredne stranke"
na Goriškem.
m.
Letos smo priobčili arijo Člankov P°d zaglavjem »Ven iz mrtvila!« lah Člankih smo kazali na potrebo o&ega stika med središčem in deželo. ™ tega ozkega stika se hoče držati re°rganizovana narodno-napredna stranka. V znamenju takega stika J* »zbere izvrševalni odbor in se dolo-Jjo zaupniki po deželi. Stranka hoče (0l»ti. Deh oamore resnično v blagor ako je delavno središče in de-
naše stranke.
Vse to klerikalno divjanje in bev-kanje pa naj nikogar ne moti in nikogar ne oplaši. Pri vseh razsodnih ljudeh nimajo klerikalni listi že tako ali takp nobene veljave, kak zagrizen navaden klerikalec pa naj sodi in misli, kar in kakor hoče. Njihovo lajanje kaže le, da smo tu, ter da se nas bojijo. Strah pred dobro razvito, vsestransko organizovano napredno-stranko jim narekuje psovanje in blatenje ter zadi-ranje v osebe. Z delom pa hočemo dokazati, da nas pušča vse to umazano klerikalno udrihanje hladnokrvne, kar jih končno prisili do tega, da prej ali slej popolnoma utihnejo ali da se bo culo njihovo lajanje le še iz daljne daljave. Držimo se reka slovečega laškega pesnika: »Non ti curar di lor, guarda e passa«!
brs
„Zadruga".
., Zadruga", o kateri spregovorimo v „Tr~ govsko-obrtnih in gospodarskih vesteh" objavlja takole zadružni program:
Razvoj in razširjanje zadružništva po celem svetu priča, da zadružništvo z ^-.'kan-skimi koraki napreduje. To dejstvo, kf^ur tudi pomanjkanje zadružnega in kmetijskega berila ter opetovano od vseh atranij izražena želja
kih teženj  ter vedno stal n i k u za kmečke pravice.
Dr- se zadružništvo na Slovenskem moglo v toliki meri razviti, kakor v drugih avstrijskih državah, je največ krivo pomanjkanje potrebno izobrazbe, kar je posledica pomanjkanja kmetijskih, meščanskih in drugih strokovnih šol. Radi tega hoče »Zadružna Zveza v Celju" v prvi* vrsti delovati na to, da se povzdigne izobrazba, zlasti, da prodre zadružna misel v najširše sloje slovenskega naroda. Prirej evali se bodo v to svrho poučni tečaji, na katerih se bode poučevalo zadružništvo in razne panoge kmetijstva ter se bodo na ta način vzgajali bodoči voditelji posameznih zadrug, kar smatramo kot neobhodno potreben predpogoj za zdrav razvoj zadružništva. Zanimiva predavanja na občnih zborih „Zadružne Zveze", kakor posameznih zadrug, bralnih in izobraževalnih društev itd. bodo ljudstvo poučila o delovanju in velikem pomenu zadrug. Okrajni gospodarski shodi bodo nudili priliko se pogovoriti o gospodarskem položaju okraja, izraziti želje glede snovanja novih zadrug, natanko premotriti vse razloge, ki govore za ali proti ustanovitvi te ali one vrste zadrug ter bodo razun tega služili v to, dati članom naček<tva in nadzorstva ter uradnikom že obstoječih zadrug potrebna navodila in pojasnila za poslovanje. List »Zadruga" sam, kakor tudi knjižice (brošure), ki se bodo začele izdajati, bodo gotovo tudi pripomogle k temu, da se prične na Slovenskem živahno zadružno delo in se v doglednem času izvrši naslednji zadružni program.
Posojilnic imamo na Slovenskem že precej, vew'^ se še nahajajo kraji, zlasti ob mejah, v kutuih bode potrebno še ustanoviti več nosojimic. Skrbeti pa moramo, da bodo naše posojilnice še v večji meri kot dosedaj pospeševale varčevanje, posebno nižjih in revnejših slojev, delovati moramo za razširjanje tekočega rrčuna pri posojilnicah, za sodelovanje posojilnic pri prodaji kmečkih posestev in delovanje proti pogubnemu razkosavanju kmečkih posestev, za nabavo kmetijskih strojev, kateri se naj proti majhni odškodnini posoju-jejo kmečkemu prebivalstvu.
Pridobitve moderne vede se pri nas premalo upoštevajo, umetna gnojila, močna krmila, stroji itd. se Še premalo rabijo. Naloga ne le posojilnic, ampak tudi raznih nakupovalnih kmetijskih zadrug, katere se bodo ustanovile oz. oživele, bodo poučevati ljudstvo o rabi in važnosti umetnih gnojil, močnih, krmil, strojev itd., iste skupno ¦ naro-čevati in tako navajati kmete k umnemu kmetijstvu.
Vodno in vedno so ponavljajo tožbe, da se kmetijski pridelki v obče ne morejo spraviti v denar, ali dosežejo cene, ki nikakor no odgovarjajo stroškom in trudu pridelovanja, Kot najuspešnejše sredstvo proti temu so p ro-dajalne in proizvajalne zadruge, kakor žitna skladišča, jajčarske zadruge ter mlekarne, sadjarske in vinarske zadruge itd., katere izboljšujejo dohodke, oz. odprejo kmetu boljši vir stalnih dohodkov. Kjer so za obstoj takih zadrug dani potrebni predpogoji, se bodo tla pripravljala in ustanavljale take zadruge.
Glavna podlaga živinoreje je dobra, za dotične kraje primerna pasma. Potom živinorejskih zadrug se bo gledalo na upe-ljavo od strokovnjakov priporočenih pasem ter se na ta način povzdignila živinoreja.
Mnogo nesreče in gorja provzročajo nesreče pri živini, toča, ujme, povodnji itd.; naloga zavarovalnic na zadružni podlagi, ki že obstoje v raznih državah in tudi v nekaterih deželah naše države, je priskočiti kmetu v slučaju nesreče na pomoč. Tudi ta-! kim podjetjem se bode posvečevala vz& pozornost. .
V naši domovini se nahaja mnogo močvirnatega, nerodovitnega sveta ter z grmičevjem in plevelom poraščenih pašnikov, kateri ne donašajo nobenih ali zelo majhne koristi. Potom melijoracij (izboljševanje zemljišč z osuševanjem, namakanjem, čiščenjem in zlaganjem) se lahko odpravijo nedostatki, ki ovirajo uspešno poljedelstvo. Ker pa nima posameznik v to potrebnih sredstev in znanja, vršijo to delo vodne in melijoracijske zadruge, katere s pomočjo državne in deželne podpore izboljšujejo kmečka posestva. Vedno bodemo opozarjali na te prekoristne zadruge in poljedelce pozivali k ustanovitvi teh zadrug.
To je v glavnih točkah naš program, katerega izvršuje deloma dandanes že na stotine zadružnih zvez sirom sveta. Ta program je, ako se združijo požrtvovalni in za drpbno gospodarsko delo vneti možje, v doglednem Času izvedljiv. Obupen položaj kmečkega stanu, kakor tudi stanu malega obrtnika in trgovca na Slovenskem, velik narodno-gospodar-ski, nravno vzgojevalen in družaben (socijalen) pomen zadrug, kakor tudi in sicer ne v zadnji vrsti narodni vzroki zahtevajo, da posvetimo vse svoje moči v sestran-sk^mu razširjanju in izpopolne-nju zadružništva na Slovenskem! Pod praporom samopomoči in uvažujoč velik
pomen prislovice: „V združenju je inoč!" nadaljujmo vztrajno v tej za nas Slovence od dne do dne bolj težavni dobi borbe za obstanek krepko in odločno gospodarsko delo in dosegli bodemo potom zboljšanja našega gospodarskega položaja tudi večjo narodno-gospodarsko moč in ugled!
DOPISI.
Iz Doberdoba* — Že vet  časa preponižno in preskromno opazujemo početje našega ta-kozvanega  »dušnega pastirja" 5   vsako drugo ime bi prej zaslužil, edino  tega ne. Potlačiti nas hoče popolnoma  ter edino on  ostati   na površju in se šopiriti s pavovim perjem. „Tla-čani mi morate biti, tako  plesati, kakor jaz j hočem," to je njegovo geslo. To pa že naprej povemo, da se jako vara naš pitani Tonček, j ako misli, da uklonimo svojo glavo~iirsi napr-j timo njegovo nenasičeno farško mavho. Druge strune hočemo Dapeti in on bode moral nam I služiti, ne mi njemu. Mi njega živimo, ne on nas. Le naj ponosno trobi v svoj rog, a malo število kozlov — ovčic  gotovo ne •— privabi | pod svoje prefrigano okrilje.
Kaj si posebno zadnje čase dovoljuje, je že neznosno, neznačajnega človeka vredno. Cel 1 adventni čas smo se pobožno pripravljali na prihod našega g. Izveličarja. Že takoj iz prvega početka smo se veselili najlepšega ve- 1 čera — svetega večera — ko veselo pohi-timo, praznično oblečeni, k polnočnici in zaslišimo izpred oltarja besede miru in sprave.
Ali mesto da bi se naše, prej razburjeno srce umirilo, se je — resnično povedano __ užalostilo. Naš »dušni nastir" nam ni poskrbel miru in sprave, tet -% iraprtijo. Ali kakor mož seje, tako bo žel.
Kako razočaranje smo doživeli, cerkev, hišo božjo, je izpremenil v kraj demonstracije, kraj „štrajkaH. Mi smo vsaj toliko pošteni, da imamo cerkev za to, kar mora biti, on pa kot goreč božji namestnik si dovoli prekoračiti meje svetopisemskih besedij: »dajte Bogu, kar je božjega in carju, kar je cesarjevega." .Mogoče, da še ne razume, kaj to pomeni; potem ga hočemo pa mi poučiti in „neizmot-ljivega" moža privesti do prepričanja, da se I je zmotil. Način naše instrukcije mu gotovo ne bode pogodi. Ukloniti bode moral svojo posvečeno glavo in gledati proti tlom, da si | zakrije razkrinkan in z žarko lučjo razsvetljen debeli obraz.                                                     I
Že delj Časa se je postavil proti petju j in orgljanju med mašo. Vedno slišimo le' tihe maše, pri katerih se pa on repenči  in kakor j razdražen lev zaganja v liberalne časopise in \ iz peta privleče svoje  velezanimivo znanje o i politiki. Ne vemo pa komu sploh govori, saj ! ga teko malo poslušamo, da bi imel- gotovo več odpustka in zasluženja pri božjem stolen, ako bi si te  besede prihranil  za tisto uro, ko si bode moral  opirati svojo  umazano in pregrešno, dušo, če mu bode sploh dana božja milost, da bo imel tako priliko t. j. da bode imel čas za to, da se spravi z Bogom iz tega sveta,  ker ima veduo  preveliko opravila s svojim nikdar sitim žepom, čeravno mu štrlijo od vseh strani svetle nezaslužene kronice, katerih nikdar ne žabi pobirati, ali Število istih siromašnemu kmetu znižati.
Ko še vedno nismo slišali petja in or-glanja v cerkvi, smo vendar molčali, ker smo bili trdno prepričani, da bode svet mož vsaj za božične praznike spravil to stvar zopet v red, kar je njegova sveta dolžnost, ker nered je provzročil sam — seveda iz sebičnih razlogov in iz strahu, da se cerkvena (? 7) bolje rečeno njegova (!!) blagajna preveč ne izprazni, saj za cerkev mu je teliko mari, kot ciganu za delo; „čemu bi si delal toliko skrbi in nadlege, ko sem jaz gospodar V
A posvečen mož je ostal vendar pri svoji trdovratnosti — saj ima predebelo kožo, da bi mu puška prodrla do srca in mu raz-mrcvarila oni hijenski čut in nagon do sovraštva in jeze.
Mesto, da bi slišali pri polnočnici lepo ubrano petje, je vladala pravcata grobna tišina, kar pa Tončka nič ni žemralo in mu hi obudilo toliko poguma, da bi se postavil na noge in spoznal svojo pregreho ter se spoko-ril. Toliko moralne moči, da bi samega sebe premagal, seveda mož nima. Skriva se za svojo pregrešno zaveso in misli, da ga nobeno oko ne zapazi, kaj počenja. A jako se vara. Povedati mu moramo, da je popolnoma razkrinkan in stoji pred nami v vsej svoji nagoti.
A ne le petje, marveč tudi zahtevane cerkvene obrede je odpravil. Bog ne daj, da bi se preveč potrudil; zmučilo bi ga in čas mu ne dopušča, ker ima itak preveč posla s svojimi hudobnimi   nakanami   in  pregrešno
blastnostje do svitlih kronic, ki se ga držijo I kot klop kože.
Opozarjamo v to poklicane faktorje, da pozovejo svetega moža k redu in mu zanka  | žejo, da predpise natančno in vestno izpolnjuje, ker drugače bomo prisiljeni sami — in sicer J zanj ne preveč milo •— nastopiti in možakarju | pokazati, da še živimo in mi gospodarimo.
Tudi njega samega pozivamo, da naj j nam nikar več ne hodi po hišah pobirat žita in svoje plače, dokler se ne spokori in po- J kaže vrednega svojega že itak mastnega zaslužka. Naj le odloži svoj že zarjavel rog in si nabavi druzega, ki bode imel mol-glasove, ker dur-glasovi so nam že dolgo zoprni in ne morejo dobiti uhoda v naše uho.
Da bode pa lažje to snov prebavil,  mu kličemo za sedaj „na svidenje", in ako nam v tem- hudem mrazu črnilo ne zamrzne, upamo,! da se še marsikaj ž njim pomenimo.                j
Marijino Celje. — Zvedeli smo, da je nevarno obolel naš nepozabni nekdanji dušni pastir g. Šmid. Saj  ni moglo drugače priti.
i Žalost  na žalost,  preganjanje, vse  to  mora upogniti vsakega. Kdo je kriv vsega? To so . torej cilji  ordinarijata v Gorici. Pokončati g.
' Šmida  in   pokoriti nas  Idrce!   Seveda  vse
I strogo katoliško in po božji milosti t Sodilo Vas bo ljudstvo!
I           Blagi g. kurat pa naj bo prepričan, da
ne molijo, zanj samo Lokovčani, ampak tudi celo Marijino Celje. To mu bodi v tolažbo v bridkih urah!
Iz Škrblne. — Tukajšnji dopisnik v »Gorici" z dne 7. decembra št. 99. piše, da je v naši vasi vže nekako mrtvo. Hm! On pa hoče oživiti našo vas s sraraotenjem g. Josipa Dugulina, in sicer zato, ker je bil od zavednih volilcev I. razreda brez agitacije izvoljen občinskim starašinom, a na vse pretege hvali | starega župana g. Pipana.                                  j
Na podla, lažnjiva obrekovanja, koja siplje g. dopisnik na g. Dugulina, ne bom reagiral, a javljam pa, da je bila volilna agi- t tacija v II. in III. razredu večja nego v I. Kedo je plačeval v Komnu za pijačo volilcem in vabil zunajuike ? Kaj ne da isti, ki ui imel zaupanja med domačinci! Podlo je tudi laž-njivo kvasenje o izvolitvi župana, ko je županova peščica vložila utok proti volitvi.
Gospod dopisnik, le ne oživljajte vasi s ;
i sramočenjem mladih in poštenih mož, kajti častikraja ni iz raja!                                *       i
Domače in razne novice.
Prihodnja Štefka „So6ea izide v četrtek 3. januv-ftrija 1907. popoludne ob 4. uri, ker pade na torek praznik novega leta.
G|. dopisnike lepo zahvaljujemo, da so sodelovali lani pri našem listu v tako obilem številu. | Prosimo jih,   da nam  ostanejo zvesti tudi v i novem letu, ko bomo pri trikratnem izdajanju toliko lažje  ustrezali glede  dopisov.  Zahva- |
I ljujemo zlasti one dopisnike iz priproste ] kmetske hiše, katerih imam« lepo število, da nam tudi v bodoče sporočajo, kar se jim zdi vredno za javnost. Vabimo pa tudi druge, da nam dopisujejo, posebno še one, ki so se radi tega, da je prišla  kaka  reč prej v javnost,
j posluževali dnevnikov. Nadejaje se, da se krog naših dopisnikov vedno bolj razširi, voščimo vsem: veselo novo leto!
Pripravljalni odbor za zaupni shod narodno-napredne stranke  se je osnoval v Gorici. Ta I
odbor že pridno zboruje ter pripravlja tla za I zaupni shod, ki se ima yršiti v januvariju j 1907. v Gorici.
Imenovanj". — Poštui oficijal v Gorici gospod Anton Pezdič je imenovan poštnim kontrolorjem.                                                     I
Ministerijalni koncipist v trgovinskem ministerstvu Peter grof Smechia je imenovan višjim komisarjem pri pomorski oblasti v Trstu.
Finančna tajnika B. Laneve in dr. Karol Weis pl. Welden sta imenovana za finančna ' svetnika v področju finančnega  ravnateljstva i v Trstu.
Imenovanja pri južni železnici. — v Gorici je
imenovan g. Fran L a v r i č za oficijala, v Se žani g. E. v. pl. J e 11 m a r za asistenta.       I
Premeščen Je finančni komisar g. dr. Fr. Do rtič iz Gorice v Pazin.
Osebna V68t — Ravnatelj tukajšnjega gimnazija gospod Friderik S i m z i g je pomaknjen v šesti činovni razred.
Odlikovanji, — Namestniški  svetnik Alojz
Fabjani v Trstu je dobil red železne krone
III. razreda. Visi finančni svetnik Jurij  Sablič
v Trstu je povodom umirovljenja prejel naslov
I dvornega gyetnika.
I           SmrtN kosa. — V Biljah je umrl gospod
j France Nemi c,   veleposestnik  in solastnik I
opekarne, v 69      i svoje starosti. Pokopali I so ga v četrtek popoldne. Naj mu bo blag spomin. Preostalim naše sožalje !
Umrl je v Gorici K. pl. Fabris, ravnatelj na gMontu".                                                1
Na Opčinah je umrl komaj 29 let stari I posestnik in delaven rodoljub Ivan M. V i d a v. i
Zl preBIBbO.  — Kakor-kaže,  ta&o   pa j poje   „Goricaa   o   »političnem  razdoru" leta 1 1899.  Kadar obdelava  Gabrščeka, takrat je j on, in samo  on, kriv razkola. Sedaj za pre- j membo obdelava dr. Tumo. In sedaj je kriv I razkola   dr. Turna.   Piše  o g.  dr.:   „Ko je ! uprizoril politični razdor". Torej dr. Tuma je uprizoril razdor. Koliko časa poteče, ko  preložijo  razkol zopet   na   Gabrščekovo rame?!
Za podpore VlSOkOŠOlCem od strani deželnega odbora se zavzema HGoricaV Jako lepo, ko se kar „v imenu naše mladine" obrača do deželnega odbora, da naj takoj razdeli podpore. Slovenski visokošolci so res potrebni, pa tudi dobijo podpore — seveda ne zato, ker se ^Gorica" zavzema za podpore, ampak zategadel, ker so potrebni tudi laški visokošolci. V dež. odboru imajo odločilno besedo v sedanjih razmerah le Lahi, in ker je dosti laških visokošolcev med prositelji, dobijo ti, in ž njimi tudi slovenski, deželne podpore. Če bi ne bilo nobenega laškega prosilca, bi slovenski visokošoki ne dobili niti vinarja, pa če bi se „Goricau še taka junaško blinila za prijateljico visokošolske mladine!
0 brezobrestnih posojilih stoka »Gorica", da
so postala — morska kača, ter zahteva od deželnega zbora konec škandaloznemu postopanju. Jako hrabro -1- ali ob jednem zvito, hinavsko! Mi smo tekom let priobčili obilo člankov o biezobrestnih posojil ter ostro žigosali krivično ravnanje z našim vinogradnikom. Vselej pa je »Gorica" nahrulila nas, da delamo ovire, in Berbuč je tolažil, da bo že, bo že! Ker pa le ni nič, in je nevolja splošna, hoče izkoristiti to zase tej' se poteguje za brez obrestna posojila tako, kot mi. Hinavci! Naj rajši povedo, da interesi slovenskih vinogradnikov niso zastopani v deželnem odboru, kjer kimata dva slovenska odbornika, tako kot bi morali biti zastopani; odtod velika krivda, ki se še veča na strani vlade, ker so ta posojila namenjena Slovencem. K .1 šlo za Lahe, bi bil deželni odbor jaki . ^el in vlada tudi. če bi bila »Gorica" pravična, bi morala ošteti pred vsem tiste zanikerne može iz svoje stranke, ki le denar vlečejo, ne delajo pa v resnici nič za vinogradnike.
Še vedno le nemški pečat! — Poštno in
b-"OJavno ravnateljstvo v Trstu pritiska na si b venska pisma še vedno le nemški pečat. Ali bo potreba prav posebne interpelacije v državnem zboru za to, da se odpravi nemški pečat za slovenska pisma in odločbe c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu?!
Bralno In pevsko društvo v Podbrdu bode imelo
svoj III.  redni občni zbor  6. januarja 1907. v društveni sobi ob 4. uri popoldne. Vse člane ; uljudno vabi na občni zbor — odbor.
Preureditev peš pošte Šmarje-Ajdovščina v poštno
VOŽnjO. — Pešpošta med Šmarji in Ajdovščino se je preuredila z 24. dnem grudna t. 1. v vsakdanjo enkratno poštno vožnjo s sledečim voznim redom:
1045 odhod iz Šmarij; prihod &30 po zimi, 6* 15 po leti.
1215 prihod v Ajdovščino, odhod 130 po zimi, 4'15 po leti.
Pevsko in izobraževalno društvo „Prešerena v Št.
Petru priredi dne 31. t. m. v dvorani gosp. Valent. Černica Silvestrov večer. Na vsporedn bo petje, sviranje na glasovir, govor o Simonu Gregorčiču, deklamacija, tombola, govor v slovo staremu letu in voščilo k novemu. Vstopnina prosta.
Bralno in pevsko- društvo v Podbrdu naznanja,
da priredi na Svečnico 1907. veselico s plesom. Vspored se objavi pravočasno.
0 Čitalnici V PodmelCU piše nekdo v BPrim. listu", da je na robu propada. Dobili smo dopis, v katerem se pozivlje Podmelčane, naj se res poprimejo Čitalnice, kije za Podmelec in okolico nujno potrebna. Čitalnica šteje 26 udov, od teh je Podmelčanov samo 5. Vpišejo naj se torej v Čitalnico ter čitajo različne časopise. Dolgi zimski večeri se porabijo lahko za čitanje in vspodbujo mladine. Okoličani so pripravljeni pomagati Čitalnici na krepke noge, aH le v tem slučaju, če se je ne izroči v klerikalne roke, kakor bi nekateri hoteli. Naravnost sramota bi bila za Podmelec, če bi se kaj takega zgodilo. I           Da je  mogoče gojiti tudi  petje, se je
I pokazalo pri slavnosti v Tolminu, ko je na-
stopilo 17 pevcev in pevk pod  vodstvom nadučitelja Jelinčiča;   sicer pa je res, da i bilo med temi le par Podmelčanov. Torej ni noge, naj živi Podmelška Čitalnica!
Silvestrov večer v Trgovskem Domu, -- možki
in ženski zbor „Pevskega in glasbenega dni-štva" v Gorici priredi Silvestrov večer <ilp 31. t. m. v dvorani Trgovskega Borna g J delovanjem vojaške godbe. Na vsporedn j« godba, četverospevi, možici in polni zbori j0. terija, polnočni govor. Po polunoči ples. začetek ob 8'/, zvečer. Vstopnina 60 v za osebo K obilni udeležbi vabi odbor.
Slovensko bralno in podporno društvo v ^
bo dražilo svoje časnike v društvenem j„0. štoru dne 1. januvarja 1907. ob 11. urij,re,j. poldne.
Klerikalna surovina. — z Brjij v rih^ber-
ški občini nam pišejo o podžupanu Drejfetn' ki vedno tava in frli okrog kot muha. \>f krat se vidita z Brgincem v Ajdovščini, w\ sodniji v Ajdovščini pa ima »opravek" im;. manj 13 krat na leto. Ko ga zagleda g. sod-nik, se začudi rekoč: Kaj ste že zopet tukaj v Ko prisopiha nazaj domov ves zmamljon, fru zopet po Rtari navadi okrog, Ko dobi kakega poštenega človeka na poti ali kje drugodi, pa se mu zdi, da ni pri njegovi klerikalni bandi, se ihti, grozi in preklinja: „Oštja te udari če si liberalec"! Ko se ga posvari, preklinja pa po nemško: „krucefiksa!", potem pa po slovensko: Naj vrag vzame tebe in vse liberalce ! V vseh jezikih zna preklinjati, dasi ni bil dlje nego v Ajdovščini ali k večjemu do Podturna v Gorici. Ko je bilo pred kratkim lepo petje v neki gostilni v Itihembergu, jo jezikal ter nagajal. Pevci so ga bili že siti in so se jezili. K njegovi sreči sta bila dva, ki sta ga obvarovala, češ, da je več žival kot človek. V zahvalo pa se je na poti domov zaletaval v ta dva. Fanta sta mirno trpel«, ker vesta, s kom imata opraviti. Ta mož so ravna po vzgledu dičnega rihemberfikega očke Pavlice. Ni čuda, da je tako surov!
Občni zbor »Bralnega društva" v Komnu .so jo vršil dne ID. t. m. ob 0. uri zvečer v društveni bralnici po sledečem vsporedu: 1. Predsednikov nagovor. 2. Blagnjnikovo poročilo, 3. Volitev predsednika in novega odbora. I, Naročba časopisov za leto 1U07. 5. Itozpro-daja teh ' -.opisov med čitalnične ude. \\. Evf ^uaiia. Ad 1, Predsednik gosp. nadtičitelj Leban je pozdravil navzoče in omenjal nameu »Bralnega društva". Spominjal se je ranj. g. Žvokelja, c. kr. davkarja, ki je v tem letu nagloma umi! in je bil zvest ud društva. Dal mu je položiti v imenu društva na krsto venec, ki je stal 20 K, z napisom: „P>ralno društvo svojemu udu". Pozval je navzoče, naj v znak sožalja ustanejo s .sedežev, kar se je zgodilo. Konečno je izrazil nado, da bi se društvo vekčalo in uspevalo. A d 2. Blagajničarka učiteljica Ingerl je podala svoj društveni letni račun, iz katerega je bilo razvidno, da je imelo društvo v tem lotu .so stroške poplačane in poleg tega BO kron prebitka, kar znači, da društvo stoji na dobrih gmotnih nogah. G. Dominko, c. kr. sodu. pristav, je bil izvoljen za predsednika. Na volitvi novih odbornikov je g. Leban piedlsol sledeče gospode oziroma gospice v odbor: •&• c. kr. sodn. svetnika Paulina, g. sod. olicijalti Bekarja, g. Utirata Gorjanskega Oblaka, gvo-učiteljico Ingerl, gco. učiteljico Potomci in gco. poštno upraviteljico Uihtaršič. Ta \nvdbi je bil vsprejet.
„Brez SOialJa". — „Gorica" je vsa izsek (pa šele sedaj),, ker nismo pristivili lani. ko smo naznanili smrt očeta pesnika Simona (in1-gorčica: »Naše sožalje'',! Pravi, da je bilo w premišljeno preziranje in zbadanje nn>ega j *'•• . nika! Kakšna predrzna lopovščina! IV i!;" ' dostavili naznanilu „Naše sožalje!", '¦ "lU pisala » Gorica" pa takoj takrat, da !|,1-Mi^ ' indignacijo zavrača našo sožaljko ter i\» i° "° potrebuje.                                   *
»Gorica" naj bi rajši povedala, zakaj j*1 prezirala pesnika ob smrti tako, da so je °a ločila za posebno izdajo šele potem. k° J° izvedela, da izda „Soča" posebno izdanje. »» povedati niso znali takrat v tisti ..poselil izdaji nič drugega nego to, da „ga »i m" ' „Gorica" naj rajši, namesto da nam uesiamuo podtika zbadanje in preziranje pesnika, l»°v0-kako nekrščansko ga je preziral njen gto"" don Antonio, ko je šel, dasi se Stuli celo * njegovo sorodstvo, farbat in lagat v Št. IVtei. ko je ležal pesnik na parah. To, to je 1,1(^ ranje! In sicer premišljeno preziranje v t»nl politično namene.
(l)al(e u prilogi.)
34
9
Priiojia Joea" it. 104. z dne 29. decembra 1006,
nji", — Gosp. Martin P o ve raj, trgovec in krojaški mojster v Gorici, je daroval 5 K za kobaridsko in 6 kron za tolminsko božič-nico   prihodnjega   leta   namesto   novoletnih
voš l Pri deželnem hlpotečnem zavodu, čegar predsednik je sedaj klerikalni deželni poslanec B o 1 k o, in kjer sedi v kuratoriju „ingegnere" Laoanja,   bo  določlTi^Kor urYdntVJlM>¦*#&& rico" i« ,,Corriere Friulano". Tadva t     ]}sta pohita svoje predale z uradnimi ^ objavami tega zavoda  proti  dragemu plačilu, j     dočira se pošiljajo naznanila drugim listom s f     1)rošnjO, da jih objavijo,,ali.brea-plačila^,  .. Toda nekaj dragega-! Izvedeli smo iz laskih krogov,  ia  povsem verodostojnega  vira,
I    ia daje deželni bipofečai zavod listu „Cor-I    rierft" stalno podporo200 K na leto!!Kako
[___pnde deželni zavod do tega, da razsiplja de-
i      nar [)rez vsake kontrole in da podpira  tak strankarski  ultralaški list  brez   vsakega vz-
I     raka'.vi In to se dogaja pod predsedstvom slovenskega katoliškega poslanca Bolkota.
Kako ne strinja ta podpora ustralaškemu ž i-(lavskeniJi listu s katoličanstvom Bolkota V < — Ia to je oni list, ki je še ob sprevodu smrtnih ostankov našega pesnika Gregorčiča bruhal nanj svoj strup, in ki ne zamudi nobene prilike, da ne bi sramotil in blatil slovenskega življa v Gorici.
Znano nam je tudi, da si je hipotečni zavod svoj čas preskrboval svoje pisarniške in druge potrebščine nekaj pri laških in nekaj pri .slovenskih trgovcih. Kar je posebno značilno n naše „ prvake", je to, da se je tako precej nepristranski postopalo pod predsedstvom laškega predsednika dr. Eggerja; odkar pa predseduje slavni Bolko, se je izključilo docela slovenske trgovce in poverilo vse zalaganje potrebščin laškemu trgovcu Pa-tprnolliju! — Za danes dosti!
SkrunilGl 6regoršlGave(fa spomina, — To, kar
uganjajo sedaj klerikalci 3 pokojnim pesnikom, presega že vse meje. Sedaj so privlekli un dati naznanilo, da je tiste Mpolitične pesmi" v (iorici" za Časa najhujših bojev pel — Siu.vi Gregorčič. Če bi bilo le kaj pameti in nusouKosti v uredništvu »Gorice", bi tega no *'ili spravili v svet na Sveti večer ter obesili njpgovih „političnih" pesmij na Božične zvo-novp. Sredi najhujšega političnega boja jo priobčevala BGor»*caa neke »pesmi", ki so »varno ti le naprednjake; o napredni stranki i« stalo v taki „pesmi", da jo tvorijo „krč-marji, vsi njih pivci, in žganjarji i n 1 a h k o ž i v c i". V takem tonu so bile pete tiste ..pesmi1:. Kdo je ta pesnik, nismo vedeli. Zapisali pa smo takrat primerno oceno. Čez čas še le se nam je povedalo, da utegne biti ta .,pesnikK — Simon Gregorčič, Tega nbmo mogli verjeti. Gabršček je bil v uredništvu opozorjen na te pripovedovanje. Nekako indigniran je odvrnil, da tega ne veruje, in dostavil je: Kak Vuga (tisti znani nekdanji rogovilež), pa bi bil sposobeu za kaj takega!... Ko smo pisali o volitvah v Doruber«^, katerih se je udeležil S. Gregorčič, smo namignili na „ politične pesmi" v nadi, da izvemo, ali jih je res pel on ali ne. Izvedeli nismo nič —-šele sedaj 24. dec. 1006. smo izvedeli iz „Gorice", da je pesnik onih ^političnih pesmij" — S. Gregorčič. To je pač škandal, da spravlja »Gorica" sedaj po smrti njegovi v svet vest, da je pel, on tiste politične pesmi, škandal, da mu ga ni pwal Mi mu rodi odpuščamo tiste „pesmia, ker častimo v njem resničnega pesnika in se nič ne oziramo na slabosti, v kadrih je telesno in duševno ubit vpregel svojo Muzo v take vrste ;m. Klerikalci pa častijo v Gregorčiču — političnega pesnika. Le te slabosti jim lebdijo pred očmi, v teh vidijo moža, katerega jim je častiti. Pač skrajna propalost, višek nesramnosti! In take ?rste ljudje soimeli glavno besedo Pri osnovanju osrednjega odbora Za Gregorčičev spomeniki!
Ja vodjo zemljiške knjige pri tuk. okrožni
sodniji je imenovan sodn. oficijal VinGenc Čuk, ('0SH službujoč pri okr. sodniji v Motovunu.
Višjim oficijalom pri okrožni sodniji v Gorici je imenovan oficijal Jos. Marega.
Za daukarjl so imenovani davčni oficijali Fl- Sauuig, S. Basiaco, V. Cvek, E. Schrei-h% E. Rosenkranz, R. Zuna, M. AndrejČič.
Zapuščino pesnika Simona Gregorčiča je prevzel
po izplačanih raznih volilih glavni dedič „Šolski Bom« v Gorici. Prijatelji in Častilci rajnika, ki želijo imeti proti primerni odškodnini kak spomin pokojnikov, si lahko ogledajo njegovo zapuščino knjig m druge drobnine od 7. do 1°. Januarja predpoludne od 9. do 12. ali po-polndne od 2. do 4. ure na Goriščeku h. št. 4.
Vspeh razgovora o poštnih homatijah v gorici,
katerega se je udeležil višji poštni nadzornik Hochheisel, je dosedaj ta, da se oddaja pošta iz Italije z južnega kolodvora naravnost poštnemu uradu št. 1. na Tekališču Jos. V. ter da ne roma več po celem mestu v poštni urad na državnem kolodvoru, marveč se razdeli- pismonošam kar v uradu št. 1,
^talfozT^                            je  priredila
ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Gorici,' so. darovali različni dobrotniki blaga in denarja, Imena in darila prihodnjič.
Zbor odposlancev zaveze okrajnih bolniških blagajn za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo se je vršil v nedeljo ob 11. uri predp. v Trstu. Vdeležbajobila primerno pičla vsaj od slovensko-hrvatske strani. Zbora se je vdele-žilo iz Trsta 11 odposlancev, iz Pirana, Pule in Pazina po 1 odposlanec, iz Voloske 4 odposlanci, iz Ajdovščine in Nabrežine po 1 poslanec, iz Ljubljane 5 odposlancev, iz Zagorja 1 odposlanec in iz ostale Kranjske 8 poslancev, skupaj torej 84 odposlancev. Vsa zaveza pa šteje 41 okrajnih bolniških blagajn in sicer v Trstu in Primorju .1(5, na Kranjskem 10, v Dalmaciji 9 okrajnih bolniških blagajn, katerih vsaka pošilja na zbor odposlancev najmanj enega odposlanca, t. j. ako število zavarovancev ne presega 1000; na vsakih nadaljnih 1000 članov do 5000 spada po en odposlanec, a od 5000 članov zopet po en odposlanec. Od 40 bolniških blagajn je bilo zastopanih na zboru le 17; iz Dalmacije ni prišel niti en odposlanec. Vzroka temu, da so se udeležili ravno Slovenci v nezadostnem številu a da iz Dalmacije ni prišel niti eden, ni iskati samo v opatiji naših bolniških blagajn in pomanjkanju skupne organizacije, nego tudi v dejstvu, da je tržaško vodstvo (zavarovalnice proti nezgodam) sklicalo zbor na dan pred svetim večerom, tako da bi bolj oddaljeni odposlanci in posebno oni iz Dalmacije, ne mogli vrniti se za božične praznike v svoje družine. Okrajne bolniške blagajne bi bile morale odločno protestirati proti skrajni brezobzirnosti sklicateljev zbora ter zahtevati, da se isti skliče na primerneji dan. Seveda ni dvoma, da je bilo sklicanje zbora na dan tik pred božičnimi prazniki le prozoren manever v svrho, • da bi se**slovanskim odposlancem otežil pristop ter osiguralo Italijanom številno premoč nad Slovani. Drugače se to ne da razlagati. Na dnevnem redu je bila namreč mej drugimi kakor najvažnejša točka volitev upravnega odbora po novih z odlokom n. k. namest-ništva z dne 21. novembra t. 1. potrjenih pravilih. Po teh pravilih sestoji upravni odbor iz osmih članov in šestih namestnikov in sicer iz načelnika delavske zavarovalnice proti nezgodam odnosno njegovega namestnika, ako je prvi zadržan, iz ravnatelja istega zavoda ter šest članov; ki jih voli za dve leti zbot odposlancev; od teh morata spadati dva kor Člana načelništva ali uradništva k tržaški okrajni bolniški blagajni; zbor voli tudi šest namestnikov, od katerih morata tudi spadati dva k tržaški bolniški blagajni. Pravila so torej glede upravnega odbora tako premeteno sestavljena, da od osmih članov upravnega odbora zaraorejo dobiti slovensko-hrvatske blagajne, akoravno so v pretežni večini, k večemu štiri odbornike. Na zboru pa niso dosegli Slovenci niti tega, i n* t o v s 1 e d zveze ljubljanskih odposlancev in zagorskega odposlanca, ki so socijalisti, z italijanskimi socialističnimi odposlanci, vsled česar je zmagala italijansko - slovenska socijalističn a lista proti narodni slovensko hrvatski z 18 glasovi proti 16. Ako bi se bili slovenskisocijalisti (ljubljanski in zagorski) zvezali z narodnimi slovensko-hrvatskimi zastopniki, bi imela slo-vensko-hrvatska lista 22 glasov proti 12 italijanskim ter bi imeli Slovenci in Hrvatje večino v upravnem odboru, kajti predsednik, ki je načelnik zavarovalnice proti nezgodam, ne pride v poštev pri glasovanju. V "dboru bi si stali torej nasproti 3 Italijani proti 4 Slovanom.
Tako pa so bili izvoljeni vsled zveze slovenskih socijalistov z italijanskimi 3 italijanski socijalisti (dr. Puecher, Chiussi in Ne-grinis, 2 slovenska socijalista (Breskvar in Čobal) in 1 slovenski narodnjak Ivan Fenzl, ki je bil skupen kandidat. Italijani imajo torej (brez predsed.) absolutno večino v odboru. To je zasluga slov. socijalistov, v prvi vrsti znanega Breskvarja, ki so se rajše vezali z Italijani, nego da bi sklenili pošten kompromis s slovensko hrvatskimi narodnjaki.
Pred volitvijo se je prečitalo poročilo o gospodarstvu za leto 1905., iz katerega pos-nemljemo, da je imela zveza koncem leta 1905. rezervnega zaklada kron 87.646-44 proti 63.913-85 v prejšnjem letu. Da se ta rezervni zaklad ne poviša preveč, za to že poskrbi sedanja socijalistična večina, katera je takoj po volitvi odbora sklenila, da se ima odškodovati člane odbora za vsako sejo z 10 kron, ako stanujejo isti v Trstu, in s 16 kron, ako stanujejo izven Trsta razun povrnitve efektivnih potnih troškov. In tako je brez potrebe palo vodstvo zaveze okrajnih bolniških blagajn za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v italijanske roke s pomočjo ljubljanskih in zagorskih delegatov. Nadejamo se, da se je to zgodilo zadnjikrat ter naj bo ta-slučaj resen opomin slovenskim in hrvatskim blagajnam za prihodnje volitve.
Sneg V Gorici, — Nekaj nenavadnega. Ne-vadno pade vsako zimo malce redkega  snega
po strehah, pa ga vzame solnce v par urah. . Toliko ga je, da vidimo, kakšen je; kako zimo pa ga sploh ni. Letos pa ob splošnih ' zametih ter velikanskem snegu drugodi smo ga dobili tudi v Gorici. Prvi je padel v jutro na Sv. Štefana dan; strehe in ceste so bile bele. K3r je bilo mrzlo vreme brez solnca, je sneg, kar ga je ostalo, zamrznil, V noči na četrtek je metlo, v petek zopet, tako da smo v Gorici v sneženi zimi v-pravem pomenu besede. Originalno darilo papežu je naznanjeno v listu „Osservatore. Romano": V petek dne 14. dec. je sprejel .papež Pij X. v posebni avdijenci nadzornika tovaren Kunerola iz Ve-rone, gosp. pl. Luca, kateri mu je izročil y masivnem, srebrnem, lastnoročno ciziliranem vrču škatljico Kunerola in umetno izvršene posvetitve na pergamentu. Papež se je veliko zanimal ter natančno poizvedoval o znanem izdelku tovaren Kunerola, in naprosil za natančneje podatke izdelovanja,ter zagotovil priporočiti ga vernikom za vporabo pri postnih jedilih.
Sprejem je trajal nad pol ure.
Zamude VlakOV. — Vsled velikega snega imajo vlaki vedno zamude. Včeraj popoldne smo izvedeli na južnem kolodvoru, da ker je sneg nad 70 cm visok, bodo ustavljeni 24 ur vsi tovorni vlaki.
AmerlkanskO kokoš, vredno 10 K, sta ukradla krčinarju Plesu v ulici za vojašnico v Gorici najbrže dva Človeka iz Ločnika, ki sta pila v gostilni. Za spomin sta pustila krčmarju samo glavo kokoši.
Metulj V snegu. — Na Slami na Tolminskem so ujeli včeraj na prostem lepega metulja, ko je snežilo tako, da je padlo '/, m snega. V topli sobi je letal metulj okoli vesel in svež kot v pomladnem času.
Rokodelsko bralno društvo v TolnVnu priredi na Silvestrovo veselico s petjem, igro in srečka-nje v Podšolarjevi dvorani.
Tamburaškl zbor »Slov. čitalnice v Dol. Vrtojbi"
priredi v nedeljo, dne 30. decembra veselico v prostorih g. Maraža pred cerkvijo v Dol. Vrtojbi. Na vsporedu je pozdrav, tambura-nje, deklamacija, šaljiv prizor: „Piskrovez" in šaloigra »Zamujeni vlak" v petih prizorih. Začetek ob 37s popoldne. Vstopnina 40 vin. Sedeži I. vrste 40 vin., II. vrste 20 vin. Po veselici plesna zabava. (Osem listkov eno krono.) Ker je čisti dobiček namonjen za razširjenje društvene knjižnice in za nabavo tam-buraških potrebščin, se radodarni doneski ra-dovoljno sprejemajo. K obilni udeležbi vabijo tamburaši „Slov. čitalnice«. - Odbor „Slov. čitalnice" v Dol. Vrtojbi.
Ustnica. — V L.....Dopisov brez podpisa
ne priobčujemo.
Gg. dop. iz Zapotoškega Kota: Prihodnjič.
Trgovsko - obrtne In gospodarske vjsti.
Prijateljski Sestanek »Trgovskega in obrtnega društva" bo danes dne 29. t. m. v gostilni pri »Kranjcu" ob S1/* zvečer.
Družinski večer »Trgovskega - obrtnega društva"
v nedeljo je bil sicer dobro obiskan, obžalovati je pa vendar premalo udeležbo s strani obrtnikov.
Gosp. dr. Dereani je zanimivo predaval o razmerju med zdravnikom in bolnikom pazljivim udeležnikom. Oddelek možkega zbora »Pevsk. in glasb, društva" je zapel nekaj lepih zborov. Obema bodi iskrena zahvala.
Slabe informacije o slovenskih trgovcih in obrtnikih, — Pogosta se pripeti, da kaka zunanja tvrdka pokaže nezaupanje temu in onemu slov/ trgovcu ali obrtniku v Gorici, čeprav zasluži zaupanje. Nezaupanje temelji na došli slabi informaciji. Odkcd pa izvirajo take slabe informacije ? Pač le od drugorodcev v obrti in trgovini, ki tako namenoma škodijo slovenski obrti in trgovini. V tem oziru je dosti posla za Trgovsko-obrtno društvo.
Izdelki iZ Stekla se podražijo za 25%.
Društvo slov. trgovskih pomočnikov je potrebno
v Gorici. Sedaj je toliko pomočnikov tudi v mestu, da bi prav lahko začeli misliti na tako društvo, ki bi prav lepo tikalo v trgovsko-obrtno gibanje na Goriškem.
Mesnice V goriški Okolici. — Tukajšnja tr-govsko-obrtna zbornica je loločiia glede mesnic v okolici, da smejo bit. odprte ob nedeljah poleti od 7. do 11. dop., po zimi pa od 6. do 10.
Proti kroinjarstVU. — Tuk. trgovska in obrtna zbornica je sklenila obrniti se na trg. ministerstvo, da izloči Gorico iz kroga postave za krošnjarstvo, izvzemši sejme.
Poštne in brzojavne pristojbine zvišane. —Zvišanje pristojbin je že razglašeno. Stopi v veljavo s 16. jan. 1907. Za lokalna pisma je znižana pristojbina odpravljena; lokalno pismo bo stalo 10 v. Pri dopisnicah in zalepkah je povišek 5 v; brzojavni bknket stane 2 v. Poštne nakaznice stanejo 3 v. Pri telefonu pristojbina tudi povišana.
Socijalne vesti.
Zakon o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov je cesar potrdil o Božičnih praznikih. Zakon mora stopiti v .veljavo najkasneje tekom 2 let po potrditvi.
Službena doklada poštnih uradnikov.- — Pred
letom dni je bila poštnim pod uradnikomin
ekspedijentom dovoljena službena doklada 200 kron ozir&ma 100 kron, ki se je pa doslej ni uštevalo v penzijo. Sedaj se bo službene do-klade vračunilo tudi v pokojnino. S to odredbo, ki stopi v veljavo z dnem 1. januvarja 1907.^ se ugodi ponovno izraženi želji poštnih uslužbencev. —
Štrajk mornarjev in delavcev v pristaniščih v Italiji se širi vedno bolj. Z otoki je vsled štrajka pretrgan celo poštni promet.
Razgled po suetu,
V tržaškem deželnem zboru, ki je zboroval v
četrtek, je bilo govora o peticiji, katero je vročila pred sejo dež. glavarju deputacija delavcev, in v kateri se zahteva splošno občinsko volilno pravico. Pred zbornico je bilo polno delaveevr-ki so vprizorili potem demonstracijo v prilog splošni občinski volilni pravici. Nam. svetnik Lasciak je rekel, da je na-mestništvo predložilo vprašanje dež, odbora za splošno občLisko pravico ministerstvu z ugodnim poročilom. Dr. RvMI- je zahteval, ako pride do take volilne pravice, proporcionalni sistem.
V  koroškem deželnem zboru je bil predložen
načrt zakona za zboljšanje plač učiteljstvu na ljudskih in meščanskih Šolah.
V  štajerskem deželnem zboru je predložil slov.
poslanec Robič predlog za splošno in jednako volilno pravico za štajerski deželni zbor.
Volilna dolžnost na Nižjeavstrijskem. - Deželnemu zboru nižjeavstrijskemu je predložen načrt o volilni dolžnosti za volitve v državni zbor. Določa se v njem globe 1-—50 K za vsakega, ki brez opravičenega vzroka izostane pri volitvi. Za opravičenje se upošteva bolezen, neodložljive stanovske dolžnosti, potovanje v inozemstvo, bolezen, prometni zadržki. Kakor so vidi, je dosti vzrokov, za katere se lahko skrije, kdor se ne bo hotel podvreči volilni dolžnosti.
Posl. Gessmann je predložil nujni predlog, da so sklene še v tem zasedanju, da se zniža doba službovanja deželnih uradnikov od 40 na 35 in od 35 na 30 let.
Kuga. — V Buenos-Avresu so v zadnjem času konstatovf li več sumljivih slučajev kuge. Zato je miniser za notranje stvari Izdal najstrožje odredbe.
DopiSOValfll urad« ki bo na razpolago vsem hrvatskim časopisom, ustanovi 7, novim letom hrvatska vlada v Zagrebu.
KopniŠM Stoinik Volgt je dobil doslej v denarju daril za 5000 mark.
Odbor akad. tehn, društva »Triglav" v Gradcu
javlja, da so je izvolil na mesto odstopivšega podpredsednika iur. Konrad Š m i d in na mesto odstopivšega blagajnika iur. Miha S t a j n k 0.
Za logarjem Je zbolelo na Reki okoli 110
oseb. Doslej so umrli 4.
Leopold VVoltiing, nekdanji avstrijski nadvojvoda Leopold, ki biva sedaj v Švici, se hoče ločiti od svoje žene, bivše Šansonetke Adamovič.
Štrajk in sneg. — V Parizu imajo tudi dosti snega. Ko je magistrat klical svoje delavce, naj skidajo sneg, so zahtevali povišanje plače; ker i>a se jim to ni dovolilo, niso hoteli kidati, in Pariz je poln snega.
Poje In popije noimalen človek v 70 letih 90.000 kg trde in tekoče hrane.
NaJdebeleJŠi krompir, ki se je sploh pridelal na svetu, je tehtal 65 funtov. Pridelal ga je I. B. Svan v Lovelandu, Golo.
O zboljšanju petja s posebnim oziram na izgovarjanje Samoglasnikov je predaval v nedeljo v Ljubljani v „Glasbeni Matici" g. koncertni vodja Matej Hubad.
Pasje m8S0. — V Nemčiji koljejo tudi pse ter prodajajo pasje meso. Lani so zaklali 6158 psov.
Postajenačelnik v Kanfanaru Deferro se je vstrelil v noči od srede na četrtek.
Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let!
Druge reklame ne potrebuje
moja krojaška
delavnica in trgovina z
gotovimi oblekami.
Izdeluje obleke za vsak stan:
ciuilne, uradniške in uojaške.
V zaiogi ima vedno svežo blago
za vsak letni čas
iz prvih tovaren. fzdelek iz lastnega Maga jamčim.
= flnton Krušič, =====
krojaški mojster in trgovec ,*¦¦¦            v Gorici
tek. Prana Josipa. 35 — tek. Mpa Oerdl 33.
5
11
65
Anton Breščak
v Gorici vošči svojim cenj. gg. odjemalcem
veselo novo leto 1907!
JOSIP PEČENKO
lastnik
kavarne (entpal
uošči suojim cenj. gg. gostom
srečno in veselo novo leto!
Srečno in veselo hovo leto!
Pregrad & Černetič,
modema modna in manufaktuma trgovina „Trgovski dom" v Gorici.
Suojim cenj. gg. odjemalcem
srečno in veselo ^™ novo leto 1907!
Peter Cotič,
čevljarsKi mojster, v Raštelju št. 32.
Srečno in ueselo nouo leto
želim usem suojim častifim gostom, prijateljem in znancem.
Zahvaljujem jih objednem za dosedanje zaupanje ter se toplo priporočam u nadaljno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
luan Gleščič,
gostilničar „l?ri petelinčku'
v Gorlei,
Nunska ulica štev. 7.
ZAHVALA.
O priliki uenadomestne izgube, katera nas je zadela s smrtjo pre-Ijubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata in deda
Franca Nemic,
izrekamo tim potom najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, milim prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za izkazano sožalje. — Posebej izrekamo svojo zahvalo če. duhovščini, slavnemu starešinstvu, gg. darovateljem krasnih nagrobnih vencev, cerkvenim pevcem za nagrobnice ter vsem oddaljenim znancem in prijateljem predragega ranjkega, katere ni ovirala dolga pot, da so prišli se poslovit od zemeljskih ostankov ljubljenega in spoštovanega prijatelja. —
Bog vsem stotero povrni!
BILJE, dne 27. decembra 1906.
2alujoca rodbina.
Dr. Eritest Dereani
praktičen zdravnik in specijalist za
oči, uho, nos in grlo •rrš zdraui —
t Gorici, Stolni trg štev. 9 I nadstropje.
Sreči in veselo m leto
uošči usem cenjenim suojim odjemalcem in prijateljem turdka ------------------------
1 Zornik
Gorica, Gosposka ulica 10.
Broj  15.
Natječaj.
Usljed zaključka sjednice podpi. sanoga kuratorija od rs. decembra o.<*" razpisuje se ovime natječaj na mjesto drugoga učitelja «Delavske škole» (obrtničke učione) u Kaatvu u pHVre. menora svojstvu sa godišnjom planom od 1800 K isplativom u mjesečnim ante-cipatnim obrooima opaskora, da ima izgleda, te če se ova plača s vremenom povisiti.
Prednost kod imenovanja imati c-e oni molitelji, koji se budu izkazal/, da su svršili kakvu obrtnu školu ili 'nj0-slienu i pučki učitelji, koji su vješti u risanju, te žele da se u ovom prod. metu usavrše.
Molbe obložene školskim svjedoč-bama, svjedočbom ponašanja, to inim eventualnim prilozima neka se dostavo potpisanomu najdalje do 15. jenara go-dine 1907. uz dokaz poznavanja hrvat« skoga ili kojeg drugog slavenskog je. zika u govoru i pismu.
Možebitna razjašnjenja u stvari pripravan je potpisani dati na zahtjov.
Nastup službe početkom drugoga polječa t. j. dne 1. febrara 1907,
Morij jktaisbi tole"
Ka tav, 21. decembra  1906.
Presjednik:
JELUŠIČ.
igralci na eitre *%" 1r:*i
zastonj pri J. Neukirchner, Gorkan,  (Jenko.
Išče se
solnčno stanovanje,
3 sobe s kuhinjo.
Ponudbe s stanarino pod: »Krasen razgled" na upravništvo »Soče .
Srečno in veselo ¦ G NOVO LETO!©
vošči svojim cenj. gg. odjemalcem in naročnikom
3osip Rouan
komisijsko in agencijsko p:djet,'e =====  Y GORICI.  =========
dašpai* fpalič, špeditep * (gorici
\?ošcf  ^scit) sVojiin  cef)|et)iti) j§ospodow   odjetoalcefl) ^ ti)<?$ta ii) ija deželi
srečno in ueselo nouo leto 1907!
5rečno in veselo novo leto
vošči cenj. gg. odjemalcem v mestu in na de
želi
Karol Draščik,
lastnik odlikouane pekarije in sladčičarne
o Gorici-
I              c kr- 55WKPr privi!'              I
I                   J' "ojaški krojL                   I
1    ===== 25 LLf OBSTOJEČA =====    I
strokovna krojaGnica prvo vrste I            za vsaki stan
V GORICI  NA TRAVNIKU,
j              Cena oblek za vse stanove.              I
I Salonska  obleka zimska  ali letna   I
S                                                                          Kron     S
I T. Salon obleka iz mode Strich-Kaingam . 70—92 1 I II. „ „' „ -, Parovien . . . 05 86 I I III. „ „ „ „ Kamgarn .... 60 80 I I IV. „ „ „ „ Seviot ... . 5(5--72 I I I. Talar ali Romana iz vsakovrstnega snkna 33 - 70 I I         Površniki zimski ali letni:         I
I T. Površniki iz mode Strich-Kamgarn . . 45—70 I I   II.         ,.       „     „                      p         •  • m   60 I
I III.         „       „     „     Biberet ali koftnan 40   65 I
I IV.         „       „      „      Seviot           .   .      . 32   40 I
I   V.          „   za dečke od 9 do 16 let .   .  .   i)   30 I
I           Obleke zimske ali letne:          I
I I. Obleke, iz modo najfinejšega sukna . . 00—90 I I   II.     ,.       ,,      „           „             Kamgarn 50   80 I
I ITI.      „       „     „           „             Seviot . • 35—72 I
I IV.     .,       „     „           „             Loden .  . 35-00 I
I    I.     ,',   za dečke od 9 do 16 let vsake vrste 11-15 I
I   II      „    „       „    od3do 12......5-20 I
I I, Okrogla dolga 1'clegrina neprcinočljiva 15-25 I I  II. Havolok   .,     vsake vrste nepremočljiv 15—35 I
I    I. Hlače vsaKe vrste blaga.....5—25 I
I  II.     „       „          „   za dečke od 9 do 10 let 3-15 I
I III.     „       „          „    „       „     „ 3 do 12 let 2-11 I
I    I. Kompletna Sokolska obleka   ....'.     30     I
I1 Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. I M. POVBRAJ.
Anton Potatzkv v Gorici.
J?» sredt RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče alraberikua Irdrabieg" 1      blaga ter tkanin, preje In nitij.
.     POTREBJ|čINE   ;..ft(V>      u
za pisarnice, kapice* in popotnilce^
Najboljše šivanke za šivalne stroje.t
POTREBŠČINE
za kroj ah9 in Čevljarje.      Ji
Sretinjlce. — Božnl venel. — Masne knjižice.
fišna obuvala za \rse
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošniarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi-    2     35-8
RAZGLAS.
Podpisana .si usojata naznanjati, da sinoUi od I. avgusta 11)05. dalje — vsled pridni iljone koncesije od obrtne oblasti -   sprejemati vsa naročila
električne Infl A m * m M in gonilnih naprav,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko,
Z odrom na dolgoletno vežbanje pri najboljSla tvrdkak te stroke (Schu-ckert, Slemen* A Balke) pričakujeta da, se bode alamo obtinatr« ramo tako zaupno obračalo na podpisane* kakor doslej ter ugotavljata solidno in ceno ias-vriitev vsakega naročiU spadajočega t nažo stroko.
Sprejemat« cenj. naročila ter dajata razna pojasnil*
ipoStotanjem ndan*
Ivan Potočnik S A. Htigel
Mehanična delavnica. Vpeljan plini, vode in električne lu6i
¦aami iroijR 11 pesep mkml
Mbmm tdfco po«r«brah««
najlepše forme.
| Kompletne kasete namlz-
I nega orodja, voaodja za
|| •make, karo, Saj, na-
* j mirni podstavki, umetni
iideUd.
Uedino nadomestilo [   pravega srebra.    I
L<*bnl ^^H za hotele, restavracije Li/**"*» ***<*" todi pensgone, gospo-[*"- tinjstvo itd. ===== L         C. k*, drornl wdožmki
m* & Cjs - Dunaj
I lL°»«»riat 5 (Helnrichshol).
r ^trovaii eenik na uahtevanje. -L^***tih ««atopaao po prekupcih. j
Poskusite SBožidar Božič
in priporočite |            pek lft *,aUfilfiap
^ jzde!he = ^Sv- Lucija ob  Soči
17gdrooe toparne hranil i p   '    —f 1V, .
**»«fi*e^<>*rrrrn- '¦¦***«*¦   .   i           i Priporoča   različne  'fine-likerje,- vino
vVragmi   T«nitefonj. |      v steklenicah itd. itd.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
VVaffenrad z dvelatnim
in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v  Gorici, Via Ihitrmo  štev,
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Vsako posnemanje in vsak ponatis so kaznuje. Edino pristen je
Tiiierry-jcv balzam
samo /. zeleno nuno. Postajno ?,«-
^^^f*»fV^^t
Najetai-eje, izvrstno domače sretfstvo. Cona: 12 malih ali <» dvojnaiili steklenic- ali  1   velika   spocijalna steklenica s patentovanimznmnis-kom K .">••— poštnine prosto. Thierry • jevo   Centifolijno    mazilo priznano najbolje domače sredstvo proti zastarelim ranam. Mletjem, poškoiil»am. Cena:  2 lončka K 3'60 pošilja poštnino prosto lo proti predplačilu zneska ali povzetju Lekarna A. Thierrv v Pregradi ari Rogatcu Slatini, llrosure s tisočerimi originalnimi zale.aluimi pismi zastonj in poštnine prosto.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
KAROL DRAŠČIK
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najffnejega peciva, torte,  kolače za birtnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah.
Priporoča sa slavnemu občinstvu za mnpgobrojna naročila tor obljublja solidno postrežbo aHr*-  po jakozmernllieenah. •*"%*¦
Šivalni stroji
za usakoršnokoli rabo
SINGER
so vdobo izključno lo pri nas; isti no služijo samo v obrtniško svrho, pač p« za vsako ~==r-^===     domačo Šivanj o.     ^=.-=r^
Pazi   naj   se,  da  se
vkupuje le v   naših   trgovinah.
Vse naše trgovine je
spoznati po tetn-le znamenju.
Družba Sinpr Anonimno društvo šivalnih
v Gorici na Travniku štev. 5.
Pfaffovi šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Heprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho In mirno brez  vsak<ga ropota.  Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
Magistratna ulica štev. 1.
Imava v zalogi 'udi šivalne stroje raznih drugih vrst in to varen.
-  Cene zmerne, pogoji ugodni.        -    -Slavno občinstvo je naprošsno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva c nik, kateri se pošlje zastonj in frank
Mlin na vodo,
žaga, ali  drugo vodno moč z visokim slapom  želi vkupiti proti gotovini  ali
s 5% obresti.
Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na:
Ante Pirnai, kanceSist,
^ TRST — Veliki Trg. •¦- Hotel Garni.
»POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor hoče dobro In hitro potovati b francoskimi parobrodi 8e* Mavre
ˇ Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na naSo
1 " ¦              najstarejšo firmo                          . ...    —
Zvrilchenbart, Basel (Švica) Ceitralliataphb I.
Za dobro in hitro ekspedtcljo se garantira.
Orožja - municije,
predmeti za lov, dinamitne •-==--^— patrone. =========:
Keršeuani & Cuk
v Gorici
— Stolni trg št. 9.==
Za&uitna znamka: „Sldro"
IS2ILiniraent. Capsici comp.
Ntdomeatek n
P
Anker-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol felaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja pri prefelajeBjsnih; cena 80 vin., K 1*40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDfiO" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek: — RICHTERJEVA LEKARNA
k ,. riatem leva" v Pragi lliaabothgasso  5f«v. 5 nova. j DnoTMO razpoBUjnnje.
fl. Primožič
o p t
naznanja, da J9 otvoril svojo del*.7»ico
Gorica - ulica VettnrM št. 3.
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
so zasluži veliko denarja,, ako se z mojimi izvlečki (ekslrakti) izdeluje žganje iti likerje mrzlim potom. Kdor z mojimi izvlečki (okstrakli) manipulira mu jamčim najboljši vspeh.
Kdor se hoče  posluževati  te  izvrstne  tvrdke,  naj   pošlje  svoj   natančni naslov na naslov:   „Prva tovarniška tvrdka  80400"   na   anoneno   ekspedicijo
Edvard Brauri, Dunaj, L, Rotenturmstrasse 9. •   •   •  •  «   •
Kerševani & Čuk
: v Gorici
Stalni tq*t J (piaznDiionn)
priporoča svojo
Zalogo vina in žganja
ima T. pl. MADEYSKI v Mka: u it. 326 pri mitnici blizu novega koiofara
V zalogi Ima V veliki izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žgan,jo zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam nzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom.
,:,          Postrežba točna in eene zmerne.   ==
Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem
T. pl. Madeyski.
Se priporočam gg. trgoveem, gostilničarjem in zasebnikom.                               ^
' Spoštovanjem                                                                            i»
T. pl. Madeyski.   m
Kpgr-   Naslov pismom: T. pl. Madeyski, Gorica IV.   -W§         gj
Delavnice z električno gonilno silo.
TELEFON št. 109.
A. Polli v Gorici
KOVINSKA   LIVARNA
odlikovana z 18 zlatimi svetinjami
Cesta Frana Josipa št. 58.
Livar »a izdeluje z znano natanjenostjo vsako delo m litega želez«, brona in drugih kovin za tovarne, MLINE, obrtne zavode, stavne itd. itd.
Vsled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela T8AKE VELIKOSTI, PR1PJ&OSTA ali POPOLNJENA do 2000 kg teže in višje za vsak komad.
lacuni, proračuni in predelava načrtov nslpnj.
©f>e\toa cerja brez Ho^Hureoce.
Najbolj elegantno in najboljše OBUVALO sveta Je iz tovarne
= D. H. Pollak in drug.=
Izključna prodaja za Gorico.
v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico
|jos. ^gociancig v1 (jopici
(vstanovljena leta 1873.)
Cesta Josipa Oerdi šf. 25, nasproti ljudskemu urtu.
Originalni amerikanski čevlji iz tovarne Mihford Shoe Gomparcv v Miilford (Severna Amerika.)
Čevlji iz sukna in klofaučevine za zimo. — Galoši vseh velikosti]'.
¦—------ Izbira obuvala lastnega izdelka.       .
zalogo šivalnih sir p
naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokales.
Kehanična delavnica konec Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov.
Šivalne stroje fn poprava jamčiva od 5-10 let.
+ Julij Reddersen +
Via del Torrente štv. 20. — Telefon štv. 831
v Trstu.
Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, modorci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, olastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje.
J^aloga priprav1 za obreze, izdelkov*   iz   $UH)ija   ir)   iKpreu)očlji$c$a   S(il{iw.
StepaSnik,
žllear za cmoke, priprava za krompir ose 3 kom. za 25 kr,
držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom,
25 kr.
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da orao^"';. tudi onim. ki hiviijt-po deželi nakup teh neverjetno cenili rečij,   sem jzdr.1 cenike z nekaj tisoč naslikanih stvari; po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. — Razpošiljam te cenike na zahtevnnjo vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo raoj odjemalec.
Izvozna hiša Hermann Auer
Dunaj IX 2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.)
Itlll«lftt»t»tt!•!•••••«••» •• MMMMMM9MMM9M
IHP"-   Brzojavni naslov: Rovan      Gorica.   -iws
JOSIP ROVAN
Komisijsko & agencijsko podjetje  v  Gorici
Stolni trg št. 9. (Piazza del Duoip) v lastni hiši.
79fe>fl!l niua lz nl>ive kranjske izvozne pivovarne   in  tvorniee   slada na |»:ir
id^ljd |UVd                             T FrShlicb iz Vrhnike."
7ahfi!i mn!/u *n mlevskih   izdelkov  valjčnega   mlina   W.   Jochmann   iz
Ld\ ya HIUKrj                                         Ajdovščine.
7alnna foofonin »Prve kranjske tvorniee testenin Žnideršič & Valenčič iz L.aiOp IB&IBnin .                             nirske Bistrice."
Zaloga in prodaja umetnega ledu i^*,^^^
Tanner-ja v Gorici."
7fl^tnnQtun  nKratfevo   pooblaščene   Zagrebačke   delniške   tvorniee   likerjev, Laaiy|ldlfU hrvatskih sadnih destilatov,  parne rafinerije slivovke in konjaka.K
„Prye hrvatske tvorniee kanditov iz Zagreba." Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Zastopstua za aroualnih zaoodou:            j
„PBVE ČEŠKE splošne delu, družbe za zavarovanje'NA ŽIVLJENJE V Pragi-" * \ „CR0ATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti   poškodbam po ognj«t || *
12"   •
5   t
Ur  *
g.   •
P i
I
I    •
,'.! s S.
n
¦
streli, razpoku itd. itd.                                                                            *
„P30V1DENTIAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaju za zavarova»Je
proti nezgodam itd. itd.
Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zalito poštnine prosto. — Za mojo tvrdko poslujoči potovale! in sotnidniki izkaz se morajo s potrebnimi pooblastili.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
8e dobiva v vseh lekarnah.
— REVMATIZMU in PROTINU -
IR   likfif   Cnriina   izdelan v TrBttt v ^karaah Raff««l Godina, lekarn« „Mlti »adenna della Salute' pri Sir. Jakobu; Josip Godina,
|C   lince    »H««««   lek«r»a ,PJIII' lB««'% Vla ial Faraa^ 4.                                                                                                                                _^
;-.. -------                         cent itftklinfet L HO. Is Tr*U 10 a« rtadoiilja mini mefo 4 Heklenlct proti povift|tt tU utiraj poiltnim aneikom i v- proito poltnlne.      ======^^===::=^'^.'