•.■M*##*"
binario in Egitto, ora in possesso degritaliani. — Motorna vozila na železniški egiptovskem ozemlju, ki je zdaj v posesti Italijanov.
Spedizione in abbonamento postal# Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 lita
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIV.
V Ljubljani, 10. septembra 1942-XX. štev. 33 (669)
Zrela hruška sama pade z
drevesa.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
lihaja ob četrtkih. Drednlltvo la uprava t Ljubljani, Miklošičeva 14/111, PoStoi predal it. 345. Telefon it. 83-32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani it. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
«fi leta 10 lir. >/j leta 20 lir, tu leto 40 Ur. V tujini 04 lir na leto. — Naročnino Ja treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (vliina S mm In Urina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod ie posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN
H J E IG IN DOM
i
(Gl. sir. 5)
Uspehi operacij Osi v Egiptu
Zmagovite letalske akcije
<i!awii stan Italijanskih Oboroženih •sil je ol-iuvil naslednje 828. vojno poročilo:
\'čerai so italijanski in nemški mo-touzirani oddelki izvršili na egiptovskem bojišču nekaj izpadov, pri katerih je sovražnik izgubil okrog 30 oklopnih vozil.
Letalstvo Osi ie živahno obstreljevalo sovražne prednje skupine in sovražno zaledje.
V letalskih spopadih zadnjih dveh dni so italiii:iiski in nemški lovci sestrelili 51 letal:. 4 nadaljnja letala pa so zadela protiletalske baterije in so treščila na tla.
britanska letala so izvršila napade ■na Sicilijo in obstreljevala s strojnicami nekatera obljudena središča in neki Potniški vlak.
I.n.i naša podmornica se ni vrnila v svoie oporišče. Družine posadke smo .obvestili.
‘■ase veine ladje pa so potopile eno s->va,':nc podmornico.
c,.'»lavni stan Italijanskih Oboroženih ■ 'I jo ol>>awl naslednje 829. vojno po-rof i|<>-
Živahno delovanje izvidniških elementov na vsem egiptovskem bojišču.
V bojih, o katerih je poročalo včerajšnje uradno poročilo, so se sovražne izgube zvišale na 51 tankov in 20 oklepnih vozil.
Skupine letalska Osi so ponovile uspele napadalne akcije na sovražna zbirališča; v živahnih spopadih so italijanski in nemški lovci sestrelili 21 britanskih letal; 3 nadaljnja letala so treščila :.a tla. /iadeta cd protiletalskih baterij.
Pet naših letal se v zadnjih dveh Sjneli ni vrnilo z bojnih poletov.
~V oosledniih letalskih operacijah na egiptovskem boiiSEu ie 91. eskadra 4. lovskega oddelka dosegla svoio 100. zmago.
Skupine lovcev, ki so se posebno odlikovale v operacijah teh dni nad Eaiptom. so pod poveljstvom majorja Luigija Filippiia. Giuseppa d’Agosti-nisa. Roberta Fassia in kapitana Carla Ruspolija.
Glavni.stan Italijanskih Oboroženih Nil ie objavil naslednje 830. vojno poročilo:
V Egiptu so dosegle naše oklepne Sile velike uspehe. Sovražnik ie spet izgubil nekaj tankov in zajetih je bilo večje število Novozelandcev.
Letalstvo Osi ie srdito napadalo zbirališča britanskih čet in avtomobilskih vozil. Neki sovražni izvidniški oddelek, ki ga je napad presenetil, so naša letala uničila. Italijanski in nemški lovci so v srditih bojih sestrelili 25 letal.
Skupina naših dolgoprožnih letal je bombardirala področje rafinerij v Haifi in povzročila požare ter zadela neki tovoren vlak. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil naslednje 831. vojno poročilo:
Na južnem odseku naše razvrstitve na egiptovskem bojišču se je včeraj vršila bitka z enotami sovražne pehote. ki so jih podpirali tanki. Sovražnik je trpel znatne izgube in je pustil v naših rokah nekaj stotin uietnikov, med njimi nekega generala. poveljnika 6. novozelandske brigade.
Letalstvo je zadelo zbirališče sovražnih oklopnih vozil in prevoznih avtomobilov ter jih zažgalo 40: v letalskih spopadih v zraku so naša letala sestrelila 6 sovražnih letal. Eno naše lovsko letalo se ni vrnilo na oporišče.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil naslednje 832. vojno poročilo:
Na egiptovski fronti včeraj ni bilo posebnega poudarka vrednih borb. Italijansko in nemško letalstvo je bilo zelo živahno in je napadlo večkrat z vidnimi učinki skupine tankov in motoriziranih vozil v sprednjih črtah in v zaledju sovražnika. Naša letala so močno bombardirala nasprotna letališča v pasu južnozapadno od Aleksandrije.
V številnih spopadih so lovci Osi sestrelili 16 angleških letal.
^a<? K-nto so bili med napadom ameriških leta’ sestreljeni 4 »Libera-toriit; dve letali so uničili nemški {ovci. 2 r.a protiletalska obramba otoka. Nasi bombniki so tudi včeraj odvrgli na letališče v Mikabi številne rušilne in zažigalne bombe. Z raznih vojnih poletov se niso vrnila 3 naša letala.
Angleška lovska letala so obstreljevala s strojnicami ribiške čolne na morju pred Sicugliano Marino (Agri-gento). Enega ribiča so ubili, nekaj je pa ranjenih.
II buče appunta la medagiia d’ar-gento ]>er meriti al pilota Pario Curtu: Velo Ro-ma-Tokio.Roma. — Duce odlikuje s srebrno ko. lajno za zasluge pilota Paria Curtu: Polet Rim-Tokio-Rim.
Veliki uspehi italijanske armade ob
Duce nagradil obilne vojaške družine
Oče * devetimi sinovi pod orožjem je dobil prvo nagrado
Rim. 7. sept. Duce ie včeraj sprejel v Beneški palači poglavarje družin z mnogoštevilnimi otroki, ki so vpisani v Zvezo družin z mnogoštevilnimi de-vki ter imajo več svojih sinov pod orožjem. Niim so dodeljene denarne, nagrade predsedništva Zveze v zneskih 20.000. 15.000. 8.000 in 5.000 lir. Te vsote so po Ducejevi odločitvi podvojili.
Nagrajenci so: Pogino Domenico, oče 12 sinov, od katerih jih je 9 v Vojski, stanujoč v Sepinu (Čampo Basso); Cotzia Andrej, oče 15 sinov, od kater rili jih je 8 v Vojski, stanujoč v Nuo-rus Perfetti Žita; vdova po Maziju, mati 9 sinov, od katerih jih je 8 v Vojski, stanujoča v Pescari, njen de-?oli sin. odlikovanec z zlato kolajno; le padel v Špajiiji; Contini Salvatori-ca. vdova in mati 8 sinov pod orožjem, stanujoča v Sassariu: Urcioli Bar-tolomei. oče 11 sinov, od katerih jih ie 7 pod orožjem, bivajoč v Napoliju.
Navzočni so bili podtajnika notranjega ministrstva in ministrstva za ljudsko kulturo, predsednik Zveze družin z mnogoštevilnimi otroki, generalni ravnatelj demografskega in plemenskega urada in tajnik Zveze. Podtajnik notranjega ministrstva ie odredil pozdrav Duceju. Predsednik Zveze princ Borghese je pozdravil Duceja •n poudaril, kako družine z mnogoštevilnimi otroki dajejo v izrednih časih največje žrtve s tem. da se njih vpoklicani sinovi bore na fronti. Od Petih navzočnih družin s 56 živečimi Sinovi jih ie 40 vpoklicanih. Predsednik Zveze je zaključil svoj pozdrav z ‘Z.lavo. da so te družine srečne zaradi svojih žrtev, zakaj zanje je še boli ko
druge sedanja vojna vojna za niili stvar, za stvar pravice narodov, ka-jerih naraščaj se množi, v primeri z bojazljivimi narodi, ki požrešno branilo svoje mesto potomcem ter se brez »Panja na bodočnost starajo. Tetn bolj ?.e krčevito drže na svojem mestu. f‘m bolj so prepričani, da ga morajo 'zgubiti.
Duce je poslušal z živim zanima-
ntem nagovor ter izjavil, da je vesel ker je sprejel in nagradil tako' zasluzile družinske poglavarje, na katerih temeljita zlasti v trenutkih, kakršni so zdaj. upanje in sreča domovine. Duce se ie potem razgovarjal z vsakim posameznim nagrajencem in se podrobno zanimal za vse njih svo;-ce. Svečanost se ie končala s pozdravom Duceiu. ki ga je odredil podtai-nik notraniega ministrstva.
S fronte ob Donu. 6. septembra. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča :
Zaradi pritiska na področju Stalingrada. v katerega prodirajo Nemci z juga in s severa, je sovjetsko poveli-ništvo zbralo največ svojih sil tam. kjer se razvija najbolj odločilna nemška in romunska akcija. Glede odseka naše armade ne smemo pozabiti, da je izredno važen v borbi za veliko mesto ob Volgi. Čim večji je pritisk na Stalingrad, tem boli napada sovražnik črto Italijanske Armade. Pritisk na Stalingrad s severa je omogočilo to. da so ltaliianske enote postavile svoie topništvo ob Donu. Zato se mesto tudi ne more več oskrbovati z ljudmi in sredstvi. Kljub protinapadom Timošenkovih armad se sovražnik vsak dan umika in izgublja ogromne sile okrog mesta. Zato so se sovjetske čete tako srdito borile v zadnjih dneh proti nam. V teh akcijah so se ponovno izkazali neizčrpni moralni in gmotni viri Italijanskega pešca, ki se povsod junaško bori.
Kakor ie bilo že javljeno, se je poleg naših enot odlikovala posebno tudJ Hrvatska legija kot zastopnica mladega naroda, ki ima v zastavi barve Savojskega doma in ki prispeva s krvjo in žrtvami za ustvaritev nove Evrope.
V zadnjih dveh dneh delovanje patrulj in poskusi prehoda čez Don niso bili redni in ie nastalo tu pa tam tudi zatišje. Pri uničevanju teh sporadičnih poskusov so Italijanski in nemški pešci naglo in odločilno nastopali. Sovražne čete. ki se jim ie posrečijo priti na desno obrežje Dona. so bile uničene, preden so se mogle orientirali. Naše sile. ki so prodrle čez Don. so uničile sovražne postojanke. Italijansko in nemško topništvo ie obstreljevalo objekte in nasprotne kolone.
S fronte ob Donu. 5. sept. Pritisk nemških oklopnih sil proti Stalingradu se je v zadnjih 24 urah močno povečal. Z zavzetjem važnih utrjenih postojank in načrtnim uničevanjem
utrdb okrog trdnjave, so Nemci prodrli v predmestja, kjer se sedaj razvijajo poulični boji. Več sovjetskih poskusov za zmanjšanje nemškega pritiska se ie izjalovilo. Hude izgube rdečih divizij, ki so napadle na fronti, katero drži Italijanska Armada, kažejo, kakšno važnost je boljševiško poveljništvo pripisalo manevru, s katerim bi se lahko prevrnil ves strateški položaj na fronti pri Stalingradu. Od 29. avgusta do 2. septembra je bilo samo v eneiu
odseku Italijanskih Čet zajetih v zmagovitih protinapadih mnogo uietnikov. Važnost tega uspeha ie jasna. Sovjetske čete so* pustile na bojišču tudi mnogo padlih Nešteti porazi Timošenkovih pehotnih divizij pričajo, da v odseku Italijanskih čet ni mogoče nobeno presenečenje. Italijanske enote, razvrščene v obrambnem odseku, se tako hrabro bore in imajo toliko rezerve. da lahko s protinapadi rešijo vsak položaj. Odsek Italijanske Armade je odločilne važnosti za operacije proti Stalingradu in pri velikem manevru. s katerim se hoče razpoloviti boljševiška armada.
Pogovori z ljudstvom: Poznavanje Itfalije
V petek 2. septembra je časnikar Aleksandro Nicotera tiovo-ril v Ljubljanskem radiu v okviru svo jih -predavanj »Pogovori s sloven skim ljudstvom«. Izvajal je:
Med neredkimi dejanji, ki jih moramo opraviti, da bi se spoznali, razgovorili, razumeli, poučevali, lojalno spoštovali, je najbolj potrebno odstraniti iz duš sleherno sled sovraštva.
Sovraštvo ie slab svetovalec, sovraštvo zasleplja. sovraštvo je nasprotja jasnosti. Če opazujemo nasprotnika brez sovraštva, bomo vrednotili sile. s sovraštvom pa ne bomo dosegli nobene koristne sodbe; s sovraštvom se 1)0 samo ustvarila neka mešanica, ki ne bo za nobeno koristno rabo.
Tako smo lahko ugotovili, da zelo mnogo Slovencev ne pozna pretekle in sodobne zgodovine Italije. V nekaterih ozirih ie takšno nepoznavanje naravnost nekaj nezaslišanega. Da bi to bilo koristno, ne verjamemo. Da ie to hotela neka vladna sovražna volja, vemo prav dobro. Vendar pa se nam zdi nerazumljivo, da bi se v stoletju radia ne poznali ljudje, ki žive tako blizu skupai in da so v popolni ne-prodorni senci ostale ideie — kakor fašistična ideja — k! so medtem srečno prepotovale ves svet.
Ni pa zadostna razlaga, da ie to dosegla samo protipropaganda in da
Carrl motorizzati sul
progi na
drugi činitelii niso sodelovali pri teni. da Slovenci ne bi spoznali italijanskega značaja, njegovega vojnega potenciala, njegovo bleščečo zgodovino, kulturno posest, zakone in socialno ureditev. ki jo je fašizem postavil na čelo modernega napredka.
Ne; pri tem gre za mehanizem, ki se je vpletel v duše v predolgi vr.di let nasprotij, ta mehanizem pa je bil napravljen tako. da ie uveljavljal sleherno neugodno novico za Italijo in je sprejemal kot dobre vse tiste govorice. ki io obrekujejo in jo ponižujejo v lastnem spoštovanju.
Če upoštevamo, da je to trajalo 20 let, 50 let ali pa eno stoletje, tedaj nas ne bodo presenečali izkrivljeni nazori, kar najbolj neumni in neverjetni, in ti nazori so se vcepili celemu, ljudstvu. dasi ie živelo v naibližniem sosedstvu.
V tem oziru bi mogli navajati na stotine primerov, ko je bila, najbolj svetla resnica ponarejena zaradi ‘slabega razpoloženja proti Italiji. Od sramote bi zardel ves človeški rod če bi pregledali vse tisto, kar ie delala avstrijska politika in bi čez leta preteklega stoletja prišli do delovanja proslule belgraiske vojaške klike, do razuili protiitalijanskih organizacij, -ki jih je ta klika ustvarjala, tajne ie bledo javne, in bi odkrili tolikšno nespodobno perilo mistifikacii. laži. ar-dih ponaredb in nasilstva nad pametjo in zgodovino. Sedaj pa moramo pregledati v razdalji let. komu je biio to najbolj v škodo.
Avstrija je izginila in Jugoslavija je izginila. Ta strahotna ugotovitev bi morala imeti veljavo pri današnjih nadaljevalcih politike laži. Toda ti iz zagrenjenosti nadaljujejo. To bo Se slabše zanje.
Italijani se lahko veselo smejoio vsem tistim proslulim pisateljem, ki so takoj po vojni — kakor na primer v »Politiki« ■— pisali takšne besede: »Italija je proti nam brez orožja. če io združeni napademo, se bo zrušila.« Takšne besede bi lahko ne vemo kako dobro vplivale v predmestju Zemuna. povsod drugod pa so odmevi mogli zgubiti svojo veljavo. V Italiji so povzročale sočustvovanio.
Precenjevati samega sebe. je lahko dobro, toda pod pogojem, da se vsaj malo upošteva prepričanje v ozirih na tretje. Danes bi se lahko maščevali, da bi zbrali vse te baharije. vse to fantastične pisarije belgrajskih ljudi (mnogo teh baharii se je ponavljalo tudi v Ljubljani), kakor obstoja zbirka vseh govorjenih iu pisanih neumnosti angleških generalov med italijanskim pohodom v Abesiniii. To pa si lahko prihranimo, ker ie srbska domišljavost. ki ie tolikokrat spravljala Evropo v silne nevarnosti, za vedno prepuščena zgodovini. Globoko pa 5 tli njeno orožje zločinov, udarov 4 vojnih ir‘rig, ki se na Balkanu 8:.:,.
Iva zn neizbežno pomožno sredstvo
laolitike.
Na nesrečo ie Slovenija pod tem vtisom in pri tei udeležbi ostaiala pri nepoznaniu Italije in ie spoznavala njene zadeve in nieno zgodov m o s kC7.i pokvarjene uradnike v Belgradii in poprej na Dunaju. V tem ie bistveni •vzrok za splošno maihno spostovame proti tistemu, ki je vedel poprej za takšno duševno razpoloženje, pa ie vendar prišel tako kot viteški bojevnik. ki je klonil orožje in ponudil prisrčno roko. ko je bil končan boj.
Italijani so ponudili roko in skoraj rekli: »Slovenci! Odvrzite nekaj svojih idej in pridite poznavat Italijo in Italijane! Spreobrnili se boste na vsej črti.« Poznali smo na deseline. mogoče na stotine Slovencev, ki že dolga leta bivajo v Italiji in so že zdavnaj opustili vse tiste predsodke, ki se tukaj še umetno soje in sedaj dihajo lep blažilen zrak italijanske zemlje, kjer se razbremene vsa najbolj nasprotna duhovna razpoloženja, kjer se razmišlja mirno in jasno, kjer se duh zelo posvečuje razumevanju, ne pa zavisti, kjer se ljudje ljubijo med seboj in se opuščajo mračne misli.
Vse to. kar smo povedali, pa ie
?nemalo, da bi razložili, kaj bi bilo reba in kai je treba razumeti o naši in vaši Italiji. Tolikšno gradivo se ne bi moglo seveda razložiti v enem ali sto radijskih predavanjih. Mi si niti ne domišljamo, da bi se to delo moglo opraviti v enem dnevu ali v enem letu. Mogoče bi bilo potrebno, da gredo Slovenci bivat za dolgo časa v našo zemljo in stopijo v stik z našim življenjem, da bi se neposredno prepričali in potopili v duhu in civilizaciji Italijanov. Bilo bi treba, da bi premagali tisto presenečenje, ki ga doživi vsaka izbrana duša. ko doumeva skrite sestavine čiste duhovnosti in velike prestale civilizacije in šele tedaj bomo mogli verjetno govoriti o pravem in varnem razumevanju.
Naši današnji nameni pa so mnogo bolj skromni. Mi preprosto pravimo, da bi bila zmota in abotnost vztrajati pri nepoznavanju Italije.
Mnogi naši sovražniki so se kruto varali, ko so v Italiji vztrajno gledalj samo deželo, ki so jo popisovali tuji potniki iz 17. stoletja, ki so tudi. če niso pripadali preprostim novičariem. slikali njen okvir z obsežno romanti; ko.v Bilo bi boljše za njih. da bi sledili načelu, ki pravi, da ie mogoče boljše spoznati sovražnika v boju. kakor pa načelu, da se prijatelji morajo spoznati. da bi se cenili med seboi. Če kdo zmanjšuje pomen sovražnika iz nekega predhodnega stališča, to še ne pomeni, da sovražnik ne bo ostal moder in močan, kakor to dejansko ie. To ie tedaj izredno slabo sredstvo za notranjo propagando vlad. ki se tega poslužuje. To se pravi, da te vlade vodijo lastni narod v velika razočaranja. mogoče celo v poraz. Za vzgled jemljemo iz sodobnih dogodkov, da bo silovita nevednost Amerikancev o evropskih zadevah glavni vzrok njihovega poraza.
Mi Italijani pa bomo ugotovili, da pmo vedno zelo malo zaupali sili propagande, ker smo se mogoče zavedli, da se bodo k tako veliki in slavni tradiciji vračali z zanimanjem vsi rodovi. ki se hočejo česa naučiti.
Hočemo pa reči že nekai drugega: Italijani imajo mogoče do neke gotove točke interes na tem širiti vse lastne možnosti in razvrstiti in vred; notiti zaledje energij, s katerimi lahko razpolagajo ob katerem koli (asu.
Od Slovencev je tedaj odvisno, da si poglobe zgodovino, doumejo skrivnosti ivatisočletne tradicije, razlože revolo tionarni poiav. ki ga pooseblja MussO' lini. biti budni, presojati in četudi kritizirati, toda predvsem poznati, po-inati Italijo.
Kr. Vis. princ Piemontski je obiskal
Eretekli teden v bolnišnici Gela na iciliji one redke ranjence, ki so žrtve »vražnih letalskih napadov na iužni iel otoka. Vest o visokem obisku se
je hitro razširila in so prebivalci priredili visokemu gostu prisrčen spre-
duslriiske namene. Poleg lega morajo mu pa moraio mesarsko knjižico io , prijaviti Pokrajinskemu korporacijske-1 potrdilo hišnega lastnika, da nimajo j
jem.
Kuce je sprejel v palači Veneziji guvernerja mesta Rome in župane 24 občin z več kakor po 100.000 ljudi.
I)u<*e je poslal nacionalnemu svetniku Giuseppu Landiiu. predsedniku zveze industrijskih delavcev, brzojavko kot odgovor na vdanostno brzojavko 5000 zastopnikov delavstva z zborovanja v Milanu. V brzojavki ie Duce izrazil priznanje industrijskemu delavstvu. ki je v vsakem pogledu vzorno. Duce je poudaril, da sleherni dan spremlja zadržanje različnih vrst delavstva v trenutku, ko ie Italija v odločilnem boju. Zato, poudarja Duce. je zadržanje milanskega in pokrajinskega delavstva tem boli omembe vredno, ker ie perhrana zvezana z večjimi težavami. Po končani vojni in zmagi, je obljubil Dure. bo poplačal njihovo zvestobo.
Duce je sprejel v palači Veneziji pisatelja Francesca Saporia. višjega častnika in prostovoljca, in se z njim dali časa razgovarial o razstavi del italijanskih umetnikov pod orožjem. Razstava je bila 78 dni odprta v Rimu in si io ie ogledalo več ko 100.000 ljudi. Duce ie dal natančna navodila za prenos razstave v Berlin. Monako-vo, na Dunaj, v Bukarešto in Budimpešto.
Duce je prisostvoval velikim protiletalskim obrambnim vajam v Rimu, ki so Jih priredili na nekem šolskem dvorišču. Vai so se udeležila mnoga letala z raznimi bombami, nastopili so pa tudi obrambni oddelki in Rdeči križ. Duce ie odšel iz šole očitno zadovoljen s popolno pripravljenostjo vseh oddelkov in je izrazil voditeljem svoje zadovoljstvo. Pred šolo so ga pozdravili zbrani kmetie in kmetice z otroki in med navdušenim vzklikanjem.
Duce je prišel v ponedeljek 6. septembra na neko letališče v srednji Italiji in se udeležil važne preizkušnje neke letalske bombe. Spremljali so ga šef Glavnega stana Vojske in šefi Glavnega stana za letalstvo in mornarico. Po preizkušnji nove bombe je Duce pohvalil tehnike in pilote.
Italijanski prosvetni minister Gksc. Pavoliui se je pripeljal pred nekai dnevi v Benetke in obiskal tudi Ita-lijansko-hrvatsko novinarsko agencijo, ki deluje pod okriljem Tiskovnega zavoda za poglobitev kulturnih in političnih stikov med Italijo in Hrvatsko. Eksc. Pavolinija so pri prihodu r>o-zdravili ravnatelj agencije, hrvatski konzul dr. Ivo Kaleta iz Fiuma. vodia kinematografskega odseka dr. Mikac in vse uradništvo.
Ekse. Vis. Komisar ie pretekli teden poročal v vladni palači okrajnim komisarjem iz Ljubljanske pokrajine. Po proučitvi političnega, gospodarskega. upravnega in socialnega položaja je dal Visoki Komisar navodila za nadaljnje delo.
Visoki Komisar la Ljubljansko pokrajino ie odredil, da brez niegovega posebnega pooblastila nihče ne sme prevažati mrličev iz Liublianske pokrajine v druge kraie ali pa iz zunanjih krajev v Ljubljansko pokrajino. Če gre za trupla vojakov, je za prevoz iz pokrajine potrebna tudi izjava vojnega ministrstva, da za prevoz ni zadržka. Prošnio za dovoljenje mrličevega prevoza ie treba nasloviti na predpisano kolkovanem papiriu IV. oddelku zdravstvenega odseka Visokega Komisariata. V niei mora prosilec navesti vse pokojnikove osebne podatke, vzrok in kraj njegove smrti, občino pokrajine, kamor bi rad mrliča prepeljal, in ime niegovega spremljevalca. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani, če dejanje ni huje kaznivo, z globo do 1000 lir.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o razdeljevanju in porabi oglja in drv v Liubljan ski pokrajini. Javne in zasebne usta nove. obrtniki in lastniki tvrdk morajo do 17. t m. na posebnem obrazcu, ki se dobi pri občini, prijaviti meseč-
imi svetu količino drv in oglja, ki so jo porabili leta 1940. in 1941.. svojega dobavitelja in zaloge, ki jih še imajo. Prav tako morajo v 15 dneh. torej do 17. t. ni., prijaviti družinski poglavarji in predstojniki zasebnih ustanov količino drv. ki jo bodo potreoovali za kurjavo in kuhanje od 1. oktobra t. 1. do 31. marca prihodnjega leta. Po prejemu teh prijav bo Pokrajinski korporacijski svet določil količino oglja in drv, ki jo bo dobila Ljubljana za šest •mesecev.
Vis. Komsiar za Ljubljansko pokrajino je razpustil redno občinsko upravo občine Mirne peči in je imenoval za izrednega komisarja Antona Čučka.
Zvezni tajnik je odredil, naj se vojaški bolnišnici v Ljubljani oddasta vsa zelenjava in sadje, pridelani v vojnem vrtu. ki so ga uredili na sedežu Zveze fašijev. Tajnica ženskih sašijev je pridelek že izročila ravnateljstvu bolnišnice.
Tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo pričel v Higienskem zavodu v petek 11. septembra ob 4. popoldne. Matere se lahko vpišejo v tečaj vsak delavnik dopoldne v Dečjem domu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok. Lipičeva ulica 3.
Popravni izpiti za učence in učenke četrtega razreda bodo na I. mešani meščanski šoli na Viču 16. septembra, za učence in učenke prvih razredov 17. septembra, drugih razredov 18. septembra. tretjih razredov pa 19. septembra. Prošnje za izpite morajo učenci in učenke pravilno kolkovatj in oddati ravnateljstvu šole najkasneje do 15. septembra.
Ljubljančani naj hodijo po kurivo k trgovcem za drva samo ob dneh in urah. ki so jih posamezni trgovci napisali na svojih trgovinah. Trgovci bodo namreč prodajali žagana drva in jih moraio šele pripraviti.
V poslopju Trgovske akademije bodo lahko delale popravne, razredne in privatne izpite gojenke II. ženske realne gimnazije od 16. do 24. septembra. Tiste, ki zaradi prometnih ovir ali bolezni niso v juniju dovršile razreda. bodo delale razredne izpite od 16. do 18. septembra, popravne izpite bodo imele gojenke od 16. do 21. septembra. privatne izpite od 16. do 24. septembra, nižje tečajne izpite pa od 16. do 24. septembra'; Podrobni razpored naj si ogledajo gojenke od 10. septembra dalje na oglasni deski pred ravnateljevo pisarno v tretjem nadstropju Trgovske akademije. Prošnje za sprejemne izpite v prvi razred
11.	ženske realne gimnazije nai vlože starši do 15. septembra pri ravnateljstvu šole. jih kolkujejo s kolkom za
4	lire in prilože roistni list in izpričevalo o dovršeni osnovni šoli. Sprejemni izpiti bodo naibrže od 25. do 26. septembra.
Skozi Ljubljano se fe pretekli teden peljalo 100 hrvatskih otrok, ki so se vračali iz kolonije lgea Marina v Italiji. V Ljubljani so bili otroci v gosteh pri Zveznem poveljstvu italijanske Liktorske mladine in so se udeležili tudi filmske produkcije v dvo-rani GILLa. Zvečer so hrvatski otroci odpotovali dalje v Zagreb.
V soboto popoldne so se vrnili s počitniške kolonije San Tercuzio pri Hpezziii slovenski otroci, ki so odpotovali tja pretekli mesec. Na postaji so jih pričakovali skupaj z zveznim poveljnikom tudi zvezni podpoveljnik GlLLa, zvezni podtajnik in voditelji zveznega poveljstva. Po enem mesecu počitnic v prelepem kraju so se vrnili slovenski otroci domov spočiti in globoko hvaležni Duceju. ki je dal po GILLu ljudstvu možnost, da uživa dobrine, ki so bile svoi čas privilegij samo premožnejših ali bogatih družin.
Tiskovine za prijavo kuriva bodo ljubljanski upravičenci dobili o pravem času in ni treba zaradi niih imeti nobenih skrbi. Drva za mesec september, torei po 25 kil na osebo, pa lahko Ljubljančani že zdai dobe vsak pri
no porabo drv in lesnega oglja za in- svojem trgovcu za kurivo, predložiti
zaloge drv ne pline ne lastnega gozda.
Razredni izpiti za učence II. moške meščanske šole za Bežigradom bodo v sredo 16. septembra, popravili izpiti
iz italijanščine bodo za učence vseh razredov v četrtek 17. septembra, iz ostalih predmetov pa za učence prvih razredov v četrtek 17. septembra, za učence drugih in tretjih raz,redov pa v petek 18. septembra. Vsi izpiti se bodo pričeli ob 8. zjutraj. Pravilno kolkovane prošnje moraio vložiti učenci vsaj do 16. septembra ravnateljstvu šole.
Ministrstvo italijanske vojske je odredil« nove mere za kandidate Kr. vojne akademije v Modeni in Torinu. Za akademsko leto 1942./43. morajo biti kandidati konjeniške stroke visoki najmanj 1.65 m. kandidati vseh ostalih strok pa vsaj 1.60 m.
Madžarska in srbska trgovinska delegacija sta se v Budimpešti dogovorili, da bo Madžarska dobavila Srbiji 100 vagonov sladkorja, nadaljnje količine pa še pozneje. Doslej še niso določili srbskih kompenzacijskih dobav.
Finski maršal Mannerhcim se je pred kratkim mudil med italijanskimi enotami, ki se bore na Ladoškem jezeru z motornimi čolni in se s poveljniki prisrčno razgovarial. Maršal je čestital šefu eskadre in posameznim poveljnikom ter se jim zahvalil za dragoceno sodelovanje.
Uredba o ponemčenju slovenskih rojstnih imen in o nemškem načinu pisanja slovenskih družinskih imen ie izšla na Gorenjskem. Šef civilne uprave gauleiter dr. Rainer ie izdal 113-redbo, da se ne smejo več uporabljati slovenski priimki v besedi in pisavi. Namesto njih moraio odslei uporabljati ljudje ustrezajoča nemška imena. Slovenska družinska imena smeio izgovarjati in pisati samo v obliki nemškega načina izgovarjave in pisave. Naredba ie že stopila v veljavo.
V soboto, 5. septembra je Poglavnik dr. Pavelič slovesno otvoril 37. mednarodni velesejem v Zagrebu. Slovesnosti so se udeležili razstavljal« iz Italije. Nemčije, Bolgarije in Slovaške.
Odsek Dopolavora so ustanovili v Jassiju v Romuniji v fašistovskem domu. Navzočni so bili poslanik Italije Renato Scoppe. generalni konzul in nadzornik borbenih fašijev v Romuniji. pa tudi mnogo italijanskih rota-kov. častnikov in voiakov etapnega poveljstva. Pri tej priložnosti so navzočni navdušeno manifestirali za zmago domovine.
Hrvatski delavci v Nemčiji so v preteklih štirinajstih mesecih prihranili in poslali domov za svojih 500 milijonov kun denarja. Skrb za pošiljanje prihrankov ie prevzel Croatia Put, ki ima podružnico v Berlinu in Mariboru. Ta urad se trudi, da bi oblasti dovolile pošiljanje večjih vsot prihrankov na Hrvatsko. Doslej smeio industrijski delavci pošiliatj po 130 mark na mesec, potiski delavci pa 100 mark na mesec.
Nemški poštni uradi pozivajo Nemce. nai pošiljajo brzojavke samo v najnujnejših in zelo utemeljenih primerih. ker mora brzojav v prvi vrsti služiti vojnim namenom.
V Sofiii mislijo zgraditi bolgarsko-nemški poljedelski znanstveni zavod. Temelje za poslopje bodo položili
12.	septembra t. 1. Slovesnosti se bodo udeležili nemški državni tajnik za kmetijstvo in druge ugledne osebnosti.
Hrvatski listi pišejo, da so slive v veliki župi Sani 111 Luku tako dobro obrotiile. da se kar veje lomijo pod njimi. Ministrstvo narodnega gospodarstva ie dalo za sušenje sliv na razpolago 1 in pol milijona kun. Z denarjem bodo zgradili sadne sušilnice.
V Zagrebu so uvedli papirnati drobiž zaradi pomanjkanja kovanega drobiža. Nekai časa so si pomagali z znamkami, zdai ie pa. zagrebški župan Ivan VVerner izdal papirnati drobiž po
0.50. 1 in 2 kuni. ki velja samo za področje mesta Zagreba. Na mestnih trošarinskih uradih zamenjajo mestne novcanice z državnimi.
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Mariboru: jr. Viktor Lauseli, voilja gerjeve podružnice in gdč. Štefka Jelenova.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: dr. (iregor Krek, univ. prof.i Javko Benedičič, učitelj; Pavel Podlioršell* mesarski mojster; Josip Simončič, telim* drž. žel.; Marija Zajčeva; Marija ltogerjeval Franc Vovk, zlatar in juvelir; Ivan Ko*» gostilničar.
V Mariboru: SSletna Marija PerSetova; za Poeajtova; 691etna Terezija Svejdova.
V Selnici ob Dravi: 441etna posestnica Ljudmila Ravnjakova.
V Račah pri Mariboru: lOletni Stanko P«* sek: 631etna Elizabeta Peskova; 6!)letna Dor* Toplakova.
Naše sožalje!
ŠPORTNI TEDNIK
«
Z napetostjo pričakovana borba v plavanju med Nemčijo in Italijo v Genovi se je razvila v velik dogodek. Zlasti v italijanskih športnih krogih so si od tega srečanja — na tihem — marsikaj obetali, toda do odkritega ugibanja o morebitni zmagi se niso mogli odločiti.
Dogodki so se odvijali dva dni, v soboto in v nedeljo. Prizorišče je bil občinski plavalni bazen v Genovi. Gledalcev na tisoče.
Sobotni rezultati:
100 m prosto: 1. Costa (I) 1:00,7; 2. Schluricke (N) 1:01,7; 3. Vittori tl) 1:02.1; 4. Reinhardt (N).
400 m prosto: 1. Žižek Branko (I) 4:56; 2. Laskovvski (N) 5:11; 3. Signorl (I) 5:16,2; 4. Reinhardt (N).
200 m prsno: 1. Laskowski (N) 2:49,5; 2. Sietas <N) 2:51,8; 3. Bertetti (I) 2:56,4; 4. Galassi (I).
Skoki s 3 m deske: 1. Aderhold (N) 149,21; 2. Haase (N) 143,83; 3. Ferraris (I) 128,15; 4. Marianetti (I).
Stanje prvega dne: Nemčija 18 točk, Italija 12.
Nedeljski rezultati:
100 m hrbtno: 1. Krebs (N) 1:13,,3;. 2. Angeli (I) 1:14,5; 3. Delimo (I) 1:17,2; 4. Manike (N) 1:17,8
1500 m prosto: 1. Močan (I) 20:31-8;
2.	Schipizza (I) 21:31,6; 3. Deubler lN) 22:11,6; 4. Berchtold (N) 23:42.
Skoki s stolpa 10 m: 1. Haase (N) 117,30; 2. Cozzi (I) 116,47; 3. Hitzig (N) 106.77 ; 4. Marianetti (I) 102,53.
štafeta 4X200m: 1. Italija (Costa 2:19,3, Signori 2:22,7, Schipizza 2:23, Žižek 2:18.9) 9:24,2, nov italijanski rekord; 2. Nemčija (Reinhardt, Schlii-ricke, Deubler, Laskovvski) 9:41,2.
Končni rezultat:	Italija
42 točk, Nemčija 40.
Vodja nemške plavalne čete dr. Bre. vitz, ki je obenem tajnik mednarodne plavalne zveze, je na vprašanje kateri italijanski plavači so napravili na vas najmočnejši vtis?« odgovoril: »Žižek, posebno spričo svojega brezhibnega sloga, in za njim Costa. Sijajen tudi Močan.«
Prihodnjo soboto in nedeljo bodo plavali v Milanu Italija :Madžarska. .
Italijani so hkrati praznovali tual pomembno mednarodno zmago v tenisu: v Montreuxu so odpravili Švicarje v razmerju 15:3.
V Zagrebu so na Concordijinem igrišču postavljali nove rekorde v lahki atletiki. Tako beremo: 100 m Gal 11,1; 400 m Lušicky 52.7;	1500 m Kotnik
4:04,4; 5000 m Kotnik 15:32,2; 10 tisoč metrov Krajcar 35:39,4; 110m zapreke Buratovič 15,8; 400 m zapreke Kerhin 59,7;	4X100 m Hašk 44,6; 4 X 400 m
Hašk 3:33.4; kladivo don Pedro Gojič 46,50. Kolikor rezultatov, skoraj toliko rekordov, a isti tekmovalci so v svoji športni zgodovini zabeležili že znatno boljše uspehe
V Švici so že začeli jesensko prvenstvo v nogometu. Prvo nedeljo so zabeležili rezultate: Grasshoppers-.Basel 6:0, Grenchen:Young Fellows 5:0, Luzern : Lugano 1:0, Nordstern: Lausanne 2:1, Servette:Young Boys 2:3. St. Gal-len:Biel 1:2, Ziirich:Cantonal 1:7.
Za nemški pokal so odigrali semi-finale: Berlin:Nord 1:1, ViemiaSpodnje Porenje 0:1.	O. C.
‘fsHidi	a	33:	Idi JnJ m °d muh!
DETEKTIVSKA POVEST
Lucija ie prikimala. >McGinnis ie Besterino podobo pokrival s palcem,« ie zamrmrala. »Fotografijo so našli v kovčegu...« Vrgla ie košček sladkorja r kavo in le elaano nadaljevala, me-laje kavo: »Smola, da so policisli pri* tli prei. preden se ti ie mogla Hestera »povedati. No, tega zdai ni moči iz-premeniti. Zdai bosta pa izvedeli. Kako gledam na vso to afero in kai »em ugotovila. Prvič...«
Prekinilo io ie trkanje na vrata;
Brikazal se ie Jeff in iavil. da želi fr. John Bvnam govoriti z nami.
»Pripeljite ga sem noter. Jeff.« ie velela Amanda. »V pisarni bi nas samo lasnikarii motili.< Spet je začela ple-»ti, da so žvenketale pletilke.
Jeff ie spustil Johna noter in ie z obžalujočim obrazom odšel ven. Pozdravile smo Johna Bvnama. Lucija ie brž pripravila skodelico zani in mu nalila kave. Sicer ie pa to očitno ko-mai opazil, bil ie videti potrt in razburjen. »Vse so izsledili.« je zastokal. »Ah. ko bi bila Hestera vse že kar v začetku priznala... A to skorai ni bilo mogoče... Zdai so io osumili umora in k> aretirali...«
Za trenutek ie zavladala tišina. Amanda se je odkašljala. a rekla ni •ičesar, in John ie nadaljeval: »Nad-•oruiejo vsak moi korak in pripravljen sem na to. da me bodo prav tako iretirali. V očeh policije sein lažnivec
—	mladi mož, ki me ie veerai spustil noter, pa to dejstvo zanika... zakai. ne *em.< Zgrozil se ie. »Policija misli, da le imela Hestera v kovčegu... če si Hovek to samo predstavlja...« Sunkovito se je zasmejal. »Ko bi bil imel možnost, kdo ve... morda bi bil res (pravil s sveta to podgano. A storil ie aekdo drug. Hestero spravljati a tem r zvezo!...« Zmaial ie c glavo. Potlei
se ie pa pomiril. »Moi odvetnik bo kmalu tu. Muči me samo misel, da mora Hestera čakati. Bila ie res peklenska smola, da so našli fotografijo...«
»Kje so io prav za prav našli?« ie vprašala Amanda.
»V nekem kovčegu v sobi Vincenta Smytha, o katerem so najprej mislili, da ie prazen. Slika se ie zataknila za podlogo. Pokazali so io madame La Velle, a so io pri tem do polovice zakrili, ker so pač domnevali, da sicer ne bo povedala resnice iz prijateljstva do Hestere. Tako ie priznala, da ie mož s fotografije njen podnajemnik Vincent Smyth.<
Tabbv ie zamijavkala, a prvikrat se je zgodilo, da se ni Amanda niti zmenila za svojo mačko.
»Policija vidi laž v vsem. kar je izpovedala Hestera,« je nadaljeval By-nam. »Saj niti sam ne morem razumeti. zakai ie navedla napačen čas.« Vstal ie in začel hoditi sem in tia.
Anianda se je zdrznila. »Kdo ie ven dar tisti mož. ki se ie vselil pri madame LaVelle kot Vincent Smvth mož. ki so ga pozneie istovetili z umorjencem in ki ga ie Hestera nekoč poznala kot igralca? Kdo ie mož, fotografiran s Hestero?«
Sele po dolgem premoru ie John odgovoril: »Ko ga fe Hestera spoznala, se je pisal Victor Shaw. On ie bil tisti, ki io ie snoči poklical po telefonu. Bil je nien... možl«
16.
»To ie višek.« ie zakrakal Rabelais. ki se ie pravkar prebudil, in stresel svoje pisano perie.
»Molči. Rab,« ga ie posvarila Lu-ciia. ki ie Johnovo priznanje očitno ni posebno presunilo.
Tem boli ie pa presunilo Ainando, to sem razločno opazila. Vstala ie. da bi mijavkajoči mački odprla vrata. Težko ie hodila, a ko ie sedla nazai. se ie spet zbrala. »Najboljše ie. da nam poveste vso zgodbo, John,« ie rekla z nekam tujim glasom.
»Kar mirne duše kadite.« ga ie prijazno izpodbudila Lucija.
Malce neprisebno se ii ie zahvalil, a se ravnal po nasvetu in si prižgal cigareto. Potlei ie iel poročati, strmeč v ogenj v kaminu:
»Hestera ie bilff še otrok, ko io ie začela njena mati. pred svojo poroko priznana pianistka, izobraževati v
Slasbi. Pozneie, ko se ie pokazalo, da lesterin glas še marsikaj obeta, se je mati z nio preselila v Cikago. da bi ji omogočila dober pouk. Ko ie imela pa Hestera šestnajst let. ie njena mati umrla in 8 tem se ie vse iz-premenilo, zakai njen oče se ie znova poročil. Mačeha ie nasprotovala njeni glasbeni izobrazbi, češ da io boli glava od večnega petja. Tako Hesteri ni ostalo drugo, kakor da se ie vadila peti pri neki prijateljici svoje pokojne matere. Hestera io ie imenovala .teto Polly‘. Ta io ie pogosto iemala s seboi v gledališče, zakai teta Poliv ie bila strastna obiskovalka gledališča in ie poznala mnogo igralcev. Nekega večera io ie vzela s seboi v oblačilnico nekega pevca, ki nai bi mu nekai zapela. Nato so io poslali ven. ker je hotela teta Poliv sama slišati pevčevo sodbo. Ko ie Hestera hodila po hodniku gor in dol. io ie nagovoril neki mlad mož, ki je bil slučajno slišal njeno petie. Igral ie navadno kakšno izmed nepomembnih vlog. Ta ie v nebo poviševal njen glas.«
John ie vrgel cigaretni ogorek v ogenj. Skorai rezko ie zvenelo, ko ie rekel: »Teden dni pozneie sta bila poročena.« Nato je povzel spet s svojim običajnim glasom: »Hestera ie imela ravno osemnajst let. Sporočila je svojemu očetu, da se ie poročila Da ie Victor Shaw izvrsten pianist, ki nastopa zdai bot igralec, ker ima ra-
njeno roko. Tako ji ie bil vsaj pripovedoval. Hesterinemu očetu se ni up tem dogodku nič boli mudilo, kakor da je Hestero... kako že pravimo?... zavrgel. Prepovedal ji ie. da bi še kdaj prestopila prag njegove hiše. Mačeha ji je sporočila, da ie strla očetovo srce. Lepo. kaine?« ie pristavil John in se trpko zasmejal. »Drugi dan po poroki ie Shaw iziavil svoii ženi. da bo pustil svoio malo vlogo in odrinil z nio v San Francisco. Tam pozna znamenitega učitelja petja, pri katerem nai bi nadaljevala svoie študije. Slikal ii ie čudovito bodočnost. Ko bo nien glas izšolan in njegova roka ozdravljena, bosta skupaj prirejala koncerte, postala bo slavna — in tako dalje.
»V San-Franciscu io ie odvedel k nekemu dobremu učitelju petja. Toda hkrati ii je priskrbel angažma v nekem kabaretu. To ie potrebno, ii ie pojasnil, ker si s tem pridobi zanesljivost in izkušnjo. Pridno ie delala in ni je bogve kako motilo, da ie zvečer nastopala. A nekai drugega io ie motilo: to ie bila izprememba, ki jo je na lepem opazila na Shawu.<
John si ie prižgal novo cigareto, njegove roke so pri teni trepetale. »Sprva ie bila videla v niem občutljivega. idealističnega mladeniča. Zdelo se ie, da vidi 011 v niei dragocenost, ki se ie ne sme dotakniti... bila ie pač še naspol otrok in njegova obzirnost se ji ie zdela čudovita... Vse. kar je pričakovala od niega. ie bilo tovarištvo.
»Toda na lepem se je njegovo vedenje nasproti njej izpremenilo. Začel se je z nio prepirati, ii očitati... ii naštevati niene napake in slabosti. Le k petju io je neprestano izpodbuial. Hkrati ie Hestera spoznala, da io ie bil nalagal. Ni bil pianist. Da ie bila njegova roka ranjena, ie bilo res. Lepega dne ii ie povedal, da se ie ranil takrat, ko ga ie hotela neka ženska umoriti, ženska, ki ie pozneie naredila samomor. Hestera mu ni verjela te zgodbe, zakaj spoznala je. da se
rad hvali z ljubezenskimi dogodivščinami. Pri vsem tem je bil razdvojen, zakaj v bistvu je ženske sovražil in čutila je. da se ie začelo to sovraštvo obračati tudi proti niei.
»Njuno razmerje ie s časom postalo nevzdržno. Hotela ga ie zapustiti, a on io ie zasmehoval, opozarjajoč io na to, da ii to sploh ni mogoče. Denarja ni imela, ker je 011 iemal nieno plačo: razen tega ni vedela, kam nai se obrne. Vendar ie čakala na prvo priložnost.
»Neke noči ga ni bilo domov. Šele proti jutru ie prišel in ii zagrozil, da mora vsakomur reči. da ie bil ponoči pri njej. Vprašala ga je, zakai. Ni ii odgovoril.
»Nekai dni nato ie razumela. Prijeli so ga z nekim drugim moškim vred zaradi vloma — nekega vrataria sta pri tem s strelom v hrbet spravila na drugi svet. Shaw ie predrzno se smehljaje trdil, da ie bil ponoči doma. Hestera je pa po resnici njegovo trditev zanikala kot priča. Obsodili so ga v dosmrtno iečo. Njegove zadnie besede — preden so ga odpeljali — so bile, da ie ona drugi Judež v njegovem življenju in da se bo za to pokorila, dokler bo živela.
»Leta in leta ie imela Hestera strahotne sanje... Shawa so poslali v St. (Juentin. Hestera si ni želela drugega kakor izginiti za vselej. Nadela si ie ime Edith Edwardsove in ie pod tem imenom nastopala. Toda nekai mesecev nato io ie dal ravnatelj poklicati, pokazal ii ie brezimno pismo, ki ga ie bil preiel: da ie morilčeva žena. Odpustili so io. To se ie ponavljalo zmerom znova, kier koli ie bila. nat je opravljala kakršno koli delo. Leto dni ie bila vzgojiteljica dveh ljubkih otrok in mislila ie, da ie naposled našla mir — ko ie prišlo spet brezimne pismo. Bila ie tudi prodajalka, pomivalka in snažilka — zgodilo se j® zmerom isto. čeprav ie menjala svot® bivališče.	..
»Po štirih letih ie imela tega dovoli. Ni se hotela več skrivati. Spet ie pre-
10. IX. 1942 XX.
«»»»» DRUŽINSKI TEDNIK
Listek ,,Družinskega tednika*1
Čudo iz karbida in vode
Napisal dr. Raoul France, Dubrovnik
Kljub vojni so tudi v zaledju delujoče znanosti napredovale. Ustvarile so nov svet tehnike, ki je pač vreden vsega priznanja.
Kemija je zadnjih deset let silno napredovala, tako da prekaša vse uspehe iz preteklosti na svojem področju. Če je bila nekoč glavna težnja kemije, da bi požlahtnila surovine, dane od narave, je zdaj naredila še en korak dalje in tako rekoč 'izpremenila svoje cilje. Geslo se glasi: sinteza surovin.
S	tem je kemija na neki način prevzela vlogo narave; ali bolje, začela je prodirati v veliko skrivnost, kako'rastlina iz zraka, vode in ogljika ustvarja vse mnoge tekstilne snovi, smole, gumi in sladkor, zastran katerih smo bili doslej navezani izključno le nanjo.
Če smo hoteli pridobivati bombaž, konopljo, lan, kavčuk, gumi in smole, smo morali postati nekakšni hlapci teh rastlin, jih obdelovati in negovati, jih poiskati in z neskončnim trudom požeti, jim žrtvovati_velikanske predele zemlje, biti vselej odvisni od podnebja in vremenskih razmer. Vsega tega bo konec tisti dan, ko bo kemija dokončno rešila problem, kako pridobivati vse te vlaknate in druge surovine neposredno iz njihovih elementov. Teorijsko to že zna, v Mnogih primerih pa tudi praktično. v
Umetni gumi, umetni bombaž, umetna volna, umetna svila, sintetični bencin, umetni amonijak in umetni soliter se imenujejo te kemične zmage. Medtem ko je bila pri izdelovanju umetne svile, umetnih vlaken, umetne volne ali kavčuka ke-Mikova vloga samo v tem, da je pre-osnoval od narave dane velike molekule celuloze, poznajo kemiki zdaj že genialnejši postopek, ki gre enostavno po biotehnični poti rastline m ustvarja neposredno iz zraka z ogljikovo kislino in vodo umetna dušikova gnojila, umetni gumi, umetna tekstilna viakna in umetne smole.
Tako so pred našimi očmi zadnja leta nastala razen naštetih produktov še organsko steklo (Plexiglas). mno-
ga barvila, topila, »buna«,v trolit in druge snovi, in sicer iz ničesar drugega, kakor iz navadnega acetilena. Acetilen zavzema počasi vlogo največjega dobavitelja surovin na svetu in hkrati uresničuje sanje alkimistov, da bi iz ene snovi izdelovali tako rekoč vse druge.
Acetilen je izhodiščna snov v deželah, kjer alkohol ni dovolj poceni. Oba sta namreč podlaga dolge, čle-novite vrste produktov, ki bi jim nikoli ne bili pripisali istega izvora. Zakaj, kaj ima na primer svila skupnega z barvami, gumi z organskim steklom? Smole in bombaž, filmi in zdravila, plini in uspavala, umetni indigo in kis, vse ima isti koren.
Acetilen ie ena najcenejših surovin, saj ga pridobivamo samo iz apnenca in ogljika. Še cenejši bi bil, če ne bi bila pri tem potrebna vročinav 2500 stopinj, da se obe snovi združita v karbid. Kjer pa so na razpolago velike vodne sile, je tudi vprašanje električnega toka nepomembno.
če karbid polijemo z vodo, nastane plin acetilen. Kaj preprosto je torej, ustvariti prečudežno surovino, ki se da toliko drugih snovi narediti Iz nje.
Davno so minuli časi, ko smo uporabljali acetilen srvmo za razsvetljavo in ko smo karbid z dušikom predelovali samo v svetovnoznano gnojilo apnenčevega dušika. Njegova zvezda je zablestela šele takrat, ko je prišel v roke »sintetičnih kemikov«.
Posebne mojstrovine acetilenove kemije so umetni indigo, ki je naravni indigo popolnoma izpodrinil, pa tudi mnogo uspavala, kakor veronal in lu-minal. Iz te veje izvira tudi aspirin. Spet nova kombinacija — in pred seboj imamo buno, umetni gumi, ki prekaša naravni gumi po trpežnosti, vzdržljivosti proti vročini in odpornosti proti olju in bencinu. Kakor v kalejdoskopu se ista temeljna snov izpremeni v najdragocenejše umetne smole...
Več ko trideset takšnih umetnih snovi so kemiki ustvarili iz alkohola in acetilena. Zato lahko po pravici rečemo, da stoji danes na čelu vesoljne industrije ustvarjanje sintetičnih snovi — prav tako kakor je v prvih dvajsetih letih tega stoletja radijska tehnika pomenila vrhunec industrijskega napredka.
Volk und Welt, Hannover.
trgane korenine do zdravega, in sicer tako. da je rez rane obrnjena navzdol. Zemljo, zlasti ob koreninah, pa izboljšamo s primešanjem humusa ali dozorjenega komposta.
Spomladi posajena drevesa obrežemo takoj ob saditvi, v jeseni posajena pa, v ogib pozehe, šele spomladi. Stranske mladike v vejnem vencu obrežemo (skrajšamo) na 10 do 20 cm tik ob popku na spodnji strani tako, da konci obrezanih mladik postavljenih v lego 45°, tvorijo prilično ravnino. Vrhnjo mladiko voditeljico pa pustimo nekoliko daljšo. Prikrajšamo jo pa ob pcf>ku, ki leži na nasprotni strani istega popka, iz katerega je ta odgnala.	Dalje	prihodnjič.
NAŠ VRT
Sadni grmič Napisa! Josip
Jablane in hruške, ki so cepljene na šibko rastoče podlage (divjake), ostanejo majhno. Zato jim pravimo Pritlikavci. V to svrho cepimo jablane najraje na jablano, imenovano pa-radiževec in hruške pa na kutino. Izmed raznih sort paradiževcev najbolj priporočajo E. M. IX.; izmed kutin pa anžersko, ki je pri nas razširjena in udomačena. Pritlikavci uspevajo le v dobri zemlji, ki io obdelujemo, nikdar pa ne v travnati ruši. Vzgajamo jih v raznih o'blikah ob stenah in na prostem. Izmed vseh oblik pa so najrodovitnejši v obliki grmiča. Grmiči imajo tudi to prednost, da je pri njih najmanj opravila, medtem ko je pri lepotičnih, umetnih oblikah precej zamudnega dela s poletnim in zimskim obrezovanjem in privezovanjem. Grmiči vča-kajo tudi večjo starost kakor pritlikavci v drugih oblikah, ker niso moteni v soku zaradi poletnega večkratnega krajšanja (pinciranja) mladik M pozimi zaradi radikalnega obrezovanja. S poletnim prikrajševanjem Mladik oropamo drevo važnih prebavnih in dihalnih organov, ki so listi, da ostali ne zadoščajo za sprejemanje ogljikove kisline iz zraka in v zvezi s to za presnavljanje soka. ki ga korenine dovažajo. Tako drevo ir v presnavljanju moteno in se zaradi
prevelikega navala soka po koreninah duši in šibi. Zaradi tega ta tako-zvana klasična doba vzgoje pritlikavcev, ki so jo francoski sadjarski strokovnjaki uvajali, v novejšem času, zatemneva. Danes se ne gleda več na lepoto oblike, temveč na donos, zakaj drevo je lepo, če je zdravo in s. sad jem obloženo.
Da-si pritlikavi grmiči ne zrastejo v velika in košata drevesa, jih vendar ne smemo pregosto saditi. Vsako posamezno drevo mora biti deležno zraka in sonca na vsaki veji, zakaj v senci in v gošči se ne morejo razviti cvetni popki in po njih sadje, če pa tu in tam kaj zarodi, je malo vreden, neokusen drobiž, tembolj pa zavetje škodljivcev in bolezni. Zaradi tega določamo razdaljo sadnim grmičem 4 m, še boljše pa 5 m.
Ko naročamo pritlikavce, nam dre-vesničar pošlje drevesa s 50 do 60 cm visokim debelceni, ki ima glavno, vrhnjo voditeljico kot podaljšek debla in ob njej še tri do pet stranskih mladik, takozvani vejili venec. Ob sajenju, v vsa j 60 cm globoko rigolano zemljo, pazimo,_ da ne sadimo glo-bokeje, kakor je drevo prej rastlo, ker v teku časa se zemlja sesede in z njo tudi drevo. Zato ga postavimo v >mo ID cm višje. Predno ga položimo v zemljo, prirežemo vse po*
* TEŽKA ODLOČITEV *
Švedski napisala Astrid Varingova
Ahleen ie zamišljen sedel v svoji delovni sobi. Premišljeval ie o čudni in nekoliko neprijetni zadevi. Razgledal se ie po lepi sobi. ki ie kljub pohištvu iz vseh mogočih kraiev tvorila domačno celoto. Z vseh svojih potovanj ie bil kai prinesel domov. Skozi odprta vrata ie videl v jedilnico, kjer mu bo Marija, njegova dolgoletna gospodinja, pravkar pogrnila za kosilo.
čeprav ga ie obdajala skladnost doma. je vendar že več ur sedel in razglabljal. kai mu prav za prav manjka. Manjkalo mu ie nečesa nedoločnega, tako rekoč pika na i. Kolikokrat ie bil vesel, da ie ostal samec, zdai se ie
■HiiimiHtimiiHMiiiiiumiiiiiiiiiiiiig
I O K Y I n 11
Z	ui	S
E SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE, E
I	KLEIN	|
= LjUBLjANA, Woltova 4 = -Ti 1111111111 n 1111111111111111111111111111111 ir
pa nenadno začutil osamljenega. Zdelo se mu ie. da v njegovem stanovanju nečesa manjka — morda cvetoče Rastline na mizi. morda odloženega ročnega dela ali celo majhnega lesenega konjička na tleh. Na lepem se ie počutil starega in premišljeval ie. koliko let bo še moral preživeti tako sam — z Marijo in radiom.
Iz vsega tega razmotrivanra bo bralec spoznal, da je stopila v tako lepo urejeno živlienie odvetnika Ahleena ženska. Nenadno in čisto nepričakovano se ie bil zaljubil. To samo na sebi ne bi bilo še nič vznemirjujočega — vendar ie bil njegov primer i zelo zamotan zato. ker ni ljubil ene. temveč dve ženski! Da moški lahko hkrati ljubi dve ženski, ne bo nihče zanikal. Kljub temu ie za tistega, ki ga to doleti zadeva zelo zamotana, posebno če bi se — kakor Ahleen — rad poročil. Moral se bo torei odločiti
—	a za katero izmed obeh?
To ie bil torei problem, o katerem ie odvetnik Ahleen prcmišlieval tisti nedeljski dopoldan. Bilo mu ie iasno, da se mora odločiti, če noče onesrečiti sebe in dveh žensk. In ker ie bila niegova želia. da bi žalost in veselic svoiega bodočega živlienia delil z žensko, tako velika, se bo moral hitro odločiti. Samo o tem si še ni bil na jasnem, ali ie ženska, ki jo ljubi, gospa Marta Klintova ali gospodična Siv BIomkvi6tova...
Odvetnik ie imel tako zmešane občutke samo zato. ker sta se obe dami zdeli nerazdružliivi. Marta Klintova in Siv Blomkvistova sta bili priiate-Ijici v najboljšem pomenu besede. Kjer si videl eno. tudi druge ni dolgo manjkalo. V ostalem sta bili pa tako različni kakor dan in noč. Maria Klintova ie bila ločena, bila ie rjavolaska, imela ie svoj poklic in ie bila zelo
odločna. Njena prijateljica Siv ie pa bila svetlolasa m razvajenka bogatih starsev. Obe sta se tako dobro razu-meh samo zato, ker sta s svojimi raz-ličnostmi druga drugo izpopolnjevali v dovršenost, ki ie zbujala pozornost.
Imeli sta tudi nasproten okus in sta se različno oblačili. Marta ie rada no-sila modeme, nekoliko preveč pozornost zbujajoče obleke in klobuke; najrajši ie imela zelo žive barve. Narobe je pa Siv nosila samo obleke iz mehkega blaga nedoločene barve, ki so ?® L1. *ep° prilegale. Lase ie imela na siedi glave počesane v prečo, na tilniku pa v vozel. Ljubila ie staro pohištvo m italnanske mojstre. Obe dana hkrati opazovati, je bilo res užitek, „ P1?, hi se naposled odločil, se ie od-
z ihAm -1111 ,	Posuto	družil
z obema ženskama. Sicer samotarsko živečega odvetnika si na lepem videl Povsod. Zaman se ie pa trudil, da bi bu z eno izmed obeh kdaj sam. Ven-h'.11 i® zdelo, da ni nobena izmed njuu nebrizna do njega.
Končni uspeh današnjega odvetnikovega razglabljanja ie bila odločitev, da bo odpotoval na dopust. Tako se bo lahko nemoteno in brez vznemirjenja odločil za eno izmed obeh pri-tateljic...
Odločil se ie. da bo odpotoval v majhen penzionat sredi gozda v Viirm-landu. ki-se mu ie zdel kakor ustvarjen za človeka, ki bi bil rad nekai lasa sam Sklenil je da se ne bo prej vrnil domov, dokler ne bo prišel do zakliučka.
Štirinajst dni po odpotovaniu se ie odvetnik tudi že odločil. Vendar čisto drugače, kakor ie bil pričakoval. Zgodil se le bil namreč čudež. Ko ie bil preživel v penzionatu tri samotne dni. je prišla na lepem v hotel ženska. ki ie.v kakor se je odvetniku zdelo, združevala v sebi vse Martine in Sivine vrline. Gladko, močno vzbo-ceno čelo ga ie spominialo na Marto, prav tako tudi črne. strastne oči, a svetle kodraste lase in mehke ustnice ie imela Sivine. Zdelo se je, da zdru-zuie v sebi nežnost in moč. Ta čudežna ženska ie bila Annalena Widova, v penzionat ie prišla na oddih prav ak<> kakor Ahleen. Komai ie pretekel J ?e se.!8 Sigurd Ahleen zaročil, zavedal se ie namreč, da mora zdai
se mtam68*1!- kar.misli. Poročiti sta se mislila cim prei.
Mesec dni pozneje je odvetnik Ahleen spet sedel v svoii prijetni dnevni sobi in ie bil — srečno poročen. Srečno — da. Že ko ie bil teden dni poročen, si je moral priznati, da mu ie bila res niegova srečna zvezda pripeljala Annaleno na pot. Bila ie res takšna, kakršno si ie želel v svojih sanjah. Na prijateljici, ki ju ie bil J1!]bil. skoraj ni več mislil. Sicer bi bVa	skrb za Marto ali Siv tudi
odveč. Kmalu na to. ko se ie on zaročil. je Marta odpotovala v tujino. Siv se ie pa zaročila z nekim svojim oddaljenim bratrancem, ki ie bil letalec. Tako sta obe popolnoma izginili iz Ahleenovega živlienia.
. Spet ie minil mesec dni in Ahleen ie na svoii ženi opazil nekaj novega. Šele zdai ie prav spoznal, kako zelo se ie bil navadil v niei gledati popolno dovršenost obeh drugih. Sicer ni točno vedel, kai se ie na niei iz-premenilo. vendar io ie prosil, nai spet nosi lase počesane s čela kakor prei in nai nosi obleko z mehkimi črtami .ki so mu tako všeč. Nekega dne ie pa ženo minilo potrpljenje. Sedela sta pri iedi. ko ii ie bil Ahleen spet očital, da ie na niei nekai novega. kar ga moti. Vstala ie in mirno dejala:
»Sigurd — kai ti ie že nekai časa? Dovoli mi je tega. da hočeš venomer kaj na meni izpreminiati. S kom me prav za prav primerjaš od dne. ko sva se spoznala? S svojo materjo, sestro ali s katero izmed svojih prejšnjih ljubezni? Ne vem. vendar slutim. da ljubiš v meni čisto nekai drugega. kakor sem mislila. Vendar sem jaz samo iaz in nihče drugi. Ničesar ti ne očitam. Sigurd. morda sva se premalo poznala, preden sva se t>o-ročila. Mislila sem. da me liubiš. ka-
ZRCAL0 naših dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Neljuba budilka
Stanuj'em v predmest.ju, da mi ne bi bilo treba požirati mestnega prahu in poslušati večnega hrupa. Kakor nalašč pa kljub zelenju, ki obdaja hišo, v kateri stanujem, nimam zaželenega miru.
Pred nekaj tedni je gospodar hiše kupil velikega petelina in napravil zanj in za pet kokoši ljubek kokošnjak. A glej ga spaka! Postavil ga je prav pod okno moje spalnice, ki gleda na dvorišče. Takoj naslednje jutro sem se prepričal, da s petelinom ne bova ostala prijatelja. Njegov sicer simpatični glas me je namreč zbudil že o prvi zori in ostal zvesta budilka tudi naslednje dni. Seveda sem se pritožil pri gospodarju in mu skušal razložiti, da zaradi njegovega petelina ne morem spati. Za cudo sem pa naletel na gluha ušesa in moram odslej spati pri zaprtem oknu, pa še me pogosto petelin zbudi že ob petih.	N.	F.
kršna pač sem. Odpeljala se bom za teden dni v penzion, kjer sva se spoznala. V tem tednu bova morala priti do spoznanja, ali ie bil naiin zakon zmotav ali ne.« In odpeljala se ie.
Zvečer istega dne ie sedel Sigurd nekam zmeden in strmel na velik pisemski ovoi, iz katerega ie potegnil dve sliki in bral tele. na hitro napisane vrstice;
»Ti dve sliki sem našla v neki knjigi. Na obeh slikah ie nekai mojega—morda ie to rešitev uganke? Ne vem. in tudi nočem vedeti, kdo sta dami. Toda od dne. ko sem našla ti dve sliki, sem se skušala drugače' počesati. drugače oblačiti in sploh biti drugačna, samo da bi se rešila podobnosti s slikama. Hotela sem. da takrat, ko me pogledaš, vidiš samo mene in nikogar drugega. Moie prizadevanje se je izjalovilo. Zato odpotujem.«
Kakšen norec sem vendar bil, si ie mislil Ahleen. Zakai sem se le poročil — ali res samo zato, ker ie naključje hotelo, da ie Annalena tako zelo podobna obema drugima in iu v svoii osebi obe združuje? Ali pa samo zaradi njene lastne mikavnosti?
Primerjal ie obe sliki z Annaleno. Podobnost, ki si io ie bil domišlieval. ie obledela, pred niim ie stala samo slika njegove žene. ki io liubi. kakršna ie...
Drugi dan ie tudi on odpotoval v mali penzion v Varmlandu...
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, aedaj Stritarjev« ul. 6
prt frančiškanskem mostu
liatmruu ot»n, (ilmogMl, tuliMien, titomtln. In srtbtBint. bniiMm
v»Brunoma umna, kaijNvgtvai, lugiuintti.
njrorometn, itt Vinu izum m, zlatnina in srebrnine. Samo kiatltttu 0*1111;	Ceniki	I
Barvanje usnjenih izdelkov s speci, jetno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg.
SPLOŠNO KROJASTVO za gospode, dame in otroke ter vse vrste popravila. Cene nizke. Prvovrstno delo. Istotam poučujemo krojno risanje najnovejšlh krojev. Izdelujemo vse vrste krojev po meri. — Čopova 10/1.
vzela svoie dekliško ime. se preselila v Ne\yyork in si poiskala dobrega učitelja petia. Čez dan ie delala v neki trgovini z glasbili, zvečer se ie na učila. Lepega dne ie prišla niena stara prijateljica, teta Poliv — Mrs Joffe-yeva — v trgovino. Po tem slučajnem srečanju se ie Hestera nastanila v Maison LnVelle. Mrs. .loffeveva ii ie tudi priskrbela angažma v »Harmoniji«. Hestera ie bila srečna in zadovoljna. In potem... sva se spoznala. In...« Očitno ga ie bilo sram dal ie govoriti, a naposled se je le premagal: »Prosil sem Hestero. nai postane mola žena. Odklonila ie. Toda iaz ie nisem nehal siliti — in tako mi ie povedala svoio zgodbo.« Globoko ie vzdihnil. »Grozno, kai ie vse prestala... {redlagal sem ii, nai se da ločiti — Jula bi malenkost. A rekla ie. da ne bi bilo dostoino nasproti meni. in nisem je mogel prepričati o nasprotnem. Zame pa ni nobene druge ženske na Svetu kakor Hestera...«
Rahel nasmešek ie preblisnil niegov Ptožni obraz. A prav tako hitro ie tudi izginil.
. »Pred nekai meseci sva izvedela, da |e bil Shavv ušel iz zapora in ubil nekega čuvaia. S tem ie začela vsa He-s’erina preteklost spet oživljati. Bal ®em se zanio in prosil sem Hesekiela beagla. nai zasleduje Shawa...«
Amanda ie prikimala. »Da. vem. Na nesrečo ie ostalo Hesekielovo iskauie °rez uspeha.«
»Rotil sem Hestero. nai odpotuje z Menoj v Evropo,« ie nadaljeval John. JA bila ie že utrujena od večnega !>e-“Miia. Prosila me ie. nai ne govorim Jec ne o Shavvu ne o poroki. Otopela le. postala brezčutna; poznala ni ne ?'.raliu. a tudi upanja ne. Takšen ie Pl! Položaj, ko jo ie suoči nekdo po-ktical po telefonu.«
Za trenutek ie pomolčal. Ko ie go-jbril dalje, ie bil njegov glas tako pri-uusen in zastrt, da smo komaj razumele njegove besede.
»Prevzela io ie ena sama misel: iz-
slediti. kie se zadržuie in potlei oditi na policiio. Zasmejal se ie v telefon: da ve. da bi ga rada drugič izdala. In potlei ii ie zagrozil, da se bodo potem njegovi prijatelji maščevali na meni. Ukazal ii ie. nai mu prinese kovčeg. ki ga ie pustil v Maison La-Velle. Rekel ie. da odpotuje v tuiino in da se hoče samo še posloviti.
»Hestera ie bila prepričana, da io hoče ubiti. Niegova grožnja, da še bo maščeval na meni. io ie bila prestrašila.« John ie stisnil pesti. »Kajpak ie bil jiopoln nesmisel, da ie res odšla na samotni krai ob reki!«
»Sai ga ni bilo tia.< ie nežno mirila Lucija.
»Če pomislim na to. kai bi se bilo utegnilo zgoditi...« John ie zastokal. Potlei ie krejiko deial. »Kdo ga ie umoril v nieni sobi? Kako...«
»To ie pač vam veljalo. John,« ie ugotovila Amanda.
Lucija ie zastrmela v Amando.
Amanda ie mirno nadaljevala: »Ali se morete spomniti, kai vam ie dohe-sedno rekla Hestera. ko ste io snoči poklicali po telefonu?«
»Da. Rekla ie: .Ob devetih? Kaipak bom takrat doma. John.' Spominjam se celo glasu, zakai pozneje nisem razumel...«
Amanda ie prikimala. »Kdo ve. kdo ie prisluškoval tein besedam.« Obrnila se ie do Lucije. »Ta Shaw ie moral imeti paidaša. Očitno ie bil kljub svoii izprijenosti strahopetec. Oni drugi je bržčas izvedel umor. in sicer tako. da bi bil sum neizjiodbitno padel na Ile-stero. Kako ie nastala pomota...« Skomignila ie z rameni. »Zdi se mi. da ie najvažnejše, da skušamo izvedeti, s kom ie Shaw občeval. Ali si morda že kai preiskovala, sestra?«
Lucija ni takoi odgovorila. Za trenutek je pogledala Amando... naposled ie tiho rekla: »Da. sestra. Mislim, da vem. kdo ie morilec.«
John Bvnam se le zdrznil, zastrmel ■v Lucijo, niti za trenutek ni odmaknil
pogleda z nienili otroških oči. nienih nežnorožnatih lic. Tudi Amanda le nemo gledala svojo malo sestro: Lucijini čevlii so se komai dotikali tal in sedela ie tako tiho. kakor da bi čakala. da io bo vodil nekdo, ki je večji in močnejši od nje. Pridržala sem dih.
»Res?« ie zajeclial John. »Res?«
Amanda ie ostro rekla: »Lucija, če se nameravaš šopiriti...«
Takrat ie potrkalo in Jeli ie pomolil svoio rdečo grivo skozi špranjo pri vratih. »Nadzornik Moore.« ie javil. »V pisarni ie. Ali nai ga pripeliem sem. gospa, ali boste šli tia?«
»V pisarni!« ie odvrnila Ainanda s poveljniškim gibom in Jeff ie neslišno izginil. »Lueiia. nadzorniku ne smeš postreči s kakšnim nesmislom! če tvoia domišljija s teboi vred propade...«
Lucijine nedolžne sinje oči so srečale njen strogi pogled s ponižno skromnostjo:	»Obljubim ti. da bom
nasproti nadzorniku molčala.«
»Nikar... če kai veste, kar bi utegnilo pomagati...« ie vzkliknil John obupan in zgrabil Lucijo za roko.
Ona ga ie ljubeznivo potrepljala po njegovi roki. se prijazno nasmehnila in odkimala. »Slišali ste. kai sem obljubila. John. A vse bo še v redu.«
Bil je ves iz sebe. Poslednji žarek upanja ie izginil z njegovega obraza. Brez besed ie segel po klobuku, zamrmral .Na svidenje* in odšel.
Amanda se ie odkašliala. »Siromak...« Karajoče se ie obrnila do Lucije. »Kai si odložila v svoii spalnici? Čemu potrebujemo nov kovčeg?«
»Sai ni nov. sestra.« se ie zahihitala Lucija. »Tudi ni nič stal.« Pomežiknila mi ie. »Marthv je bila proti temu, da sya ga prinesli sem. Ali me ne bi rajši'pozneie oštela? Nadzornik Moore čaka...«.
»Norica,« ie jezna zamrmrala Amanda. Odkašliala se ie iu odšla proti pisanih
Ko sva ii z Lucijo sledili, me ie moja mala sestrična uščipnila v laket s fantalinskim izrazom, Bila sem ogor čena. Ali ie tako izprijena, da ii niti Johnova presunljiva skrb ne gre do živega? Ali ni strahotno, da ie zbudila v nieni neizpolnliivo upanje? Ali res kai ve?
Zdajci se ie neka mala roka prikradla v mojo.
»Moj ubogi Watson,« ie zašepetala Lucija, »zdai se pač nič več ne spoznaš! Verjemi mi: vem. kdo ie morilec!«
17.
Nadzornik Moore ie cepetal im naši pisarni, ko smo vstopile. Jeff se ie umaknil v ozadie. medtem ko ie Amanda sedla za pisalno mizo; Lucija in iaz sva sedli vsaka na eno stran. Nadzornik ie sedel Amandi nasproti in govoril izključno samo z njo. kakor da nas ne bi bilo. Bil ie videti nekoliko utrujen.
»Bržčas ste že izvedeli. Miss Beagle.« ie začel, »da se Vincent Smvth v resnici piše Victor Shaw. da ie morilec in pobegel kaznjenec in da jo bil mož aretirane Hestere Galove?«
Amanda ie dostojanstveno prikimala.
»Dekle ie dovoli pametno, da nič ne taji. Sodi, da io ie neprestano zasledoval...«
»Sodi?« mu ie Amanda segla v be sedo. »Povedala vam ie torej...«
»Dovoli, da smo ugotovili, da ie imela zadostne nagibe za umor.«
»Seveda,« ie odvrnila Amanda.
Nadzornik io je ošinil s presenečenim in — kakor se ie zdelo — malce razočaranim pogledom. Potlei so njegove oči obstale na pisemskem oble« žilen; vzel ga ie v roko. Bila ie debela steklena krogla; vzdihujoč io le: obrnil in opazoval plešoče suežinke, ki so počasi padale na srebrno se le-skečočo pokrajino v notranjščini krogle. Sunkovito ie položil kroglo spet
na njeno mesto. »No, ta odkritja zgo-ščujejo sum proti dekletu, kajne?«
»Ne,« ie odvrnila Amanda.
Planil ie pokonci: »Sai ste pravkar sami priznali...«
»Samo. da bi bila imela Hestera Ga-lova dovolj vzroka, da bi umorila svojega moža. A bitje, kakršno ie Hestera, ne reže glav. Tega nesmisla pač še sami ne verjamete, gospod nadzornik.«
»A državni tožilec verjame. Kar planil ie na to afero, ki ie zanj že zato slaščica, ker ie vanjo zapleten mladi, zelo premožni Bvnam. Nihče ni videl, kdai ie Bvnam zapustil svoio pisarno. Njegova navedba časov torei utegne držati ali pa ne.<
Nisem se mogla več premagati: »Eden izmed podnajemnikov iz Maison LaVelle ga ie vendar ob devetih spustil v hišo...«
Nadzornik me ie počastil z bežnim pogledom, preden ie rekel Amandi: »Mladi Wilson Paul... hm. da. Zdai tako pravi, a pri prejšnjih zaslišanjih ie zanikal. Bržčas so ga podkupili ali ima pa sicer kakšen vzrok, da zdai izpoveduje v Bvnamov prid. Tudi vse njegovo skrivnostno pripovedovanje o šumih in tako dalje bržčas ne ustreza resnici. Podobne nenadne izpremembe prič zame niso nič novega in liudie v Maison LnVelle...« zaničljivo ie odmahnil z roko. »...no. vsi so gledališki liudie. z drugimi besedami, malce prismojeni.«
Amanda ie zabobnala po pisalni mizi: »Kai veste o umorjencu, gospod nadzornik?«
»Njegovo življenjsko zgodbo ie bilo kai lahko ugotoviti. Brž ko smo bili izvedeli njegovo pravo ime. nam le bilo treba pogledali samo v našo kartoteko zločincev jn naše spise. Obsodili so ga v Kaliforniji, nato...«
Amanda ie postala nestrpna. »To vse vem®. A zanimalo bi me njegovo preišuie življenje, niegova rodbina...«
Dalje prihodnjič
j
kač a. ki j e bila z elo jita, seje zvila v KLOPČIČ IN ZASPALA. JA«< SE H TIHO POIPLRZ.il______
NAPRAVIL Sl JE HI-IP.O PRECEP iz DEBELE VESP IN GR Z OVIJALKO PRITRDIL K OnfVESIJ
...KO JE stoprl POSAMO-INI ST E II NENADOMA JRGLEOR NFDRLfC OD SEBE OGROMNO K p to.
ŠEL JE NEOPAŽENO ZA NTiP|, IN VIDEL,DA JE IZGINIL V VELIKEM VOTLEPI HRASTU.
PAtŠEL 3t PO »08. HI »O 8lit POL N C 088«« CENOSTI. Jfl 3t OPOI-ZNO BKplI NJt ..
..IM PRI »EL DO VE LIHE
jo8»,v kateri »o «*]•
SOOMIKI AflVNO OibLI STOPIL »E POUIRNO NOTER.
JAKEC JE lil »IVEP*
S A NJIM. HOp II JE PO PAV IT IH MOČNIKIH • N STOPNICAH.
RUJ BOJNI KI »E CA NISE Nil UlTHRLlLI. TEHVli SO • A PIEO SMEHOM IN KROHOTOM SPREJELI.
»«)j« prlSolujit
PRED 18 STOLETJI
4	1	'*	‘
Življenje v starem Rimu
Rimljani so delali samo dopoldne. |ti)i; lilne so se zabavali in počivali
»Zbudim se okrog šestih. okna imam še zaprta, ker se v miru in temi najbolje počutim. Prost sem. delani kar hočem in sledim samo svojim mislim, ne pa očem.c Tako je pred približno osemnajstimi in pol stoletji napisal rimski pisatelj in odvetnik Plinius v enem izmed svojih pisem, ki se nam ie ohranilo do danes.
Stari Rimljani niso bili zaspanci, temveč so vstajali takoj ko se je zdanilo. Oblekli so se hitro, ker so po-noči spali kar v tuniki in ne v kakšni posebni nočni srajci. Obuli so sandale in vreli čez ramena nagubano ogrinjalo. samo o posebnih priložnostih so oblekli togo. Tudi negi telesa zjutraj niso posvečali posebne pozornosti. Omočili so si obraz in roke ter umili zobe z nekim posebnim praškom, zobne ščetke pa še niso poznali. Tudi zajtrkovali Rimljani niso obilno. Največkrat jim je zadostoval kozarec vode. ki so ga na hitro izpili.
V bogatih rimskih hišah je naznanil pričetek novega dne zvonec. Takoj na to so začeli po hodnikih in sobah hiteti sužnji z vsemi mogočimi metlami. lestvami in posodami in pričeli snažiti. Komaj so očistili hišo nesnage, že so začeli prihajati v hišo prvi jutranji gostje: umetniki, rokodelci, učitelji, trgovci in odvetniki, ki so prebili z gospodarjem hiše njegovo de; lovno dopoldne. To so bili nezaposleni inteligenti, ki jih je bogat Rimljan nastavil in jih plačal kakor se mu ie zahotelo.
Rimljani niso poznali ur kakršne imamo danes. Dan ie bil razdeljen na dvanajst ur. šest ur so delali, šest ur so se zabavali in počivali. Vsaka količkaj premožna hiša v Rimu ie imela svojega sužnja, ki je z udarcem na gong napovedoval vsako uro. Minute in sekunde pa tako niso bile važne, ker takšnih točnosti niso bili vajeni.
Pa poglejmo kako je premožen Rimljan preživel svoj dan. Nekako ob šestih zjutraj ie vstal, se oblekel in ,pre: živel dobri dve uri s svojimi učitelji in odvetniki. Okrog devetih ie.odšel v mesto za poslom, največkrat ie pogledal na sodišče in se udeležil kakšne važne razprave. Morda ie spotoma napravil kakšno kupčijo in si pridobil novih odjemalcev in prijateljev. Komaj je bila ura dvanajst, se ie delovni del dneva končal. Odšel ie domov, kjer ga ie čakalo majhno kosilo. Navadno je za kosilo jedel kos mesa. zelenjavo in sadje. Potem si je privoščil urico počitka. To urico so imenovali »siestac (šesta ura rimskega dne).
Popoldne nekako med drugo in četrto uro po našem času ie Rimlian odšel v kopališče. Ce ie imel laBtno vilo *i ie uredil kopalnieo z vsem razkošjem doma. sicer ie pa odšel v iav-no kopališče, ki ie bilo urejeno z vso udobnostjo in ie bila vstopnina zani zelo nizka. S seboj ie navadno pripeljal svoje sužnje, da so ga masirali, ali si jih ie pa v kopališču naiel. Javna kopališča so imela nešteto prostorov. Najprej si prišel v dvorano, kjer te ie objela prijetna toplota. Tam se ie telo tako rekoč okopalo v toplem zraku. V drugi dvorani so bile kopalne kadi. v tretji mrzle prhe. » četrti pa hladnejši zrak.
Ko se ie Rimljan do popolnosti naužil kopeli in masaže, ie odšel v predel kopališča, kjer so se Rimljani zabavali s posebnimi igrami. Nairaiši so se igrali z žogo. radi so se pa tudi sabljali in kegljali.
Naposled ie proti večeru Rimlian odšel domov in si privoščil šele pryi večji obrok iedi. Večerja je bila namreč najobilneiša.
UGANKE
Križanka 12 3 4 5 6 7 8 ?
Sam »sončni kralje ie nosil lasulje, ki so tehtale do tri kile. Kljub temu ga je pa njegov sorodnik knez Filip Orleanski nekoč zdaleč prekosil. O njem poroča dvorni kronist: »Pred kratkim ie prišla njegova visokost na )les s tako dolgo in krasno nakodrano asuljo, kakršne še nihče ni videl. Tehtala ie nič mani ko dobrih pet kil. ne vštevŠi neštetih zaponk, s katerimi jo je imel knez pripeto na glavi, da ni izgubila ravnotežja.
Širom po sveln
Seka Galleco je poplavila veliko površino zemlje v pokrajinah Zaragoza in Huesca v Španiji. Voda ie vdrla prav do predmestja mesta Zaragoze in naredila velikansko škodo. Uničila je polja. ceBte in električne naprave, tako da so mnoga središča v mestu ostala brez luči. Sodijo, da ie to naivečia povodenj na Španskem v zadnjem stoletju.
Ali lahko poljubiš svojo taščo?
Namesto da bi praznovala srebrno poroko, sta odšla zakonca Johann in Marija M. iz Dunaja na sodišče, da bt se ločila. Zakonca sta 24 let živela v zadovoljstvu, zdaj je pa zakonski mož postal ljubosumen na svojega 301etne-ga zeta. Opazil je namreč, da njegova šena dovoli, da jo zet poljublja; poleg tega jo je večkrat že spremljal na trgovska popotovanja.
Zet, prav tako pa tudi njegova tašča vstrajata, da nikdar nista prestopila dovoljene meje. Ker se pa mož ni dal potolažiti in je postajal čedalje ljubo-sumnejšl, sta zakonca vložila tožbi za ločitev zakona. Sodnik je ločil zakon po moževi krivdi in razsodil, da zet lahko poljublja svojo taščo kadar in Kolikor se mu poljubi.
Koliko litrov zraka vdihavamo?
Odrasla oseba med spanjem vdihne Sest do osem litrov zraka na minuto. Kadar človek naporno dela vdihne približno 50 do 60 litrov zraka na minuto, v izjemnih primerih pa tudi do 150 litrov.
Po mnenju doktorja RSmppa, človek med spanjem zadiha 10 do 20krat na minuto, pri tekmi na čolnih pa na primer povprečno veslač vdihne nič manj ko I20krat na minuto. Delovanje mišic torej človeka prisili, da vdihava tveliko količino kisika in spet izdihava ogljikov oksid.
5 kil težka lasulja
V času Ludovika XIV. (1643—1715' se moški, ki se ie količkai drža mode. ni mogel prikazati med liudmi brez lasulje. Cim daljša in polnejša fe bila lasulja, tem boli )e zunaj poudariala osebnost ti j« )« nosil.
Anche quest'anno come gli altri anni, e stata organizzata a Venczia la cosiddetta «regata reale* — la gara delle gondole In tale oecasione, le antiche gondole lussuose depongono la loro sognante aria di mistero per diventare semplici' imbarcazioni sportive di gara, manovrate dal muscoli di esperti rematori. La corsa verso la meta si svolgc sul Canal Grande ove il vincitore riceve il premio dalle mani di un membro dell’Augusta Casa Reale. I vivaci Veneziani seguono con entusiasmo le gondole e i rematori. Tutte le rive brulieano di variopinte folle entusiaste che salutano i partecipanti alla gara. Sopra il variopinto scenario s inarca il magnifico azzurro cielo dTtalia — Doslej vsako leto in tudi letos so priredili v Benetkah tako imenovano .kraljevsko regato- — tekmo gondol'Ob tej priložnosti se starinske razkošne gondole osvobode vsega sanjavega in skrivnostnega in so samo še tekmovalni športni čolni pod vesli izurjenih, mišičastih veslačev. Po Canalu Grande hite vse do cilja, kjer pričakuje zmagovalca eden izmed članov kraljevske hiše in deli nagrade. Temperamentni Benečani z navdušenjem opazujejo znane gondole in veslače. Vse obrežje vrvi navdušene, pestre množice, ki pozdravlja tekmovalce.
In nad to pestro sliko se boči čudovito, sinje južno nebo...
Zanimivo razpravo so imeli te dni na sodišču v Degeberei na Švedskem. Neka 841etna žena ie vložila tožbo za ločitev zakona, češ da se z možem v zadnjem času ne razumeta. Njen mož je star prav toliko kakor ona, v zakonu sta pa živela nič mani ko 50 let. Sodnik ie izjavil, da zgodovina švedskega sodstva ne pozna podobnega primera, in ie priporočal starki, naj si premisli. Za zdai se loeitveni postopek še nadaliuie.
Japonska vojaška oblast na otoku Javi objavlja, da ie ime otoka Jave izpremenila v Dvavo. češ da ie to ime boli v skladu z domačim malajskim jezikom.
Na Bolgarskem ie izšel poseben vladni ukaz. po katerem bodo /ide. ki so zaposleni z obveznim delom, sodili po vojaških zakonih, če se bodo pri delu kai pregrešili.
Koks in gorilno olje pridobivajo is šote v treh tovarnah na Švedskem. Ena izmed .treh tovarn proizvaja na dan po 3 milijone kil gorilnega olia. Po mnenju strokovnjakov ima koks.
ki ga pridobe iz šote. isto kalorično vrednost kakor koks iz premoga, prav tako pa tudi gorilno olie.
Mlečne konserve v kockah bodo pričeli po poročilih iz Berlina izdelovati v Nemčiji. Mleko, pripravljeno iz te kocke je boliše kakor mleko v prahu ali tekoče mleko, ker ne vsrkava vlage iz svoie okolice in se ne skisa, poleg tega ie pa tudi pripravnelše za' prevoz, a g težka kocka mleka bo zadostovala. da bodo gospodinje pripra-: vile iz nie eno osminko litra mleka.;
Zaradi pomanjkanja kovin za kova-; nje drobiža je švedska vlada sklenila' zmanjšati vsebino srebra v kovancih: in nadomestiti bronast denar z želez-; nim. V novem denarju bo torei zelo; malo srebra.
V Benetkah so ženske nadomestile gondolierje. ki so morali v vojsko. Kakor so ženske po drugih mestih nadomestite moške po cestnih železni-; eah In drugih- prevoznih sredstvih, so v Benetkah prijele za vesla in vozijo gondole. Domačini, prav tako pa tudi tujci, so s to novostjo prav zadovoljni.;
filEC fCIEPU
0 DljDJl ECOVE
<D <D DP H V	B	U\)	HI
A.
Vodoravno: 1. Osamijen je, odloče-nje (tujka). 2. Besedica, značilna za Primorca; leto (nemški); kemični 5na-S i.za iabko in važno kovino. j	, J > Pripadnik divjega naroda.
4. Madžarska reka in mesto; pokojen, tih. 5. Voditelji mestne in tržne policije in cirkuških iger v starem Rimu; tujka za nalogo, stavek, pravilo, trditev, nauk. 6. Najvišje čustvo. 7. Predlog; vrsta žganja; časovni prislov. 8. Deli polja; znana
poštna kratica. 9. Nedoločni zaimek; kovina ali planet. 10. Drugi; bog ljubezni (množ.). 11. Oni. ki dela po
načrtu, skladno; i2. Oblika glagola tlačiti.
Navpično: 1. Umetnik, ki skuša neposredno podati osebni vtis resničnosti, stvarnosti. 2. Predlog z 2. skl.; oblika glagola zgeniti. 3. Glavno mesto arabskega emirata šamarja; naredi kislo. 4. Zelo znano mesto; časovna kratica. 5. Ruska črka (i = j) i zaščitnik Ljubljane (i = j.) ; števnik. 6. Kemični znak za rodi j; kemični znak za barij; žensko ime. 7. Stavbarstvo. 8. _ Posledica vrezan ja; lenuhi v panju. 9. Iz njega bo nekoč Janez; vahabitski emirat v Arabiji. 10. Tuj spolnik; ščipalnik.
ČAROBEN LIK
1. poljsko orodje,
2. športski pojem,
3. prometno sredstvo,
4. zmagovalec,
5. kazalni zaimek.
ZLOGOVNICA
VES 2ROOVOLJEM JO JE nfiHRL NAPREJ IN KMALU .PRlSfl 00 VELIKEGA GOZDA MALO NEUGODNO MU JE BILO
... IN JI OPREZNO NASTAVIL PRECEP ZA VRAT. NATO JE PRECEP »PROŽIL IN KALA JE BILA UJETA.
DIVJE JE OPLETALA L REPOM OKOLI iEBE, bOKLER »I NI JAKEC ODSEKAL GLAVE.
MAHAL JO JE O AL JE PO GOZDU IN VES PRESENEČEN VI AL ENEGA OD RAZBOJNIKOV. KI 3E IOMRSTII PO 602 OU.
I pouieisa
9 tudi na
kil
Iz zlogov: ba, bi, i, je, je, je, ka, kla, ko, last, let, Ijak, Ije, me. mor, na, na, net, nik, nost, o, o, o, po, rat, raz, n, rič, sli, sto, trni va, ve, vrat, zdrav, zid sestavi 16 besed takega pomena: 1. vrsta zgradbe, 2. vrsta “lesa, 3. tema, 4. utežna enota, 5. pihalo, 6. del zemlje, 7. velika dobrina, 8. mogočnik, 9. začimba, 10. svojstvo. 11. del obleke, 12. naselbina, 13. sad-
no drevo, 14. sodni sluga, 15. sveta podoba, 16. nasprotje od zmage.
Druge in četrte črke od zgoraj navzdol vežejo kitajski pregovor.
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka; vodoravno po vreti: 1. Veter Veliki. 2. 8veti Erarem. 3. igo, b. ak, P€-4. Herriot Olt. 6 on, č, (Mej. «. 1, edem j, re. 7. ostovljati. 8. fi, U a, vrvi. 9. k» n, eklad. 10. iraenje, aj, e. 11. in, ena,
Naloga o gibanju: Tramvaj In pešec el sta spet najbližja v trenutku, ko bo nJu^e hitrost enaka In ne morda tedaj. kofk.h vos ravno spet premakne. V prvih trenutjj ponovnega gibanja ima vot manjšo hitrost * kor pešec i a ta »e mu »ato fte pribili*** do takrat, ko tramvaj »oova doseie l*w ^ troat, ki Jo Ima pešec. Nato ga toilto bolj prehiteva In ae mu odmika, i •fceatntoa: A do® la — alnoda.
Bila je sirota; podedovala je bila •kromno dediščino, ki je hitro splahnela. Po poli brat — očetov sin iz Prvega zakona — je bil pognal večji del dediščine. Pijanec je in brez službe.
»Strašno je to z nezaposlenostjo, veste. Četudi je res, da je moj brat šibkega značaja, vendar zanesljivo vem, da bi postal kaj drugega, če bi bil dobil delo; pa nima posebne šolske izobrazbe, ali me razumete — ničesar nima, na kar bi se oprl. In brez dobrega izpričevala in nekoliko
Hjelgin dom
L j u b e z
n s K i
ROMAN
energije danes nikjer ne dobiš službe. Kdaj pa kdaj ima kakšno priložnostno delg. Skoraj vse, kar zasluži, zapije.
-p.	—----- ”,1	*****	“■'‘i	*-•*'»	»-■	*.l
»ojim se, da se .]e že preveč zapustil da bi se mogel še izkopati.«
Kako mirno je to pripovedovala! Občudovala sem jo.
»Vendar, ljuba Siri — zato mi pa tudi vi recite kar Kisinka, vsi drugi pri časopisu mi tudi tako pravijo — ali hočete s tem reči, da vi podpirate svojega brata?«
»Saj vendar moram.«
»In s tem denarjem, ki si ga prislužite v ekspeditu?«
»125 kron na mesec.' To mi mora pač zadoščati.«
. Sveta nebesa! In jaz porabim svojih štiri sto vsak mesec skoraj do zadnje pare...
»Toda vendar bi lahko dobili kakšno drugo delo. Saj vendar znate jezike — ali ste trgovsko izobraženi?«
»Stenografirati znam in pisati na stroj. Biti moram pa iz srca vesela, da sploh imam stalno službo. Le pomislite, koliko jih je, ki nimajo ničesar!«
»Če bi bila jaz na vašem mestu, vsekako ne bi preživljala svojega brata.«
»Moram. Zaradi očeta.«
»Siri, nikarte vendar! Zakaj ste pa tak angel! Tudi pri časopisu... Zakaj dovolite, da vam vsi zapovedujejo? Zakaj storite vse, kar zahtevajo od vas?«
»Oh, to — to mi je pač v zabavo!«
Utihnila sem; začutila sem se tako majhno.
Zapoznilo se je že, ko je naposled morala iti. Jelo je deževati. Siri pa ni imela plašča.
»Posodim vam tega tukaj.« Ponudila sem ji svoj zeleni dežni plašč.
»Najlepša hvala!« Oblekla ga ie pred zrcalom. In spet sem opazila izraz, ki sem ga razumela. Bil je izraz veselja, da je lahko vendar že 9blekla spodobno, ljubko obleko. In ko je že tako dolgo tega, kar je kaj podobnega doživela!
Oh, kaj, tvegala bom! Siri je tako razumna.
»če hočete, ga lahko obdržite. Siri. Pravkar sem si kupila novega in zelena barva se mi nikoli ni podala. Vam pa pristoji. Menda vendar niste tako neumni, da ne sprejemate daril?«
Siri me je za trenutek pogledala.
»Ne. Vsaj v tem primeru ne. Prav prisrčna hvala. Silno sem ga vesela.«
»I očakajte — zraven spada še klobuček.«
Spet vedri izraz, ko si .je potisnila klobuček na levo uho. Zdaj je bila
videti res dobro oblečena.
In krepko mi je stisnila roko v zahvalo.
Drugi dan mi prav za prav ni bilo treba iti v uredništvo, morala sem le k blagajni, da vzamem plačo. Blagajničarka je sedela ob snopu seznam-kov in bankovcev.
»Kdo bo pa dobil to bajno visoko vsoto?« sem vprašala in pokazala na bore tri desetake, zavite v pobotnico.
»To tu — oh, to je za Siri. Ta mesec je vzela že toliko predujma. Najbrž je tega spet kriv njen brat.«
Zamišljeno sem spravila svoje bankovce v torbico. Tako težko je, pomagati nekomu, ki doživlja zdaj tisto, kar si sam že nekoč preživel. Nekaj drugega je, če stisneš pet orov v roke beraču, ki pozvoni pri vratih in ki ti v zahvalo odgovori: ,Bog povrni.* Ali kakor sva mati in jaz delali poprej
—	imeli sva svoje .stalne siromake^ h katerim sva zahajali, in prav nie mučno nama ni bilo, vprašati, koliko
zdaj zasluži mož, ali dobivajo še podporo, in ali otroci še zmerom jedo v soli — in zdelo se nama je lepo in čisto v redu, če sva oddali božično košaro z živili, ali če sva potegnili iz denarnice bankovec in ga stisnili siromašni ženi v roko.
In bilo je tudi lepo in kar v redu, da je nato uboga zena s solzami v očeh blagoslovila gospo Helmerjevo in milostno gospodično, ker sta tako blagi...
čenče! To ni bila dobrota. To je bila sebičnost. Skoraj vsaka dobrota je sebičnost. Moja vsekako. Kako krasen občutek je, da si storil komu nekaj dobrega. Kupiš si tako rekoč delnico v nebesih...
Kajpak je bila tudi to sebičnost, da bi tako rada pomagala Siri. Sebičnost in dobršen del sočutja.
Res dolgo sem premišljevala, kako bi ji pomagala. Ali naj ji stisnem bankovec v roko — ne, to bi bilo neokusno. Da je sprejela star dežni plašč, to je nekaj drugega... toda denar...
Nazadnje sem potisnila nekaj bankovcev v ovoj, napisala nanj s strojem naslov in ga vrgla v nabiralnik. To je bila najboljša in najspodob-nejša rešitev.
*
Matti, Hans in Willi so me spremili na postajo. Prav za prav bi bila morala potovati s tujezemskim vlakom; ničesar ne poznam, kar bi bilo tako polno posebnega ozračja — ali vsaj približno tako! — kakor železniška postaja poslednjih pet minut pred odhodom mednarodnega vlaka. Samo tujo govorico slišiš in povsod vidiš poplavo kovčegov s pisanimi lističi! In vsa tista vneta prizadevnost in slovo in plapolajoči robci! Da, tako bi moralo biti.
Zdaj sem pa potovala v čisto navadnem, vsakdanjem vlaku v Bergen. Malo popotnikov, nekaj trgovskih potnikov s kovčegi, polnimi vzorcev, nekaj vreščečih Bergenčank, neka mati z. dvema otrokoma. Ne, ura slovesa m bila zavita v prav nič slavnostno razpoloženje.
Triperesna deteljica si je očitno oddahnila, ko sem jim dejala, da ni treba čakati na odhod vlaka in da lahko gredo svojo pot. Gledala sem za njimi, ko so hiteli proti izhodu. Matti ie čebljala in se smejala, viseč ob VVillijevi desnici. Hans je očitno imel oči samo zanjo.
Tako ljubi so, vsi trije. In vendar jih nikoli ne pogrešam. Matto sem spoznala pri nekem tekmovanju za najokusneje pogrnjeno mizo. Omislila B1 Ae kila moderno mizo z zelenim steklenim slonom na zrcalnem pladnju, štirioglatimi krožniki in kozarci s črnimi podstavki. Dobila je pa šele tretjo nagrado. Tako je naneslo, da sva pozneje skupaj pili čaj. in odtlej sva bili skorajda nerazdružljivi.
Matti je prav takšna kakor njena miza. Moderna in dejavna, spretna in energična. Plava v srečni nevednosti glede osebnosti, kakor so Goethe, By-ron, Bach in Schubert. Narobe pa ima zelo v časteh Freuda; a zaupala mi je nekoč, da bi bila skorajda umrla od dolgočasja, ko ji je neki prijatelj nasvetoval, naj bere Ham-suna. Rada pa čita moderne ameriške pisce in zbira gramofonske plošče s ioxtrottom. Prijatelja, ki se je na-vduseval za Hamsuna, je zapustila. Willi je trgovec in se rad laska, igra bridge m je strokovnjak za liker. Oba igrata tenis, oba se smučata.
*n Hans —	0	Hansu	ni	dosti
povedati, razen da je VVillijev prijatelj in njegov stalni spremljevalec.
Zdaj so vsi trije izginili s postaje in kmalu nato je vlak potegnil.
Zadušljiv, prezakurjen spalni oddelek tretjega razreda. Dobila sem srednjo posteljo; bila je že pripravljena za noč. Ležala sem budna v temi, toda zaradi drugih si nisem upala prižgati luči. Nad menoj je spala uradnica iz Haugesunda, v spodnji postelji neka debela ženska, iz Sunnfjorda.
Tam onstran so stale gore in v majhni dolinici sinje, sinje jezero... nato travnik z dvema ovcama in belo-pople&kano hišico. In nato spet gore.
Neki gospod, zdel se mi je učitelj, je prišel iz sosednjega oddelka. Grajajoče je pogledal moj lahkomiselni klobuk in cigareto. Dvakrat je za-hrkal in zakašljal. Nato je prišel z besedo na dan:
»Ta voz je za nekadilce!«
»Za koga?« sem vprašala in se ljubeznivo nasmehnila.
»Tukaj ne smete kaditi,« je ponovil.
, »Oh, tako,« sem dejala in ugasnila cigareto. »Prosim, da mi oprostite. Nisem vedela, da utegne nekaj cigaretnega dima moškega motiti.«
Antinikotinist je zlovešče molčal. In tedaj sem dobiia enega svojih zlo-11.1	■ naPa.dov. Ob žvižganju naj-
lahkomiselnejšega šlagerja, kar sem si jih mogla tako na hitro domisliti, sem si po najboljši moči prepleskala obraz z rdečilom za lica, za ustnice m s pudrom, čeprav to ni moja navada.
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratuike. zapestnice itd. Pere. suši, mouga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
Zaščitnik kreposti me je še za trenutek premeril, nato se je obrnil in izginil.
Usoda je hotela, da sem zjutraj sedela v jedilnem vozu prav njemu nasproti.
Zajtrk ie najlepša gostija, kar jih poznam. Jem kakor volk in kolikor več pojem, toliko boljše volje sem. In kako šele tukaj, v svežem, prezračenem vagonu, ki je bil tako čudovita izprememba po dušečem spalnem oddelku! In razgled skozi okno — in sonce, ki je sijalo skozi steklo — in sveži kruhki in dišeča kava! Vse bi bilo lahko lepo, če ne bi ta človek meni nasproti nosil jedi v usta z nožem.
Če je nekaj na svetu, zaradi česar lahko zbolim, je to pogled na ljudi, ki grdo jedo. Ta slabost utegne morda omiliti to, kar sem tedaj storila’. Vzela sem vilice prostega jedilnega pribora in sem jih ponudila .učitelju*:
»Prosim! Gotovo niste dobili vilic!«
Učinek je bil hujši, kakor sem si bila predstavljala. Zaprlo mu je sapo in govor. Bil je bolj rdeč kakor moje rdečilo, ki ga je poprej s takšnim zaničevanjem ogledoval. Pogoltnil je ostanek svoje kave in izginil. Jaz sem si pa veselo vzela še en kruhek.
Toda nato sem se zatopila v globoko premišljevanje.
Zakaj je tako, da čutimo včasih veliko, zavedno veselje, če smo nevzgojeni in zlobni?
Ko je pripeljal vlak v Bergen, sem spet videla svojega .učitelja*. V eni roki je držal popotno torbo, v drugi dežnik. In na njegovem vratu je viselo mlado, visokoraslo dekletce s pla-vimi kitami in vzklikalo veselo in glasno: »Dobro došel, očka!«
Ne morem zatajiti, da me je bilo sram.
Oddala sem kovčeg v garderobo in se odpeljala s taksijem v pisarno ladjedelnice. Tamkaj sem staknila Hansovega strica, debelušnega dobrodušnega gospoda, ki je očitno sedel na milijonih.
»Dobro došli v Bergnu, mala go. spodična! Kako ste potovali? Kako gre Hansku? Da, ladja tjo odplula sele pozno zvečer. Da, zdaj imajo vsi še polne roke dela s tovorjenjem ij nakladanjem premoga. Ne, nič zahvale, prav nic nas ne stane, če od-premimo takšno dekletce v Amsterdam, saj je ladja vendar tja namenjena. Po poti boste dobili lepo vreme, da, lepo vreme boste imeli ves čas. Kaj boste ves božji dan tu počeli? Ali poznate mesto? Oh, vsekako si ga morate ogledati!«
Njegov prijazni slap besed je pri kipel do povabila na kosilo in do namiga, naj se takoj, brž ko bom sita pohajkovanja po mestu, zatečem k njegovi ženi. Poplačala sem mu ljubeznivost s pozdravi od Hanska in sem mu narisala njegovo življenje in prizadevanje, njegove nade za bodočnost v kar najbolj rožnatih barvah. Slutila sem, in sicer upravičeno, da je Hans v finančnih odnosih s svojim stricem in da ga naj zato naslikam kot resnega, delovnega, prizadevnega mladeniča. Zato sem zamolčala nekatere nekoliko sumljive postajice Hansove vsakdanje poti, pozabila sem omeniti njegovo nekoliko preočitno nagnjenje do neke gledališke pevke; njegovi stalni, toda ne neizogibni izdatki za nekatera podjetja kakor .Moulin Rouge* in .Scala* so kar na lepem izginili iz mojega spomina. Kar je pa sicer še zanimivega povedati o Hansu, sem lahko s čisto vestjo povedala celo takšnemu petičnemu stricu. Tako skrbno sem izbirala besede, da se čisto nič ne bi začudila, če bi prihodnje dni odšlo iz Bergna po pošti pismo z napisom ,v vrednosti sto_ kron*. To uslugo sem bila Hansu pač že zato dolžna, ker mi je priskrbel to potovanje.
Nato sem si ogledala zbirke Ras-musa Meyerja in Muzej Hanse, peljala sem se z žično železnico v Floien, kjer sem se dala fotografirati in sem pila čaj. Vsakdanje razglednice za Hansa, Matto m \Villija. Matti si je prepovedala razglednice s križcem in podpisom .Tukaj sem zdaj jaz*, zato sem ji pisala samo:
»Zdaj sem se peljala z žično železnico čez navpično steno, če bi rada vedela, kakšna je žična železnica, si predstavljaj, da ima navadna železnica otroka z dvigalom. Ta otrok je žična železnica. Pozdrav. Kisinka.«
Točno opoldne sem prišla k stricu na obed. Elegantna vila sredi mesta, služkinje v črnem in belem, velika veža s čudovitimi slikami, salon z gobelini. Gospodinja z briljanti v ušesih. Bogu bodi hvala, da sem se domislila in ji prinesla cvetlice. Bila jo je sama ljubeznivost.
Madeira k juhi, rdeče vino k pečenki, liker h kavi.
Ladjar je obžaloval, da mora nazaj v pisarno. Nato sem klepetala z gospo o potovanjih v tujino in še posebej o svojem.
»Da, prvič je zmerom lepo,« se je nasinehljala. »še točno se spominjam.
kako je bilo, ko mi je bilo sedemnajst let in sem potovala v neki švicarski penzion...«
Pet minut obujanja spominov. Z moje strani vljudna pozornost.
»Ali potujete na Nizozemsko, k sorodnikom, gospodična Helmerjeva?«
»Da, k teti.«
»Oh, to je prijetno, če imaš znance, ki jih lahko obiščeš.«
Da, da, to je prijetno. Bila sem čisto istega mnenja.
»Potujete menda samo, da bi prišli z Norveškega in si nekoliko ogledali svet?«
»Da, delno. In tudi, da bi nekoliko izpregla.«
»O?...« Nemo vprašanje. Hans ji očitno ni bil nič povedal o meni.
»Po poklicu sem namreč časni-karka.c
»Oh —res? Kako zanimivo! In pri ’ katerem časopisu?«
Povedala sem ji.
»Ni mogoče!« Zdaj je bila vljudna pozornost na njeni strani.
Ko sva obdelali .zensko stran1, sva prišli do oblek, in te so zapečatile moio usodo. Ogreli sva se za to snov, vzela sem celo svinčnik in ji načečkala model, ki sem ga videla pri najnovejši modni reviji. Nato se je vnel resen besedni dvoboj, ali je steklenič-nozelena barva lepša od mahovozelene in ali je kitajski krep boljši od žor-žeta.
Ta zanimiva snov razgovora je izpolnila popoldne od petih do sedmih, tedaj je pa ladiar telefoniral iz pisarne in oznanil, da je čas, da dekletce pride.
Bilo je odrešenje. Moja ljuba gostiteljica se je očitno dobro počutila, želela mi je srečno pot. »Brala bom vašo žensko stran z velikim zanimanjem. in kadar boste priobčili nove modele, mislite tudi na debelušne ženske, ha, ha, ha!«
Ko sem bila zunaj, sem se olajšana oddahnila. Zdelo se mi je, da sem del tega zastonjkarskega potovanja že odpl
Kdaj ___________ .
da podvomim v tehtnost svojega dela.
aj pa kdaj se me loti izkušnjava,
Ležala sem togo na hrbtu v ladijski kabini. Rumena parafinska svetilka je otožno osvetljevala moj zeleni obraz in zdolgočaseno in potovanja vajeno sijala na moj plašč, ki je nihal sem in tja s preciznostjo nihala. Ena — dve. ena — dve, ena — dve.
Prav za prav nisem imela morske bolezni. Čutila sem samo, da jo bom dobila, brž ko se bom ganila.
Na temnem zaboju poleg je stala skodelica mrzlega čaja in debel, prisrčen krožnik osladkanega prepečenca. Ladijski strežnik je bil že večkrat tukaj, se izpodbudno nasmehljal in vselej vprašal z istim, ljubeznivfm glasom: »Ali gospodična še česa želi?« ielela si nisem ničesar drugega _ka: kor čaj — in simpatični ladijski strežnik je vselej spet stekel po čaj, v katerem je plavalo mnogo lističev, in mi ga prinesel.
Ne, ladja, na katero sem zašla, ni bila razkošen parnik. Bila je krepak, neudoben, toda uporaben predstavnik norveškega trgovskega brodovja. S svojimi 2000 tonami se je varno in vajeno zibal čez morje, noseč sleherno breme, ne da bi pisnil. Nosil je celo zeleno časnikarko iz Osloja.
Slišala sem. kako so ljudje pripovedovali o strašnem smradu na ladjah, ob katerem človek lahko zboli. Oh, vi nežni, razvajeni popotniki z razkošnih parnikov, poskusite samo enkrat preživeti tri dni in tri noči na tovorni ladji! Tam je ladijskega smrada na prebitek! In veste, kaj je ladijski smrad? Spektrum vseh smradov. Kakor spaja barvni spektrum vse barve, tako spaja ladijski smrad vse vonje. Vonj po bitku s čebulo, po hlapih svetilk, po starih pomijah, po pečeni slanini... To je ladijski smrad, ve nežne rastlinice, ki še nikoli niste potovale drugače kakor v prvem razredu potniškega parnika!
Dalje prihodnja
»im priii mož
UL’BEZENŠKI KOMAN
v »Mislili ste torej, da sem jaz tista ženska, s katero je pobegnil iz Argentine?« je smeječ se vprašala. »In namesto tega sem bila jaz tista, ki je vašemu stricu dajala denar za cigare in črno kavo!«
»Da, da, vem...«
Nenadno je Liana zardela.
Očitno je vse do današnjega dne Pierre Lussan imel o njej kaj slabo
mnenje. Zanj je bila mlada žena sta-bogatasa, up podedovala...
rega
kaj
■atasa, upajoč, da bo po njem Zakaj ni ravnal
drugače z njo? Zakaj je vseeno čutil
ttrebo, da se ji približa? In zakaj rej tisti žgoči, vse izbrisajoči poljubi v Saint-Germainskem gozdu?
»Ali ste se zdaj prepričali, da nisem prav v ničemer kriva nesreče vaše družine?« ga je vprašala.
»Povedal sem vam že. Liana,« je nežno dejal, »že, ko sem vas prvič videl, se mi je zdelo, da sem na napačni poti. Nekaj močnejšega od mene me je pa pritezalo k vam, tako da sem vam bil za petami tudi takrat, kadar ni bilo to tako nujno za moje .raziskovanje*. Očital sem si. da nisem vreden očetovega spomina, zakaj maščevalna misel nasproti vam ie v meni že kdaj splahnela in se umikala cisto drugim, prav nasprotnim čustvom... In nato tisti večer, v Saint Germainu...«
Liana je zardela. Pierre je to opazil in živahno vzkliknil:
»Ali sem vam kdaj kaj žalega storil?«
»Ne, nikakor.«
. »Verjemite mi, sila, ki me je gnala. Je bila močnejša od mene. In zdi se nn. da vas tudi nisem vselej tako zelo vznejevoljil, ali ne?« Nehote je v n je-
govem glasu zazvenelo nekaj otroško porednega.
Spet je temno zardela.
»Liana, ali mi morete odpustiti?« Molče je prikimala.
Prijel jo je za roke in jih jel nežno poljubljati. In ko jih ni od-
tegnila, jo ie pritignil k sebi in poljubil na ustnice. Ko je bil njen obraz čisto blizu njegovega, je videl, da ji polzijo po licih solze.
»Ljubo moje, kaj ti je?« Je prestrašeno vzkliknil.
»Preveč sreče naenkrat,« je odgovorila. »Tako dolgo sem bila prepričana, da ne bom nikoli doživela tre-: nutka, da bi me ljubljeno bitje ljubilo, da me je zdaj ta trenutek tako prevzel.«
Tiho jo le gladil po laseh, čudeč se njih svilnati mehkobi. Tudi njemu se je zdelo zdaj skoraj nerazumljivo, da drzi v objemu njo, po kateri je tako dolgo hrepenel...
»In tisti papir?« ie čez čas vprašala, ko se je zbudila iz nežnih sanj v njegovem objemu.
»Ta papir je potrdilo, ki sem ga tako dolgo zaman iskal.«
»Moj Bog, ali ie bil Anatole tako površen, da je mogel kai takšnega storiti?« je vzkliknila Liana in zmajala z glavo. »Bil je vendar videti pošten in dober človek.«
»Zdaj. ko držim to dragoceno listino v rokah, se tudi sam vprašujem, kako je mogel biti tako površen, da je s samo površnostjo zakrivil takšno tragedijo. Vendar se mi zdi, da ga vseeno nekoliko razumem: ob tistem času, ko bi bil moral prinesti to usodno potrdilo mojemu očetu, je njegovo pot križala ženska. Pustil je mojega
očeta na cedilu in odšel za njo, ne zavedajoč se, kakšne strašne posledice bo imela ta njegova poslednja nepremišljenost.«
»To ie skoraj neodpustljivo!« je vzkliknila Liana.
Pierre se je nasmehnil. »Ko boš starejša, mala Liana, ne boš več tako neprizanesljiva, posebno ne, kadar bodo na tehtnici zaljubljenci. Saj bi tudi jaz zaradi tebe malodane pozabil na svojo sveto dolžnost. Zdaj bom storil vse, da bom opral očetovo čast. Povrniti mi bodo morali tudi premoženje, ki sem ga bil moral žrtvovati za očeta... Samo nečesa mi ne bo nihče povrnil: življenje mojega ljubega očeta!«
Spet so mu v oči navrele solze, toda trdno je nadaljeval:
»Vsemu nakljub bom odpotoval v Argentino. Tam bom uredil svoje zadeve, rvotem se bom pa preselil nekam v francosko provinco... Kupil si bom hišico, kakršno sem si tolikokrat v mislih risal, lepo podeželsko kmetijo. Tam bom v živel novo, zdravo življenje. Ali boš šla z menoj, moja ljuba mala ženica?« #
, »O, to si bom pa morala premisliti,« je zašepetala Liana, ki se ji ie zdelo vse to kakor v sanjah. »Morda pa ne misliš resno. Pierre?«
»Tako. kakor zdaj tukaj stojim,« se je zasmejal. Zdaj šele je opazila, kako mlad je še in kako srečen je lahko njegov obraz-, ki ga je doslej videla samo žalostnega ali zamišljenega.
»Naj bo,« je zašepetala, komaj verujoč v srečo, ki jo je doletela. In nato se ie trepetajoča in brez odpora prepustila njegovim krepkim, .mladim rokam.	#
In tako se ie zgodilo, da mlada Liana pri poroki, teden dni nato. m izpremenila svojega priimka. Is vdove po Anatolu Lussanu je postala madame Pierre Lussanova.
KONEC
HUMOR
Veliko upanje
Mali Jakec vpraša teto. ki sedi za toaletno mizico in se pudra: »Teta, kdaj bom tako velik, da se mi ne bo treba umivati in se bom lahko kar napudral?«
Dobesedno
Gospodinja: »Ne morem si misliti, kako ste mogli dovoliti, da vas ie dimnikar poljubil.«
Služkinja: »Gospa, prav nič ne morem zato. Nenadno mi je postalo črno pred očmi in sem se šele čez čas zavedla.«
Zrcalo ie krivo
Šef: »Gospod Zamudnik, že spet ste eno uro prepozno prišli v službo.«
Zamudnik: »Sai ni čudno, da sem zamudil. Pomislite, ko sem zjutraj vstal in se pogledal v zrcalo, se v njem nisem videl in sem torei mislil, da sem že odšel. Legel sem nazaj v posteljo in se šele čez pol ure spomnil. da sem zrcalo včerai razbil.«
Egoizem
»Melka. danes sem se zavarovala za življenje.«
»Saj vem. da misliš zmerom samo nase!«
Točnost če* vse
Zvezdoslovec skrivnostno pove svojemu tovarišu: »Nikogar ne bi rad prestrašil, vendar sem prepričan, da bosta leta 6479. zcmlia in Mars treščila skupaj.«
Materinski ietik
.»Očka. zakaj pa pravimo materinski in ne očetovski iezik?«
»Zato. ker imaio očetie malo priložnosti. da ga uporabljajo.«
Učinkovito
Dve ženski se srečata. Potem ko sta druga drugi povedali vse novice, pravi prva:
»Slišala sem. da vaš mož zadnji Č39 ostaja zvečer doma. Povejte mi no, kako ste to dosegli?«
»To sem napravila čisto preprosto,« odgovori druga. »Nekoč, ko ie spet prišel zelo pozno domov, sem tiho vprašala iz postelje: .Ali si ti. Janez?* Mojemu možu ie namreč ime Jože.«
Učna doba
Ključavničar reče svojemu vajencu, ki zajtrkuje: »Zdi se mi. da si pri jedi urnejši ko pri delu.«
»Res ie,« se odreže vaienec. »Saj sem se pa iesti tudi dali časa učil.«
Ljubosumnost
Ljubosumen mož: »Nesrečnica, vse vem!«
Žena: »Ne pretiravaj, dragi. Kdaj je bila na primer bitka pri Kanah?«
Večna zvestoba
Maria in Janez sedita na klopic!.
Marta pravi: »Janez, prisezi mi večno zvestobo!«
»Ah,< pravi Janez, »ali nimam za to časa še jutri?«
Previdnost
Šef, ki noče sprejeti neljubega gosta: »Gospodična Minka, recite gospodu. ki bo zdajle prišel, da sem odšel v mesto. Zdai pa nehajte delati, sicer vam ne bo veriel.«
Točnost
»Svoji ženi res ne morem očitati netočnosti. Komaj zazvoni poldne, že ie kosilo ha' miafi:	:	"
»Kai pa. če ne prideš ttlfno h kdsilu?«
»Potem ne dobim ničesar!«
l<oi po obiavi v naši upravi. Po nošti i pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke na-' slovite na UrcdiiiStvo cDružinskei-.k tednika«. Količek za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 315.
\Jsi (a itnafa cadi
Marička je živahna. Marička je ■ ljubezniva. Vsi jo imejo radi. Zme- 1 rom in povsod jo vabijo, zakaj ona 1 še tako dolgočasno družbo poživi. Če greste z njo na izprehod, boste dvakrat veseli. Opozarjala vas bo na cvetlice in drevesa in vam zdaj pokazala veliko, rjavo žabo med oveli-mi listi, zdaj pisanega metuljčka, ki ga sicer ne bi bili videli.
Z Maričko se razen tega lahko pogovorite o vsem, »kar vam leži na duši«. O vseh še tako neznanih po- ' dročjih ima svojo skromno, naravno mnenje. Pri slehernem razgovoru se spominja na toliko drobnih reči in dogodkov, ki jih je kdaj doživela ali videla. Presenetljivo dosti je brala. In prav za prav se čudim, kje jemlje čas za branje in šivanje. Staro obleko zna namreč tako prenoviti in poživili, jo osvežiti z majhno osebno noto, pa naj bodo to pisani, živahni žepi ali nov ovratnik, ki si ga je sešila čez noč.
Maričko poznam zdaj že pet let In čedalje bolj priljubljena je pri vseh znancih in ima mnogo resničnih prijateljic iz raznih krogov. Zakaj Marička ne zna samo prijetno kramljati, temveč pozna tudi skrivnost miru in zna tudi prav tako prijetno poslušati.
To pa še ne pomeni, da je Marička angel. Kajpak ima tudi' svoje napake, ker je bitje iz mesa in krvi. A kljub temu je najočarljivejša osebica, kar jih poznam. Skratka, Marička je živa.
In to je na koncu koncev najvažnejše. Zakaj dosti zanimiveje je, ho- I diti skozi življenje z odprtimi očrni I kakor z ttaspol priprtimi, kakor počne večina ' ljudi. Težko je, hiti zabaven in optimističen, če se ne počutiš zdravega. Vselej pa ni naša napaka, da smo bolni. A pogosto kratko in malo pustimo vnemar, čeprav se telesno počutimo tako rekoč medlo in brezbarvno. Pazite, kaj jeste! Ne preveč močnatih jedi! Veliko mrzle vode, sadja in sočivja. Spite stalno pri odprtem oknu.
Predvsem pa: zanimajte se za vse! Nikoli se ne dolgočasite in tudi sami ne boste dolgočasni. Ostanite ,na tekočem• glede dogodkov današnjih dni. Pri tem ne mislim ravno, da veste za sleherno zmago in vsak poraz v vojni, temveč vse, kat odkrijejo novega na novih, pozitivnih področjih. Tu in tam berite tudi kakšno knjigo, ki ni ne ljubezenski in ne kriminalen roman.
Ostanite dobrosrčni! Telesna bolezen pogosto izvira od skrbi, občutljivosti in duševnih težav. Najpriljud-nejši in najljubeznivejši ljudje so navadno tisti, ki imajo najtežje življenje za seboj. Mi vsi imamo svoje skrbi, a to še ni vzrok, da smo trpki do svojih bližnjih. Ljubezen je magični eliksir. Zato goj-ite v svojem srcu ljubezen do vseh dobrih ljudi in nikar ne sprejmite vsakogar z nezaupanjem. Učite se od mlade Maričke, kako je treba živeti. V.
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 192
Sestavil Dr. H. Gottschall
Mat v 2 potezah,
(Ti trtje modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili še objavljeni.) Trije praktični modeli za prehodno dobo: k temnemu krilu in tesni čepici nosite svetlejšo kockasto dolgo jopico, v pasu nagubano in prepeto s širokim pasom. — Kockasta blaga bodo letošnjo jesen in zimo velika moda, zato vam prinašamo že vnaprej nekaj prikupnih modelov. Eden izmed njih je obleka iz kockastega blaga, ukrojena po zadnji modi: kimonskimi rokavi, dolgim životom in širokim pasom. Posebno učinkovito je izrabljena smer črt. Ukrojena je lahko dvodelno. — Tretji model je dolga jopica rjastorjave barve; nosi se z nagubanim krilom iz drobnokockastega blaga, s katerim je okrašena tudi jopica v obliki pošitih žepov.
obraze je znamenje vljudnosti, ki ga! vsi zelo cenijo.	J
4. Z izgovorom, da boš nekoga! predstavila, ne smeš planiti sredi po-J govora v družbo in jo prekiniti, tem-; več počakaj ugodnega trenutka, ta' čas pa došlega gosta sama zabavaj.:
5. Velika netaktnost nasproti go-\ stom je, če nekatera imena preveč, poudarjate, čeprav so morda poudar-! ka vredna, če rečeš: »To je slavna; gospa X.« se zdi, kakor da jo hočeš' posebej priporočiti. Prav tako ni! vljudno, če gospoda Y. predstaviš za! prvaka tenisa iz leta 1905., pri če-; mer vsak lahko izračuna, da gospod; Y. ni več prav mlad!
G. Naposled je še dolžnost gospo-' dinje, da goste zaplete v prijeten pogovor, pa čeprav jih pozneje za tre-; nutek pusti same, da jim pripravi; okrepčilo ali kaj podobnega. S tem; premosti prvo zadrego ob srečanju, neznanih ljudi in pripomore do pri-! jetne družbe, za katero ji bodo gostje; gotovo hvaležni.
študirajte vprašanja in odgovorite. Tako boste morda odkrili, česa vam manjka, da si pridobite, ali ohranite odkritosrčno prijateljstvo:	dobrote,
živahnosti, potrpljenja ali uvidevnosti.
Ce ste našteli 6 do 9 pik, se opazujte, zakaj svoj značaj utegnete še tako izoblikovati, da boste vredni pravega prijateljstva.
Če imate več ko 10 pik, lahko mirno gledate bodočnosti v oči. Življenje vas bo obdarilo z neprecenljivo srečo — ali vas je pa že — da vas bodo v sreči in nesreči obdajali dragi, zvesti prijatelji!
Umetnost serviranja
Okusno pogrnjena miza velja pol obeda
Posebno danes. Prav zato, ker po. stavite na mizo skromen obed, pogrnite mizo tako, da bo prijetna za oči. Užitek bo dvakrat večji. Kako dobrodejno in osvežujoče je, če po truda-polnem delu z veseljem sedete za lepo pogrnjeno, prijetno servirano mizo! Pa čeprav postrežete samo s krom, pirjem. Posebno pa velja to takrat, kadar imate goste.
Prinašamo majhno shemo in nekaj pravil, po katerih skušajte pogrniti mizo tudi ob delavnikih in tudi takrat, kadar imate veliko čiščenje!
1. Žlica in vilice naj leže vselej na konici.
2. Prtič naj bo preprosto zganjen in položen na krožnik.
3. Kruh položi v zganjen prtič.
4. Ko jed postaviš na mizo, ne pozabi k vsakemu krožniku postaviti velik kozarec sveže vode.
5. Vino sme biti natočeno samo do dveh tretjin kozarca.
6. Vsak krožnik, ki ga prineseš na mizo, prej segrej.
1.	Nikoli ne polagaj dveh krožnikov drugega na drugega, razen za juho.
8. Misli vselej na to, da lepo urejene cvetlice mizo požive in polepša jo.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Hrvatska—Bolgarija 11:5
Zaman smo upali, da bomo o zanimivem šahovskem dvoboju 'med Hrvati in Bolgari zvedeli še kai več kakor samo rezultat in formalnosti. Zato vsaj naknadno o tem na kratko po-; ročamo.
; Odigrali so dve tekmi 15. in 16. av-;gusta v Sofiji. Prvi dan so Hrvati ■ zmagali s 6 :2, drugi dan pa s 5:3. [Njihova zmaga je torej neoporečna in Jso tako pridružili lanski zmagi nad »Slovaško nov lep uspeh. Trenutno bi ■jim ne bilo kos mnogo evropskih dr-Ižav. Odlike hrvatskega moitva so, da ,je mlado, ambiciozno, zelo izenačeno ;in izvežbano in ker uživa doma vse razumevanje, je pri stvari tudi z velikim veseljem, čeprav so nastopili v ; Sofiji brez prvaka dr. Astaloša, so Bolgare obakrat brez težave odpravili.
; Po tem pa ne bi smeli že sklepati,
; da so v Bolgari v šahu popolni no. > •vlnci. Tudi pri njih vlada zadnja leta ‘za. šah veliko zanimanje in prizadevnost, manjka jim pa še tradicije tu ; poglobitve. Tudi izkušenosti je še premalo, ne glede na to, da so se udeležili obeh zadnjih olimpiad v Monako-vem in v Buenos Airesu, seveda z bolj ;skromnimi uspehi. Stremljenja In delavnosti pač ne manjka, niso pa Se ■šahovski narod, kljub temu, da imajo :dovolj sposobnosti in upravičenih nad,
; da to v bodočnosti postanejo. Potrebni ;so jim še večji turnirji in nadaljnji tesni stiki s šahovskimi deželami. Ta llepo srečanje bo dalo obema gotova ; novih velikih pobud k napredku in iz* ;popolnitvi.
Rešitev problema it. 190.
X. Kf2, Kh*. 2. Kg2, «5. 3. I.g3 mat, 1. ... 85.	2.	Lg3,	g4.	8-	Lg2
Izda.a K. Bratuža, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; liska tiskarna Merkur d. (L S Ljubljani; za tiskarno odgovarja O, MIhalek — vsi f Ljubljani.