Pofttain« plaćana v gotoHuL v Leto LXX. št. 19J L)a*l)ana, tor«k 24. avgasta 19)7 Caaa Dte !•- jjznaja vsan dao popoJdne, izvzemči oedeijt in praznike. — InsermU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Dio 250, od 100 do 300 vrtt a Din 3, većJJ tnaerati petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru! lnseratnl davek posebej. — „Slovenski Narod** velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Dio 25.—. Rokopisi se ne vraćajo. UBEDJOATVO IN CFBAVNIftTVO LJUBLJANA, Kamfljeta alkm tt. 5 Telefon: 81-22. 31-23, 81-2ys. strasno razdejanje. Preko 300 ljudi je bi'o ubitih, na stotine ranjenih. Na desetine jih je granata raztrgala, tako da i.mogo mrtvecev nišo mog!; niti indentifi-cimti. \ »e popoldne so ranjence prevažali v angleško in nemško bolnišnico, v kateri se je nahajalo na stotine raniencev še od predzadnje sobote. ko je m^dnii rodno koncesijo zadela prva taka katastrofa. Druga granata je udarila v sredo Nanking Roada v neposredni blizini neboticnika. Tuđi tam je bilo ubitih 30—40 pešcev, še mnogo več pa ranjenih. Cez vso široko cesto se je na tem kraju razvila velika »mlaka krvi. Zračni pritisk obeh eksplozij je bil tako silen. da so se razbila stekla na ok-nih hi5 po več sto metrov daleč na okrog. Ubitih in ranjenih 1e bilo tuđi ve^ tuicev. Med ranjenci je ceio poročevalec >New yark Hmesac BflUng«*««^ Zaradi tega dogodka so se včeraj popoldne japonske ladje na zahtevo med-narodnih oblasti umaknile izpred mednarodne koncesije po reki navzdol in se ustavile nekaj sto metrov ničje od japonskega konzulata. Boji v severni Kitajski Okrog Nankova se je včeraj razvila nova japonska ofenziva. Japonci so skušali zavzeti prelaza Hankev in Sujukuan, ki ležita jugozapadno in severozapadno od nankovskega prelaza. Japonska Ietala so bomdardirala kitajske postojanlce pri Hua-latu, Sipaoanu in Tiencihingu. Vendar pa so Kitajci doslej vzdržali tuđi to novo japonsko ofenzivo. Hud udarec pa jim je prizadejala k\rantunška armada, ki je v poslednjih dveh dneh z veliko naglico prodrla čez kitajski zid s severne strani in zavzela Kalgan, gla\Tio oporišče kitajske vojske na meji Notranje Mongolije, od koder grre najbližja pot v Zunanjo Mon-golijo. Kvantuška ai-mada je tuđi 4e pri-čela prodirati proti jugm-zhodu in je sno-či zavzela nekaj \-asi 15 km daleč od Kalgana ob železniški progi proti Pekinga- Hudi boji so se včeraj razvili 40 km zapadno od Pekinga, kjer so večji kitajski oddelki uničili prednje straže japonske vojske. Pri Siangu na cesti iz Pao-tinga v Tiencin pa se je razvnela velika borba med eno japonsko in dvema kitaj-skima divizijama. Na obeh stran eh so imeli velike izgube. Bitka še traja, čeprav so se morali Japonci umakniti za 7 milj proti severu. Nemčija in vojna na Daljnem vzhodu Pariz, 24. avgusta. AA. ^Epoque« je objavila daljši članek, v katerem razprav-lja o stališču Nemčije napram japonsko- kitajski vojni. List pravi, da Imajo Nemci najvećji interes na tem, da se vojna na Daljnem vzhodu Čim prej konca. Po njihovih načrtih bi morala Japonska spet čim prej prevzeti svojo vlogo proti bol še viške straže na Daljnem vzhodu. Zato bi morali pač že v doglednem času zmagBti. Na drugi strani pa so Nemci v skrbeh, da ne bi spričo simpatij za Japonce izgubili svojih kitajskih odjemalcev. V Berlinu seUaj še naj več razpravljajo o tem, ali ne bo morda Rusija posegla v kitajsko-japonsko vojno na podoben način, kakor je v španiji. Tuđi na Daljnem vzhodu bi se lahko ustanovile mednarodne brigade za borbo proti Japoncem, v katerih bi prevlado\-al ruski vpliv. V takem pri-meru Nemčija ne bo smela več ostati ob strani, nego se bo morala odločno zavzeti za japonsko stvar. Vsekakor je po infor-macijah omenjenega lista nemški tisk že prejel navodila, da objavlja predvsem japonska poročila o dogodkih na Kitajskem. Jalovi izgovori špan-skih nacionalistov Lon.Ion, 24. a\truPta. p. AnjflfiKi listi to davi v svojih konieirtarjih o t].i|»eutni na aai-ple.šiko trgovuko La^jo v korziških vo»iah ponovno o«tro napadli španskc nacionaliste, ćeš da so oči vi ti no njihova Ietala izvršila napad, £im so njihe prizaneMi Italiji, ki Ji ocita>«>, da podpira tako piratsiko akrijo Apan&kth nacionalUtOv. Po ve*tWi iz, SalanKince iatxjuje]o tain-ka}šniji m«vn>dajni kro.ri, da na<*ion.-ili«tov uikakor ni m«^xx"e <4Kožiti tega napnda. i »nienjeni kro^i -/.vna&ijo krivdo na ivjnibli-J;ance, češ da so njihova letahka <> rtpiiMikan«-! tiudi najJMkij m-i«--r»t*irani rui ttin. «la naščtivaj<» An^rleAe prf>ti nac4tHialir*toin. I^ondon^ki lteti, kj ^1«-]e/ij<» ro vest, ojrarčeno zavraf:ijo nat'iona-l:H'irne tnlitve, Č-es da bi bilo niorebitnn-tako jM>iVtje rtpu*>likanii(i. kanior je iiiK'I iz Tunisa pn'pfljati ve6>i V>vor tivil in drugih /ivljonskih i»o-treb^čin. Prezident Beneš na Moravskem „V»i Cehi In Stovaki so prepričani, da so eno — Država se mora opreti na vse razrede, stranke in vere" Praga, 24. avgrusta.. p. Prezident dr. Ed* vard Beneš se je včeraj na svojem poto-vanju po ĆeŠki in Moravski ustavil v Uher-skem Hradižtu in Olomoucu. Ta tfeden bo prisostvoval velikim vojnim vajam v severni Moravski. Povsod so ga triumfalno sprejeli ne le Cehi in Slovaki, neg^o tuđi pripadniki nemške manjšine. V Uherskem Hradištu si je prezident og-ledal tamkaj-Snjo razstavo in prisostvoval velikim fol-klorističnim prireditvam, na katerih so nastopali ljudje v pestrih narodnih nošah moravskih Slovakov. Na sprejemne pozdrave je prezident kratko odgovoril in naglasil, da bo 20-letnica neodvisnosti ćeškoslo\*aške države velikep:a pomena za Ceškoslovasko edin-stvo. Vsi Ćehi in Slovaki so prepričani, da so eno. Drugate se tuđi ne bi mogli •i pirati evropskim viharjem. 7wn«n »o bili vsi doseđanji poskusi tujcev, da bi izzvali nesporazume med čehl in Slovaki, je dr. Beneš še posebej poudaril. Velika množica Slovakov je sprejela njegove iz- jave z nepopisnim navduSenjem. Iz Uherskeg-a Hradišta je prezident od-potoval v Olomouc, kjer ga. je prebival-stvo sprejelo z navdušenimi manifestaci-jami. V Olomoucu bo ostal več dni. Tam so ga. sprejeli zastopniki Slovakov in će-hov ter nemške manjšine. Na pozdrave je dr. Beneš odgovoril v češćini in nemščini. V svojem pr\Tem govoru je med drugim opozoril na to, da 9e mora v Evropi ustva-riti nekak modus vivendi v vzajemnem spoštovanju režimov posameznih držav. ć'eal konzerve. Po-tem ga 6 let ni več v;del. Sele pred 4 me-seci sta se zopet sestala, tuđi tokrat zaradi trgovskih poslov, o politiki pa nikoli ništa govorila. Radačević je znan pariški policiji že celih 7 let kot terorist. Prvič je bil aretiran v Parizu 1. 1930.. ker je ob priliki neke svečanosti na Sorbonni opsoval nekega člana jugoslovenske vlade, ki je tej svečanosti prisostvoval. Tedaj so ga izgnali iz Fran-cije, a se je kmalu spet vrnil. V Parizu je bil pono\Tio aretiran in znova izgnan. Policijski krogi so mnenja, da je Radačević n.i-menoma pnšel iz Spanije z nalogo, da Cervinčića umori. CervinČić je bil namrec v Parizu 1. 1930. zaslišan kot priča v zadevi umora terorista Sumanovca, ki so ga imenovali tuđi \Vernerja in na katerega »o izvršili atentat neki »ustaši« Cervinčića so tedaj njegovi lastni ljudje osunuli, da je izdal izvršitelje tega obračuna. Y stanovanju Cervinčića so našli obsežno korepon-denco v češčini in drugih jezikih. Upor rezervistov v severni Belgiji Anvers, 24. avgusta. br. V vojašnici v bližnjem Berchemu je nastal upor rezer-vistov, ki so bili \T>oklicani k poletnim orožnim vajam. Rezervisti so že 14 dni sodelovali pri vajah v anverški okolici. 2e takoj spoćetka pa so vojaSke oblasti dognale, da je med njimi več komunistov, ki snujejo med vojaStvom zaroto in upor. Na prizadevanje komunističnih agitator-iev se je včeraj uprlo 200 rezervistov, ker je bil glavni komunistični konspirator Van Belle nenadoma aretiran in odveden v trdnjavske zapore. Upomiki so odrekli starešinom vsakršno poslušnost. Nemudo-ma so bili odposlani iz Anversa v Ber-chem večji oddelki orožni&tva, ki so vojaš-nico obkolili in kmalu na to razorožili upornike. 24 upornikov je bilo are ti ranih in bodo po kratki preiskavi postavljeni pred yojUkQ godište, . Mussolini ne pojde v London London, 24. avgusta. br. »Sundav Chro-nicle« je vćeraj objavil vest, da bo po dovršenih pogajanjih med Italijo in An-glijo Mussolini obiskal London. Last je menil, da je tak obLsk potreben tuđi zato, da se napovedano Mussolinijevo potovanje v Nemčijo v času, ko se bodo vršila pokajanja med Italijo in Anglijo, ne bi v An-gliji napaCno tolmačilo. List je ceio menil, da se bo Mussolini med potjo iz Londona nazaj v Rim ustavil v Parizu. :> Sundav Chronicle« je še dodal, da bi se moralo doUej abesinsko vpraSanje že popolnoma likvidiraU. Snoci pa so v Rimu demantirali te vesti. I talijanski listi so še menili, da je vsekakor simptomatično, če v Angliji ra-čunajo na možnost Mussolinijevega obi-akA, nakar ćomlo} aiK mialitt niU flq d*leč, Incident v korziskih vodah Tajinstvena Ietala napadla angleSko tovorao lađio London, 24. avjrueta. p. Včeraj ae je v blizini Ajac^ija pripetil nov ii*cideni, ki je izzval v vseh londonskih krpili I'/reiluo veliko \^z.neinirjenje. Kakor znino, je «n-^rle^ko ministrstvo vojne nK»rnark\e že pied dnevi spričo napadov tajinst.enih p'Hlmor-nio iu letal na an^Iej*ke in »Iru^e tovarne kulje na Sre'lozejrirRO,:! rai'i/i in deloi«ia pod prit^kotu os?oii-»'i»o juvno-tj izdalo ?e-Io stroge vamoctuo ukre,->e ter odroJilo med družili, da morajo an^ie>ke vojre Ulje brez vsake^a opoz^rfU nemudoiiia streljati na slehemo letalsko ali poriiorsko edinieo, ki bi ponovno napail.i ktikšno angleako ladjo. Prav včvrđj. ko j • poslednje vf.ne-mirjenje v Londonu .:c pi doce-la peleno, pa jjta dve neznani le:ali napadH ap^rleško tovorno ladjo »Ronio i :\r.\ Julia-« ter jo vibsuli z bomiijjiii. Km\ izme/i lomi. jo ]u<]'}0 zadela, vendar je ni težje pi)>krHlova1a. InciiJent ee je j>r;;>ctii v korz*j»k;h vodf,h. Parnik »Roaneo &tl] Julia«, ki dislocira 25<)0 fon, je plul iz Tunisa po ovinku r*r0^ Barcelom, Ua 1>A se izo^uil šjanskiin vodam in Uale-arokemu ter Trti*'keTi:u otočju. Nen;i-do:na J»a sta se na,I la-dj > pojavili dve leta U, ki sta bili na kridih zarnamenovaui e črnlmi kn>$ri in lte-luni krizi Kredi n>ih. Le-tali fita. bUi tu*li numerirami s šrtfvilkama r>28 odno-no ~>-J*j. Spus*i!i sta uf w^o nad ladjo in vr^rli nanj«> veo horni>. ki po vefei-nonia ]n>\m !a!e v inorjp. le fna jo je xa-dela. S parni-ka *o priU>ke /Ai 6vojo last. Včeraj se je z auirl^ške križance »Lean-der« izkrcalo na te otofke več manjih o«l-delkov ang-lePikili mornarskih >trelcev, ki so se utalH>rili na najvočjih treh otok Hi iu na njih razvili ang"leške z,asitav«», p^^I katere *o jx^sfav:li kamne z vklt-^animi nal»i^i: <>z.e«ni-Ije britanske^ra kralja. Kakor 'pororajo iz \Vafcliinijtona je nastalo tam zaradi te£a pre»'ejsnje vz,rif»inrjenje. Ne-kateri lista so pričf'i Tuđi že z o^tro kampanijo pro-ti Anjrliji. če^ »la s-i je prot.i-pra\Tio prttivojila oHlast na,l am^riškiini otoki. Vse pa kaže. »ia ha cr^r ni nek način poravnan, ker oto-ki 7.a Zed;i*ijene države nišo tolikf^ra fw>mena kakor 7.a An«rlijo, v katem pa4?ifirUvi sisfem pravzaprav frpa-dajo. Verjetno je. da. ee ho aineri^k-i vlada i>.i osnovi omenjenr^a govora z novoze-land-;ko vlad.; »riiloHljf-nfm 'pravroam Ala LitLorioc, ki bo za-ključil pokajanja z rumunsko vlado o direktni letalski zvezi med BukareSto in Rimom ter podpiaal tozadevno konvencijo. Kakor vse kaže, bo konvencija podpisana že nocoj. Letala bodo prevažala potnlke iz Rima v BukareSto in obratno preko Benetk. Rumunski merodajni kibgi as zadovoljstvom nagrlaJajo, da bo ta konvencija predstavljala nov korak tuđi k poli-ticnemu zbližanju obeh držav. Nesreća na moria pri Aleksandriji AMcaaadriJa, 24. avgusta. AA. Neki pot niiki pamik, ki se je včeraj vraćal iz PUMhU, kJ«C «Q UD« JMk* 3TBĆJ« PH»- ditve, v Aleksandrijo, se Je zaradi pre- obremenjenosti potopil. Kakor vse kaže, je nesreća zahtevala. izrtidno veliko Stevilo človeških žrtev. Doslej je morje naplavilo na obalo že 13 tnipel. Damat je le nekaj kilometrov oddaljen od aJeksandrijakega. pristaniSca. Na parniku po bili Arabci in drugi domaćini v pretežni većini. Kmečka stavka na Poljsketn Var^ava, 24. avgusta br. Kakor znano, so poljski nacionalni demokratje, ki so v opoziciji proti aedanjemu avtorttAtivnernu režimu, organizirali po vsej Poljiiki veliko kme^ko stavko, ki traja ie od pretekleg^a ponedeljka. V zadnjih dneh se je kmetom priključilo tuđi većje Število delavcev v Lvovu in po drugih industrijskih centrih Male Poljeke. V Bohniji, Maninu in dru-god je prišlo tuđi že do hudih spoptLdov med kmeti in oroiniki. Po poslednjih v«^-steh je bilo pri teh spopadih ubitih skupno 20 ljudi. železniška nesreća v Genovl Genova, 24. avgusta. A A. Kmalu po splovitvi nove italijanske oklopnice >Lit-torio? v ^Anaaldovih« ladjedelnicah, se je prlpetila v blizini Genove huda ielez-nidka nesreća. Večja skupina mornarjev se je po s^'ečanostih z vlakom odpeljala. iz mearta nazaj proti Speziji. V nekem ge-novskem preron Stare je pri-arćno pozdravil jroate. predvsem poslanika dr. V Girso ter izrazil veliko veselje. da dr. Girsa posvema de!u lig pozornost in naklonjenost, nakar je orieal naloge slo-venakih lig in navede 1 kaj t>i bilo treba Btoriti, da bi bilo sodelovanje usp^&nejše. Osrednje vpraSanje je že dolg-o vrf»to let •klenitev kulturne konvencije med Če5ko-filovaSko in Jugoslavijo. će bi bila sklenje-na konvencija, bi lige imele trden temelj za svoje delovanje in ne bilo bi se jira treba boriti z grmo'tnim; težkočami Prvotno je bilo po deklaraciji med Jutroslavijo In CSR določeno okros milijon Kč za po-glabljanje kulturnih st kov med obema di-iavama, s Časom se je pa vsota znižaia Tla okrog 200 000 din, ker ni kulturne konvencije, ki bi točno urejevala finančno vprašanje. Poslanika dr Giiso je pozdravil delegat mariborske lige Cibic ter na-plasil, da so delavci JC lige na severni meji budni in da branijo interese bratske vzajemnosti- Nato je pozdravil gosta še predsednik Obce Ryška. Zastopniki lig so p(»filaniku dr. Girsi najprej obrazložili, kaj vse bi bilo treba ukreniti. da bi bilo delo na polju kultur-r.ega zbliževanja čim uspešnejše. Veliko pozornost so prcdvsem povećali ureditvi podelevanja štipendij za akademike in sred nje&olce Tožili so. da se naše liere neprestano bore z grnotnimi težkočami in zato njihovo delo ne more napredovati ka-kor bi sicer. Kmalu nameravajo ustanoviti već poverjeništev že v neli.iterih veijih krajih na deželi n. vr v Novem mestu in Murski Soboti. a denarja je tako malo. da so vselej v zadregi. ko ga ie treba deliti na že obstoječe lige Posebno važno vpra-Sanje je tuđi propaganda za tuj.ski pro- met med CefeMlovaki, a pri nas nfcimo zato »koraj ■fltwtj!u prim«in*g* ptopa-gandnega maUrljala. Tako » n a. pr teto* obrnili ćtŠkartovaSki prtdsvattljl na naše tujske prometa« orgaatocJJt, maj bi jim poskrbeto diapotfttve Sa predavanja na Cežkoslj railwmt a niano jhn mogli usttaCi. Prav tako pa tuđi almsjo pri-mcmiA dlapodUvoT sa predavanja pri nas ćehoakrvakl, tođa prlsadevajo si ▼•odar, da bodo kneU trn prihoanfe leto dotolj propagandnega gradiva Predavanja o Ce-škoslovaSki bi bila zlasti zdaj pred sokolskim zletom v Pragl prt nas zelo potrebna In za prlmeren materijal se poseimo zanimajo števllna »kolska drnStva. Nadalje so z*stopn;ki lig in drugih kulturnih organ i zaci j prosili g. poslanik« za posredovanje: Ćsl. založbe bi naj dajale knjige našim knjigamam vsaj po istih pogojih kakor nemške; zelo potrebno bi bilo, da bi naši ;n ćeškoslovaški narodno obrambni delavci bili v naitesrtejših stikih t«T da W delovali vedno sporazumno; če&koslovaški umetniki bi naj na^li pot tuđi k mm. Urednik Rorko se ie zavzel. na) b; dobivali Stipendijo tudt novinari!, ki bt f«hko firedno mnogo koristili v propagandnem pogledu za /bližanje med obema državama. Podanik dr. Girsa fe končno odgo^arjal na vsa vpra^nia in orediope. \zt*z\\ Je ve-seMe, da je delo lig tako napredovtlo. da zdaj lahko f.c raspraviiajo o podrobnost^h njthovega delovania, ker Je temeM %c položen Vaclasil ie. da )e značtlno. ker so se vsi novornfkf dotaknili *amo vpra^anj kul-turn**fja znač-aia. kf so nam rsem najbliŽja. To ni ni£ s!ahei!a, da nlso razpravliati tudt o aospodrirskib vnra^rtfth sal bodo re?enđ v^a dmi?a vprandnrspka vpra5ania in zato nrosi 2O-spodn poslarvka. nai posreduie v Reoaradu, dn bndn 1;0e primarno va^topane tuđi v Tiicfr>«;lovensko - česknsiovaški tr«ovinsk; 7hom?ct. Priprave sokolstva za zlet v Pragi Ceškoslovenskii ober 5oko|?ka je *wlala po^^bna navmlila za X. v&esokol&ki zlet. ki bo 1. 1938. v Fratri Ta navodila nrfd-stnvljajo po svojem znac«ju po<>ebĐo z»ih-mivo in koristuo novost. \T^a ta navodila in f^klepi COS za r>rihru<:i po^oj ]e. da cnomjo vsi udeiežoncj v.leta, torej tuđi nefplovft-lci, hre/.poirojno obvtatlati redovne vaje, in krnfno mora v?ak u1nle?.oneo 7.!n-ta ?prcjeti o>t-bno v svojom društvu /letni zn.ik in podpisati izjavo, da ne temeljito z,a-veda ^•■PPb >okol=skih in zletnih dolžnopTi. Hazen tega mora imeti \#ak udeleženec brezliiben sokolski kroj ali preispitano narodno noso. Vse sokolsko edinice morajn praroča^no poskiiVieti za prijave svojega č'anstva. 7.a uvedbo idejnih Sol 7.a novo članstvo, tu po-ložitev rlelne prisege, /a čim večjo propci-•ranjo zleta v t;*4ku. kinematograf ih in po rad i u ter za pravo^a^no obve?titev svoje-irn ČTnnsTva o vseh z'efnih pripravah. Tuđi jutTO-i!oven-kn sokoj-arvo *c f.r marljivo pripravlja 7a veliko v^e^lovansko sokolsko olimpijado. Prosfp vaje. * katerimi bo nn^topilo na?e *okotetvo na zletu, eo že S€»stav1jpne. prav tako tud i sjodb^n* »prrTii-Ijava. NTavofli!a o prostih vajah binr^o v kratkem razporilana v^e-m /upam. Kar velja 7a b-rat?kn i?ešiko-*!ov«škt> *o-koNtvo. nai v^lja v polni meri tuđi 7a na^. Atedimo. prin-rflrllftjmo ne vestno 7# X. vpp-ftlovanftiti eakoleki z'et. Naša udelerba mora biti č-astna 'n dostr^ina! Kranjske občinske zadeve Lep napredek kranjske Mestne huanilaice Kraaj, *2'2. avgu*?ta V p»tek zveecr je bila 4 r^dna soja, ki jo je name#tu obolele^a župana Češnja vodi! podžupan Ko5n:k. odsutnih pa je H-lo tuđi 9 odbornikov. V poroulu uprave )•-podžupan Kolnik podal pre^t^d -o stanju občinske blagajne. Skontrarija blanajne, ki je bila 18. avguota. je ujzolovila dohodkov 7^2.1^3 din, mlatkov 299:211 din, prebitek 492.92*2 din. V hlasfajni je trotoviri? 473.000 dinarjev. V vodovodni odbor, ki ima 18 članov, in sicpr ~i iz okolice, 8 pa iz kranjske obcir.e, K) bili na predloi* občin*ke xiprave eogla**-no i7.vol\\%x\\ odborniki: Fock M., ravnatelj Kočnik. inž. Kočpvar. Gorjanr Fr., Strupi Fr. (Circiee). Strupi .lan^z (Rupa). Krč (Klane) in Novak (Priiuskovo). Kot za-elopnik občine v kranjski gaeil^ki četi je hl na predlotz uprav1 w>nla«:no iz voljen ob?. odbornik Aljanči?. v primpkovpko feto pa na predloa Košnika MiTie obf. o-lbornik Ciperle. Nawidnje ie otvin?ki odbor razpravljal o ra?un«*kem 7ftkljnM«H Me*tne hranilnice v K ran ju za 1. 1936. Ker je v sijanjem odboru vpčina odl>ornikov novih. }e g. Fook podal kratko fnodovino razvoja in napredka hrani'.nice. V 1. 1925 do 1930 *o naložbe nara*!? na 50 milijonov din. Ob nastopu de-nnme krize 1. 1932 je bilo v radnih denar-nih zavodih in bankah za 15 milijonov din Tialoib, ki tK> v celoti ali delno postale Eampaniene. Danes je teh naloib §e ?h fl miliionov din, kar sieer na likviduo-«t%. hranilniep ne vpliva. pač pa na obratno niero. Kranjska mestna hranilnica je dane^. skoro popolnoma likvidna in njenih knjižie na trgu «*p4oh ni dobiti. Kjub izdubi v 1. 10*20 in zanirznienim vlogam je hranilnii-a za 1. 1934. izkazala ž« lastno promoženje, ki je lani naraslo skoro na 3 niilijojie din. plu.* fond za pokojnino. Njen ugled je danes tolikšen, da nosijo od drgod denar hranit v kranj»ko hranilnieo. Mari-borska meetna občina, ki ji je hranilnica 1. 19"JS posolila 10 milijonov din, vr.ifa točno lotne anuitete po 700.000 din ln tna->a njen dol« že 3.5 milijona din. Ti redni izdatni prispevki so k vzpofrUvilvi likvidnosti znatno priponmgli. Zato so okoliSči-ne razvoja kranj^kr* hranilnice najbolji«*, o valikem dobiFVu pa seveda ne inore biti govora. Pri kmetski zabiti je hranilnica izimbila 431.000 din ler je m to morala žrtvovati ves Unski dobiček, ki je zna-£al 4S4.0OO din. Tako je hranilnira vse lan^ko leto Je-lala »amo za odpis zne^ka. ki ga je zgubi-la z zakonom o raš&ti kmetgkih dolgo*. Kljub temu odpisu in u posle vaje v*3 dubioze, ki bo majhne, vse terjatve pa »o pr-vovr»;tne, ima hranilnica dane« 2,832.000 din lastnega prpmoženja. HranilniČni hiži eta vredni 1,735.000 din,, inventar pa t*4 tisoč 460 Din. V*ako leto se pri vredooftt-nem znesku slavb odpi&eta 2*V Tuđi po-kojninski sklad je že lepo naranel, vsako leto pa se veča tuđi rezervni fond. Na pred log obč. odbornika a. Sinka Fran-ca je obSinski odbor po podrobnem in iz-črpnem raiferatu s. Fofka fafuflski eaklju-ček Mestne hranilnice v Kranju, ki je danes eden najboljih denaraih zavodov v dTavski banovini, soglasno odobriL Iz življenja ameriških Slovence? Smrtna nesreća — Dva brata tttonlla — Novi grmhmrl naftli rofakov% Na St. Clair Ave v Clevelandu je stala '4* terna Tvanka 1Wkova in Satkala na tratn-Taj. Ko je prrvozil tramvaj, ie odhiteJa Cez cesto, ▼ tem hipu pa je pirSrvei neki av-tomohilist in jo podrL Hudo ranjeno sopre-peljali v bohriinteo, kjer pa j« kmalti po-Jkkodbam poreci*. OEiviđoi «rtrjajejo. da nvtomoHlfet ni «rl^ oe»re«e. ker je na prelju sretfl* r#»eaa M, mmama^, da > c«- v* kraju East Woree*ter, država New Vork. je doietela Svcgalovo drufino hoda nesreća. Sinova Petra Svepala. Edvard in Josip, sta 6© kopala v je*eru pri Cordright. Ker se Je 1«Mern! Joelp wi5«l potapljati, mu je 24-letni BdTtnJ plavaj tla pomoć, mlaj-Si pa se ga je tako okienil okron vratu. da je pote«nil torff nje^a po»1 »*r*!rv V "m^ 5R-Wt»1 .Tariez DržiS, doma h T»r pri Brežicah. Pokajnik se V prerei tidejs^vova1 r>n raznih na?ih ^ru=tvih in v rtelavPkih orjrani7.ioi.iah. V krain Kllv. državi MinnrFo*n. io v Fta-roat? P? let Timrl Josip Svairr^r doma 17 (Vnomlja. Zafni^tH je ?enn dva Fina in biVrko. Iz Celia c— Trgovska strukovna n.i«lalf«*vali»a Mila t Celjn. Vpi«ovan»p za bolsko le'o 1^37-^8 bo v ponedeliek 30. in torek 5M. t. ni. od 1ft. do ?0. K prvermi vpisu v to ^olo moraio ucenci prinesti roi«tni li<=t, zadnje SoUko i zpn?e valo. \j?no poqo>ll o in /Ir^v-n:sko i7pri«Vvalo o rfole^ni »po«obno«ti. K poznej5im vpi'somi io treVi pripiti Ie 7-ad-nie Sol^ko izprirevnlo. V-tonnine ie tret»a plakati 2n dtn. Pismeni popravni izotti bodo v torek SM. !. m.. intni r» v -rf4 lo 1. septembra, oba Hnfta oh 14. Rertrii po-nk sp bo pri?-el v T razredn v e3trtek -. septembra, v TT. in TTT. ra7redn p-a v rn»-tpk 3. septeimhra. obakrat ob 14. — r Va I. d*»5ki narrtilni Sol! v Colin ^o naknadno vpisovanio novinopv v «No 1. septembra od 8. do 12. v ^oVki r>i?arni v TT. nadstropiu. Ohe-n.*m bo v pritlirin V>1-ftkepa poslonia vpisovan:^ otrok v Mro^ki vrter te šoIp. \" r^!rtek 2. septembra ob 8. bo v opđt;i^ki cerkvi otvorifvena sln/^.i ^o^ja. V*;i iuVnci nai ^^ zb*»ro ob pol K. na Solskem dvori^rn. F^dni potiV !»•■» hr» priori v pe-fok 3. septembra. — c Dvp nesreći. V aKpl?' vaši pri St. Pavln rtri Preboldu ?i je 15letni nm 1o-varniške delavkp Ernett .T-irkovi!5 pri paH-rn rlomli l^vo roko Prnv U\'ko ]evo roVo f»i ie zlomil pri padni v «oboto ^^d^ml^t-ni rudari*»v sin Ven^o^av StT*opnik iz Mo-{»oinipie pri Grižab. Ponesrečenca sezdra-vita v rHiski bolnici. —f Podpom v ine«k« 500 din ie naklonilo Društvo h»£nih pos^tniV'ov za Teli« in okolico Olepševalnenm in tujftkoproMiet-ne*n>n dnistvu v C3lju. Iz Trbovcl] Dobav* živU. OtW-in!»ki urad v Tibovljah raz-pi^nje dobavu življer^kih potrebši-in in dTu^resTH bia^ra za ot>cinsk(» /.aveti^e. bolni-co in javim kuhinjo /a c>a»* do 31. mar«*a 1P38. Pon-udniki niorajo dostaviti svo>„« I^h>-midbe fvi^meno v zaprtih kuvertah naj-kasneje 4o 80. avta 1937 o»> 8. uri zju-traj v oKeirwkem uradu, kjer se dobe tu-li jM>lrobnej>ii poja-miia. Ponu-H»e morajo biti {►ravilno kobkovane. Na r*°d'a:r: p-redlo/e-nih poni^i^ ho oboii^ki urad oddal dobavo p mndn'ku, ki Ni niniiil prvovrstno Hajro z najv^ć^Tri popustom pri dnevnih tržn:h c*-'-nah. Pevsko baletni ve^er, ki so ^a priredili v rio-boto tukajšnji jazz-pevci f^rer. Rrtvnikar. Kak, Hiliar in ^dlazeki ? >oflelovnn^m (Mano v ij^Njan^-ke oj^re j?K-. Kuharjeve in g. Freliha. je b«e-?.no ilvorano *»oko!^ke<:a <|oin;i. «»e jp izvrntno zabava1* tnr se 7#» .n»v<1iKŠonjf ntopnjev»1o *v.l to^-k^ vcvVr, in da bi <*e povabilj mn»rd« k pojelovanjii £a kaki dniiri rlani liubl.;an!«k/' opere. Pri-rediteljprn bi bi! usp«»h 7.e v naprei r.ntio-tovp>n. V nedeljo ?*o \pP »por«,; ronovili v Hrastiviku. ki^r je d<^^!Tla i»r;ro litev ;e re^ji moralni iif«peh ka^or doma. Iz Kranfa V Kpaoj« okrađen. V nofi o-l ^oi>ote na oftdeljo je na vrtn Alojzija Sajevica v Pre-doaljah po prihodu \r poftilne zaspal i ♦-laver Čimiar -laner. Med spanifm pa H73 din. Otmžar ie tatvino pniavil kranjskim oroinikoni. Obdolžener jp prvotno »anikal tatvino, ko pa *o pri njpm na^H &+ 400 din. m k«t*»r* ni nio^r^l dok-iza H. kje jih je doril, so j?a v pe^**^ aretirali. Na oroiniftki postaji ie C priznal, ia ie pri njem najdeni <1enar ^imŽarjpv. i7.«j'>-▼arjal »« ja pa. da i« č"imž^r denar iztni-hil v gostilni. kier j?a I1 nafcel. no m vr-nil. C in 4o-dišču. Sarija na kolf»sarje. !Vtek ie bil za ko-leearje crn dan. Kranjski orotniki >o po-tstavili pre^l hiio dr. zonturja patruljo. ki je pazila na kolesarje. prihajajore po Coj-zovi in Tjrrfevi cesti, kjer je vožnja s kolosi prepovedana. Ujeli ?o prav l^[x> Me-vilo koleaarjev. ki so jih Mp;-aali. KHor ni frtiel prometne knjifiee, so mu Se kolo za-pleoili, dokler se ni ifkawil x l^aitimaciio. Na Coi»ovi cesti se l<* radnje ?a^e rarpa-»«1 ©promssn kolesarski prorn*»t in vpriw»r-jajo pravcate dirke. Ce«ta fe orka. dpla orinek in je zato nepregledna. V teku ene-pa tedna sla se tam do^odfli dve n?*re-?i. Občina bo morala <*edanjemu nevzirž-neiwu stanju napraviti kemec. da ne fcodo nekateri vo«ili nekazj»ovano. drusi pa pla-fertli kaeen. ali pa naf cesto pošteno raz-Širi in odpre prometu. Da [»■ •* bo mo**l promet po raznih va?m'h ♦orkr>h me^tn rwi nadzirati, nai *^ pomnoži Itevilo policii-skih »traimkov. Stražniki naf ne mjini-a. IO aktov. ampaV nai -etnepra vremena pa v p^ne-torth aok«*'!-skega doma. Lefx>ta Gregorfti^ev^i pe-smi mlaga dolfoost, da se udeteAe slo-vesnega odlrritja spomefiilra ter popol-danske pevsike proslave vsa pr:s?vefna in pevwka društva s prepori, s pev^kiml sborl, narafeimi notanl ki z v*mm svojim Aanfltivuiii. IVoafcuo bffbteika draitam tx> v»ej svo-bcKfcii Jugoslaviji, naj nam vsaj z do-poanfteo javljo »voj prihod z n«wedly> šlevtta udeieiiencev, pevcev, narodnih nod, deputacij. praposrov itri, S. Gregortičev klic: >Pro»t mora biti, pro»t moj rod, na srvojl zentrf^i »voj goapft?^1)3 sanao strokovn}akov9 temvei slehernega inteligenta Ljubljana. 24. avguata Vzgojitelji pravijo, da je 20. stoletje »stoletje otroka«, s cimer hočejo reci. da se vzgojeslovje nikdar prej ni tako temeljito bavilo s problemi, ki se tičejo pravilne vzgoje otrok. Bolj kakor kdaj prej se danes vsi zavedamo. da je mladina most v bodočnost Kakršna bo mladina, taka bo naša bodočnost. Vodilnl sloji vseh kulturnih narodov posvečajo zaradi tega glavno skrb vzsoji svoje mladine. Mladina pre-vzema kulturno dediščino preteklosti in io oplodi s svojimi mladini živimi ustvarjal-nimi silami ter jo tako živo prenese v bo-doonoFt. Mlade generacije so torej kulturne vrednoto ohranjujoči in pomlaiajoči ele ment. Od telesne in duhovne usposobljeno ?ti mladine zavisi kulturna rast narodnih zaiednic. Ni zaradi te?a h;dno. ako se ie v zadnjih dp^etletjih tako silno rn^rnahni-la ena izmed znanstvenih pano?, ki razis-kule zakonitosti telesne in duSevne rasti otroka in mladostnika. Ta panotsa ie mla-dinoslovje ali s tuiim imenom -pedologiKulturna Ljubljana nai bo ponosna, da bo v dneh 26.. 27. in 28. t. m. lahko gosto-liubno sprejela v svoji »redi mladinoslov-re vi (triijrpm vsesTovnnsVem ped.ilo-škem kongresu. Ob tej priliki moramo še posebno opozoriti vse naSe vz^oiitelje, starSe, kulturne in soelalne delavce ter vso ljubl.ian-ko intelisenco na pomen in važnost predavani, ki Iih bodo imeli odlični znanstveniki-mladinoslovci na tem kongresu. Ljubljana še ni vajena kongresov te vrste, še nima tolike znanstvene tradicije, da bi ji samo po sebi prišlo v zavest, koli-kega pomena so znanstveni kongresi za slehernega inteligenta in kulturnega de-lavca ter za ugled celote v mednarodnem znanstvenem in kulturnom svetu. Kongres mladinosiovcev bo prilika za spozna-nje nivoja znanstvenega dela domaćih in bratskih slovanskih znanstvenikov in kulturnih delavcev na področju mladlnoslov-ja. Program predavani in prireditev na kongresu je tako sreČno sestavljen. dn bo nudil strokovniakom in lajikom popoln pregled napredka in uspehov mladinoslov-ia v Jugoslaviji, na CeSkoslovaškem, v Bol gariji in na Poljskem. Marsikatero izmed predavani nam bo pokazalo, kako smo doma še v zastanku v znanstvenih panogah, ki se pečajo s problemi mladine. Po se-znamu predavani sodec borno presenećeni spričo dejstva. da Jugosloveni poznamo samo iz tuiih knjig mnoge probleme, ki jim posvečajo drugi narodi vso pozornost že deletletla ln žrtviijejo za raziskovanje in praktično uporabo iz?ledkov s tega pod-ročja milijone v denarju in svoje najbolj-še znanstvene moči. katerim omogočajo delo v razkoŠnih laboratorijih. Znanstveni institut našega rojaka pedologa prof. Rostoharja v Brnu je na primer tako ob-se?en kakor celorna naša univerza. V četrtek dne 26. avgusta ob 10. bo na Taboru slovesna otvoritev kongresa. Po-poldne ob 14. bo vrsto pređavanj otvoril na> mojster prof dr. Karei Orvald s preda vanjem o predmetu, nalogah In kulturnem pomen'i mladinoslovja. Predavanje našega odličnega vzgoiitelja in znanstvenika prof. dr Ozvalda. čigar globina in temeljitost v obra vna van ju vseh vzgojnih vprašani je znana in priznana, bo posluSalcem dala pregled o obsežnem znanstvenem podroČ-ju. ki ga raziskujeK) moderni mladinoslov-ci. Posebno opozarjamo na njegova izvaja-nja o kulturnem pomenu mladinoslovja. Prof. dr. Ozvald ni samo suh znanstvenik, temveč znanstvenik-filozof. ki se bolj kakor druai pedagogi zaveda organske po-vezarosti sleherne znanstvene discipline s celotno kulturno rastjo celotne kulturne zajednice. Bolj kakor kdo drugi je ta naS vzgojnik poklican povedati. kolikšnega pomena je mladinoslovje za kulturni nivo narodne zajednice. Drugi predavatelj zdravnik primarij dr. R Dragaš bo predaval o skupini otrok in mladine kot socialno-pedološki in zdravstveni problem. Primarij dr. Drapaš je na-pisal že već studij o problemu otroka in mladostnika. Poznamo ga tuđi kot odlične-ga predavatelja, ki zna s poljudno besedo tuđi najbolj preprosti materi dopovedatl najtežje probleme o tesni povezanosti med telesno in d'iševno rastio otroka in mladostnika Studiral je v Angliji ln v Ameriki vse probleme, tičoče se vzgoje otrok z zdravstvene strani. V svojem predavanju bo razložil, kakšen problem je vsaka skupina otrok ali mladine (na promer razred) za vzgojnika in za zdravnika. Univerzitetn: profesor iz Brna zdravnik dr František Barant bo govoril o pomenu anomalij ra.«ti zobovja pri otroku. Do«ti-krat se starši in učitelji pritožujejo, da ta ali oni učenec ne napreduje v soli. in naj-večkrat nikomur ne priđe na misel. da je vzrok nazadovan ia slabo in abnormalno zobovje otroka Drugi kulturni narodi že dolzo posvečajo temu problemu vso pozornost. Zdravnik je pri njih glavni in prvi činitelj pri kontroli tele*nih in duševnih sposobnosti učencev. Brž ko učitelj opari motnje v razvoju učenca. je prvi 7!dr«vnik. ki ima besedo. in ne palica, ukori ln kazni Naši vzgojniki v praksi še ved-. no premalo upo5tevaio cdvisnost duševne-I ga napredovanja od tdtme normalnocti Da. ćelo od enega sa me ga zoba je včasih odvisna duševna zaostalost ali okrnjenost sicer nadarjenega otroka! Dr. W. Blachowskl iz Poznanja bo predaval o magičnosti pri otrokih in mladini. Za marsikoga bo to predavanje pravcato odkritje, kajti malo jih je, ki vedo, da igra jo v razvoju otroka in mladostnika magične predstave včasih odločilno vlogo in da je ta pojav tuđi že predmet znanstvenega raziskovanja. Univ. prof. dr. M. nyl>ouski iz Poznanja bo obravnaval problem dozorevanja volje. Problem volje postaja centralni problem moderne vzgoje. Dolgo. predol^o so memli vzgojniki, da je vtepanje et.čmh im-perativov in elementarnega znanja v glave učencev glavna naloga vzgojnika. Volja in sodelovanje učencev se jim ni zdelo važno. Danes vemo. da je golo vtepanje bre* aktivnega sodelovanja gojenca ne^miselni početje. Vse mogoče so nas v Jolah učili Ie hoteti nas nišo učili, ker naši vzgojniki niao vedeli, da je treba vzcajali in razviia ti tuđi hotenjske sposobnosti učenca. Izva* janja prof. Dybowskega o dozorevanju volje bodo opozorila na to veleva/.no bistve« no vpraSanje slehrne vzgoje, saj je malo vzgojnikov, ki so jima znane zakonitosti, po katerih dozoreva v otroku in mladost-niku volja. Naš antropolog docent dr. B. Skrrlj bo predaval o določitvl spolne zrelosti deklet po biologiji in po kazenskem zakonu Dr. Škerlj >e edini med na5imi mlajšimi znanstvenik!, ki se intenzivno bavi s problemi evgenike. Z znanstveno metodo statistike in poskusov orje ledino na tem področju na slovenski kulturni njivi. Izbral si Ie ta kongres zanimlvo vpra*anje o spolni zrelosti deklet z bloloflkega staliMČa in * stn^i-3Ča kazenskega zakona. Gotovo je z»^1e<1il v tem problemu nesoglasje med pojmnva-njem biologov In prav'nikov. Njegovi 1z-sledki bodo zaradi tega zanimali vzsoinlVe starše, pa tuđi pravnike. Na važnost ln pomen pređavanj drugih Stevilnih predavatelj na kongresu borno še opozorlli. Za vse zanlmiva bodo zla?ti ne-katera predavanja v m!Rdinoslo\Til. birt-lo§ki, higijenski, psihološki, sociološki, so-cialno-zasčitni in v sekciji za uporabno mladinoslovje. fielejsttfeci KOLEDAR I>an*«: Tor^k. 24 »TtrnM« k«to?ifani: .l^r-nej DANAŠNJE PRIREDITVF Kino MAtiea: Duet Kino Ideal; Bedni (Les Miserahle^) Kino Sloga; Nc^mrtne melodije Kino Siska; Zemlja emeha. D E t I It \ V K E K A R N E Dan«***: Dr. KTrM^t, TvrS^v« r^«ta 4^. Trn-korrv dfnl. M^ni trj? i. I>t«r, AHetihtir-2ora ulica 7. SPORf Kdor zasleduje na^e lcolcs^rsko 5pnrtno giban ie, bo gotovo uvidei. da je kategorija prvorazrednih dirkačev znatno đcc;mTrana in da ni ^ tdeti već tistih KorKenih in agilnih ftntov. k! so Še pred teti igrali pr: Hir-kah važno vlojjo. \cknj jih je pobrala vo-j«ika Mužha, nekjj jih je zaradi padanja njihove dirka*ke moči opustilo dirka*tvr>, nekaj pa je to opustilo 7aradt tefla. ker se kljub dolgemu udejstvovanju nikakor ni*o mogl; preriniti v prre ^T^te zmagovalcev. t. j. ker so 7 njimi v vrsti vedno eni in ? razvili v i/bornc dirkače-spnntcr^e. Tu pa tam je na dirkali^ću videti tuđi poi/ku*e motomega vodstva V nedeljo 25. t. m. homo po i^vrSenem programu imcl? priliko videtr tuđi to vožnjo v k.ikih 20 krocih, pri kateri bodo sndelovali Kafič, Gartner in Abulnar. Za njimi se obi:a nastnp mo-toristov, ki hodo imeli po'zkusno vožnjo 7n svojo tekmo /a državno prvenstvo, ki bo 5. septembra v Zagrebu Sportnepa užitka bo torej v r.edeljo na »Hermesu« ve5 ko dovolj — Kar se tiče nastopa na-e£a izbornega Lavrha, o katerem »o pisali, da bo vozil tuđi v nedeljo moramo sporočiti, da je bil nenadno odpoklican z dopusta t Niš h kadru. Ne*re^na ljube?.©« j« v re>niei najwrefn*»j- FHo7of ia potmehjije mi^li na •mrt, nikakor pa ne tvojmu riTmatitfBM. štev. 195 »9LOVBN8KI NARODA tn«. li tft^i ^ Stran JJ DNEVNE VESTI — Ljubljanski Jesenski veleaejem nam bo zopet pokazal plodove na^c^. dela v vseh panogah gospodarstva In Kuiturnega Lulejstvovanja, bo ogledalo vseh na&ih us-pehov, v katerem fie zrcali trud in uspeh poedinoev in društev. Ljubitelji prirode, ki se bavijo z okrmsnimi ribicami in cvet-licami, bodo gotovo prijetno presenećeni, ko si bodo ogledali v paviljonu >Q< ra&» stavo kluba, akvaristov in drufitva ljubl-teljev cvetlic. V raju bajnega rastlinstva se bodo lesketale v lepih akvarjih ribice Iz vseh krajev sveta. Zastopani bo-Jo rod zobokrasov a svojimi živorodnimi ribicami in te vrste gripi, mečonoši. sambuze, plat-pecilije in druge v raznih barvnih odten-kih. rod ameriških ostrižev z visokim plo-ščatim, kakor z dragulji posejanim trupom, rod cihlidov, ki mu načeluje pra-menasti jadrač iz Južne Amerike, labirin-tovci, ki nišo odvisni od kisika v vodi ter vsled tegu podobno prikladni za akvarije, se nam bodo predstavili z vrste veleperk in beta. Tuđi zlatih in domaćih rib ne bo manjkalo, poleg teg-a bodo pa zastopane vse vodne rastline. V lončkih nam bodo pokazali ljubitelji cvetlic rsznovrsrtne in krasne zastopnike boginje Flore. Vsem ohiskovalcem bo ostal paviljon ?>G€ s svojimi nepozabijivimi vtisi vedno v Sfpominu, saj bo podoben raju. * Fr°*»iava mature. Obletnica mature na Ljubljanski gimnaziji iz leta 1902. (razred a in b) bo 30. avguata v L/jubljani Fcstanek pi maiSi (v frančiškaa.^ki cerkvi) ob 8.15 pred Prešernovim spomenikom Tovariši in gg- profeeorji, ki bi morda ne bili prejeli vabila, so vsi vabljeni. Nadalj-nje prijave »prejema dr Fr, Ogrim, kr. banska uprava Samo še danes! Razkošna opereta s temperamentno Mariko R6kk DUET (Und du mein Schatz fahrst mit) Partner Hana Sohnker Poslcdnja ljubezen I\rana Straussa — kralja valčkov — v filmu NESMRTNE MELODIJE Komorni pevec Alfred Jerger, Lizzi HoLzschuh, Leo Slezak Predstave danes ob 19.15 in 21 15 uri- — Slovouec augažiran za scenograti * Fanjalukj. Ob koncu pretekla sezone je Narodno gledalište v Banjaluki raspisalo nio:?to sceno«!rafa. za katero se je potejo-valo več interesentov. Angažiran jo bil g. Kruno Vavpotič, ein naSega akademskega ^likarja Ivana Vavpotiča, ki jd bil dalje časa tuđi scenograf pri Narodnem gledali-£ru v Ljubljani ter je naši javnosti znan po svojih izvrstnih akvarelih. Bruno Vav- potie odpotuje v Banjaluko že ta ui^^c PanjaluJUo tjledališče ima v svojem letoS-n.inn programu tudi Golarjevo *Vdovo Košlinko«. — Putnik priredi dva izleta z vlakom. 20. t. ni. enodnevni izlet v Belokrajino na ž^jriianje pri »Treh farah« v Metliki. Cena vožnji 47 din; vožnja in kosilo 6_! din. Dne 5. septembra enodnevni izlet na Rakek k o'Ikritju spomenika blapopokojnemu kralju Aleksandru I. Popoldsie obisk Postojneke jame. V*se ostale informacije pri biletar-nicah Putnik. — S posebnim vlakom v Rajhenburg in ZagrH» 11. septembra ob tradicionalnem rltirškem roinanju< ere vsakdo, ?e prebe-re podrobna navodila, ki jih po^ilja brez-plačno 3Družina božjega £veta£. Ljubljana, ^v. IVtra nasip 17. — » orllašafte tcč s prijavo! Udel^žite pp fnoilnevneiza izleta v Tr$t dne '29. av-gusla. Cona vožnje z kolektivnim potnim listom znasa samo 130 din. Prijave spre« tema Izlftna pisarna M. Okom. Ljubljana, hotel Slon. telefon §t. 2G—4.">. Vhod iz Pre-J^rnove iilife- — Angk^ka mornarica pritle naJailran. \? Splita f>oroiajo, da bo tuđi leto* angle-*-ko brodovje obiskalo naše luhc in gicer v rasti o<\ 0(1. avfjueta do 8. septembra. V I-iihrovnikii pristanka ru^ilec ?Aberdeent in križarkn ^Wollwirh«. V Splitu se bo za-?idra!a križarka >Hoodt, eden n-ajvečjih brodov aniilcške vojne mornarice, a v Bo-ki Kotorski se bo ustavilo brodovjo ru5il-c«?v II. liviziip anel^ško mornarice*. — Tri žrtve napadov. Snoči ao prepe-liali v bolnico mehanika Konrada Pepela 12 Mozirja, ki se je peljal z motornim kolesom Iz Ljubljane v smeri proti Kam-uikii. kjer ?ta ga pa na cesti napadla dva neznanci. Vr^la, sta g*a 7. motomegra ko-lesa. nakar ga. je eden izmed napadalcev dvakrat zabodel z nožem v hrbet. — V 2e!imljah so neki f aut je napadli posest-nikovepa Fina Antona Jurjevčiča in gra poskokova li po g:Ia\*i in po životu. — žr-trv prctepflSkih fantov je posta 1 tuđi po-srstnikov sin France Cankar iz SmreČja pri Sv. Joštu nad Polhovem Gratrok. Eden je bil 9taj ^e^t, dni^i pa 7 let. požar *e je tako hitro razširU. da ee otroci nišo mogli refati *ami. p« tuđi nihče jim n? moffel priskočiti na pomoč. Iipod poirori^'a so itkopali toclcn^li trupcloi. — A vio je padel 30 m e10**«^©- v ne" deljo popoUne «e je doprodHa hu»ia a-ro-moHiifikn n«*^re?a v Duirem Selu med Bu-knvico in Njesiifem v Crni gori. kjer ne j« vozJio 7 potnikov h Kotora. Sofer ?e 5° hotel irofmiH tovornemn ivfomohihi, nenad-no ere^anje pa sra jp taJco tme^lo. <3a jo prevH? nanrlo obrnil Tovomi avtomo*>n j*» zadel Iiiic^iisni «ivto v N>k. Aa je pa^d po poborju 30 m jrlohoko Hti^p ranjeni po pnlkovnik Vn-kotić. rk^ Knlndjerović in Milo T^tar. načelnik kfinetifcke^.T oH.ieTkT v p. — Brat nbil brata. V Knsto-ijr nri Za-crr^Hu s*» Srata Tvan in Pepo Ba^frn Že Hoteo nw»ta raznmel?i. Vp^po =fa «<* prenl-rala in vrpcih tiHi prf»ter>n!a. V poned^-liek 7V«p*»r «ta obn popisala, vsnk v druni uo^t.'lni. Zjutrni sta §«• pr^r^f nat»*p«kana «ro'ra?a na nlipf fn «o raoola pretepnti Ivan. ki j'p hi! mo^n^j^i, ie P*»p? po^r' nn fla. nato pa jp po^rabil rile In ?a rabodrl v vrat fn pr«a. To mu ?** n? bilo 7adost'. ^p na umiraforeffa je v.^rkrnt ^treljal. Po Kamnvoni 7lA(rinTT f«* Tvan po^'fl£?nil. a ?n ira oro?nikT kmahi aretirali. — ArfomobiNka ne«re?.-i pri VinkoTcib. Stroi^vodia olektrirne eentral^ v Vinkov-f'b Rrulolf Kfert fe nerTarno kupil maih^n avfoniobil in je v ned^lio npnravil frl\MT>ai s 14]ptno hrerko Rožieo krawi izlet v bTi?-njo okolico. Vozil \p prerei hitro proti Županji, kfer pa mu fe od poredala zavora. Avfomobfl se i> v??lo oblačno fn nestanovitno vreme. V^eraj \o doževalo v Ljublinni. Ma^fhorti. 7a scnaAala 11.7. Iz Linbljaite —lj Zatvoiitev prehođa skozi Latterma-nov drevored. Vsled prireditve jesenske-ga velesejma, ki bo <>d 1. septembra do 12. septembra, bo prehod skozi Latter-mannov drevored od spodnjega dela otro-škegra igrišča mimo velesejemskih pavi-ljonov proti pivovarni Union zaprt od 26. avgusta do 17. septembra. —lj Združen je trgovce v v Ljubljani ob-iavlja, da bo vpieovanje v trafovsko nada-lievalno 5olo za voto 4. septembra pa od 9. do 11. do-poldne. Nov inči morajo 1-iti stari 14. let in mora.io pri vpisu predložiti zadnje 5ol^ko sprirovalo. zdravniski izvid in unio pocrod-bo. 7a sprejem ie treba imeti rtajmanj dokončano visjo narodno ^olo ali pa tri dovršene razrede srednje koIp ali niesčaneke ?ole. Z nianf^o izobrazbo bodo sr>rei?ti lo v primeru zado^stnesa prostora, \ovinci. ki po dovršili nižio srednjo ali mešoansko c*ki priredi.jo vLjubljani na Taboru svoj veliki konoert v če-trtek 20. t. m. ob 21. na čast pedološkomu kontjre»u. Vetopnire za sedeže po enotni oeni 10 din se . 1. ni. "Tzl*»t v Horjul (postaje: Les no ^*rdo, Horjul, Vrzdenei1, Rrozje, Pobrova). OJhod s Kon-•irpsnoga trsra ob 2. popoldne. Zjrlasiti se je v trsrovini Podkraj^ek na Jurčičevam trpu. Avtobus 25 din. —lj Vpisovanj© v drž. konservatorij in ?olo Glasben? Matice ljubljanske bo od 1. septembra dalje v obeh pi^arnab v Gospo-eki ulici. —1$ Naidrn* kosar« s (atin«kim bUcom. Hlaoej* Lojze Vamberj?er iz Tomačevega je pred dnevi opazil na možčanskem polju neke^a mo.r «> usotovili, du je bila roba nedvomno nekje ukradena. Oškodovanec naj se z^lasi ntt kriminainem oddelku na policiji. —lj Razne tatvine. Iz kamnosaške delav-nice Franca Kunotarja^ pri pokopaliSCu Sv. Kri?-a je bilo v teku časa ukradenih več razli?nih kladiv . za obdelovanje kamenja ter drusfega orodja, v skupni vrednosti nad 4000 din. Vilku Baet-Ierju iz Ptuja je ne*, do ukradal \* žepa, najbrže na elameni kolodvoru, rjavo li^tnico 6 300 din, tremi srečkami in raznimi dokumenti. Iz bleva na Celovžki cesti §t. 91 je odnesel voeraj ponoći draen tat kompletno konjsko opremo. Lastnik Alojzij Breceljnik je oSkođo-van m 250 din. Iz stanovanja Antona Tlca v Florjanski uliei et. 13 pa ie nekdo uftrada! siv suknjič ter telovnik v skupni vr«d-nofiti 300 din. _lj Zob^zdravaik dr. Bodascbecc ii»»et ordinira, —lj Oetlifa« nifteft priredi Ktab ljubitelje? cvetlic v Ljubljani na jwpik»m veleaejmu. Ra« je cvetje vedno hvmleften predmet za razsUvljanje, vendar a« bodo prirediUlji prav poaebno potrudili, da xa-dovolje občlnatvo. Zlaati bo lepa mastava. lončnic. Vsebina. razatave ae bo vaak dan menjaJa. Na sporedu je tuđi kraaen aor-Ument dalij, velika razstava vrtnlc, kate-rih bo preko 500 sort, nadalje eortimentl as ter. cinij, gladijol. anemon, bejfooij, nonbrecij itd. Tej razstavi bo priključen tudi vzoren sadni vrt, zasajen z najple-menitejšim Spalirnim sadjem. —lj Zveza pospodlnj se bo na jesen-skem velesejmu podala v kraljesrtvo otroka. da mamice in njihove male razvedri in Se obenem malo pouči. Saj je toliko le-pegu, zanimjveg^, v življenju otroka, osre-čimo to življenje, dajmo mu mladost, kl mu bo za vse življenje veder kažipot. Slepar z zavitki svinca Ljubljana. 24. avgusta ?le4>arjj postajajo Hm dalje bolj icnajilji- vi. kar priča Izredno rafiniran trik. ki se jra je poslu/JI noki mlad moški. kateremu jo policija fe na s!ed».i. Prefpklo soHoto Popoldne je stopil v tr-covmo »Pri »oJn^u- na Nabre/.ju 20. *(>j>-tembra -podobno oMečen. pdbližno 25 let ■ far mo^ki. ki ?e je sanimai za razne vzor-re *raj<\ Predajnika Ivanka V. mo v trfpovini potrehovaM drobiž. je pri*!a *leparij;» na dan. Ko je narnrer prodajalka o-lprla zavitek. je na -voje nemalo 7aču«1enje na^Ia v ^avitkti lo par dvoiinanFkih kovan^ev. po,-! temi pa j<* rirala v zavitku navndtia Fvin^ena revVn v premeru kakor era imnjo dvodinarski 1"^-vanci. >lepar pa »*e ni zadovolji «amo 9 ^m podlom, ki ?*> mu i<» popolnotna po>ro-ril. marveč je o^lšei dalje proti trpru in Pto-p:] ~p v trrrovino >Pod lemena/tom«. kjor je znbteval 8 m bla^a z.i obleko. Tzbral si je reden «*iv vzorec in ko mu je prodajaloc 7.1 vil b]acro. za katero fe TjnSal ra?wi «r>1" Din. je 8-lepar plaeal orijrinalii'h zavHskov. v kate-rih naj bi bilo po 50 Din. ki jih je trerovec tiKli ^pre.)cl. Tudi ti sa vitki <<> b^i opremljeni 7. žicom trgovine Tirar. raradt Česnr frTovp,- (snloli ni oomi^li! n.i TnožnrM»f poJju- fije. Ze cez neka.i troniifikov na je nvidel. da je nn^edel drznenui prevrjnnou Skoril jf» 7^» njim na ulico ter s:a »kal po trpi, goveda 7a.man, ker je med tetu fe odnese! Zadevo sta oba oU:odovana takoj aato prijavila polici}5, kanior sta poslala tudi za-vitke, ki jih je razpecaval slepar Uvedena preiskava je dognala, da je bil žig omenjene trgovine ponarejen in se je slepar pri tem poslu/cval navadne ročne tiskarne. Iznajd-ijivi goljuf je bil tako drzen, da se je po-služ;l istega trika tudi >e vccraji ko je ku-pil na trjBu par ćevljev prav tako z zavit-kom kovancev po 2 Din. v katerem pa je prodajalkfl našLa svinčeno cevko. Osleparjenci so opisali premetenca kot človcka vljudncga obnašanja, ki je na prav-ljal soliden vtis. Star je približno 25 do 30 let ter je bil obleJen v temno modro obleko: s seboj pa je imel tudi rjavo aktovko, v katero je spravljal prislcparjeno blago. Iz Zagoffa Drž. meščanska tola v Zagorju ob S i-(sovanju naj prinesr vkiU n^e-nec zadnje šol-Nko i-zpričevalo. 20 Din za zdravstveni fond, kolek za 5 Om xa prijavo. Davčno potrdilo s kolkom ^0 T>in za o*lmero Solnine in 3 Pin za dijaško knjižio^: tu vj>> v prvi razred tudi krstni li*t. Dne 6.peptrimbra, na rojprni dati Nj. Vel. kralj« Petra IT.. <^e 7l>e-ro vsi učenei pred župno cerkvijn ob 0.45, U pe ipleleže slu7.)>e l»o^jp. V ce-frrt^ 0. septenihra tx> oh 8. (Vtvcntvona ^v fnaš?i. \f>] učPTioi naj ,~e z^ero oh 7.45. p>tp<] župno <-prkvnjo. Re4ni pouk «f» ho priče! 1O. f:p-rv_ tf-fijiKra ob P. Ponavljalni izpit; bodo 31. av£nij*ta ob R. — Treureditev šo!odo izffotovljeua o-gosto doga ja. da brezvestni ljudje iz ma-ščcvaoja *V ikodoželjnosti ovajajo nedolž-ne ljudi. Policija dobiva navadno anonimne ovedbe, na katere pa reagira in imajo »osumljenci« velike sitnosti s hišnimi pre-iskavami, s sodn'jo in tudi osebno svobo-do navadno izgube, ker jih aretirajo. Posebno kočljive »o ovadbe takc vrste, kakor jo je posla! ljubljanski policiji obtoženec Franc škof, ki je ovadil delavca Vinka Fin-gusta in Franca Snoja ter zasebnega urad-nilca Avgusta Ogrizka. da so nevanv komunisti, da imajo doma prepovedano ko-munistićno literaturo in propa^irajo ko-munizem v Jariah. V svoji grdi lažni ovadb^ je delavec J^kv>f zahteval, naj policija vse tr »osumljcncc« takoj aretira, kar se je tudi zgodilo. Po temeljiti preiskavi se je izka7alo, da so vsi trije nedolžni. V* ovadbi je Skof nami?nil, kdo je pisec. rmdrr'sal se pa ni. Napisal ie, da policija lahko i/ve pri delavcu De/amt in njegovi ženi Mariji, kdo je pi»ec ovad-be. Dežanova sU pojasnila, da je pisce skof. ker ju je Ic-ta prosil za »podatke«, ko je sestavlja! ovadbo, Skof ie bil tudi tako ncvramcn, da je med preiskavo trdl, da sta 2a Oe/anova presnvonla. naj ova-di Finjiusta, Ojjri/ka in Snoja. Zaradi te-2a su se morala pred sodnikom zagovar-jati tudi zakonca De/anova, ki sta bila kn-kor ^kof obtožena prestopka zoper pra-vosodje. Franc ^kof ]c zaposlen na pokopali^ču pri Sv. Kri/u. Prescnetljiva je bila njegova trdovratnost na fjlavn5 ra/pravi. Trd'l je, da je napfsal ovadbo v dobri veri. f'e-prav ga je sodnik nekajkrat ono/-oril. da so po ugotovitvah policije njegovi osum-licnci čisto nedol/ni. je >>kof venomer tr-di!, da nišo. Skoraj fanatično je prepru'an, da je storil dobro delo, ko j:h |e la/no ovadil. Soobtožencema .Turiju in Mariji De-žan se ni bilo treba dosti zagovarjati, ker je Skof priznal. da £a onadva ništa nago-v^rjala. naj napi>e ovadbo. Med pre:skavo ie zvalil krivdo na De/anova, pred sod"1'-kom je pa skoraj s ponosom pr:znal, da je po lastni volji napisal ovadbo. De/an ni dosti govoril. namesto njeca je moraU govoriti žena, ki je pojasnila, da se je Skof maščeval nad osumljenci zaradi nekce^ prc-pira v hi^i. Ohto/enci in »osurnljenc'« ssi namreČ stanovali v isti hiši v Jar^iVi. pa so Se kdaj sporckli /aradi otrok. $kof je bil posebno je7en na Finausta. Fincust, O^rizck in Snoi so b;li zasli^ani kot priče. Finfiust je povcdal. da je misli!, da ie $kof njegov prTiatelj, in je bil r.i»-očaran. ko ie zvedel. <\a ga je ta »prijatelj* ovadil. Sodnik: Zakaj vas ie ovadil? Fingust: Tar trdo dclam in dostoiro ?i-v"m, on pa Kl rad dobro živel. pa nič ticla!* Dr/avni tožilec: $kof. sedaj boste pa vi ričet jedli! ^kof; To homo pa videli! Državni tožilec: Da, §€ preden bo enajst urđ, borno videli. Ogrizek je novedal, da se mu je ^kof oprostil, ćeš. da je njega hotel »ven izrezati« na policij\ pa ni §lo Sicer pa Ogri-zek 5kofa do preiskave ni poznal. Snoj je izjavil. da se ic Škof hotel maščevati. So-sedorn je ŠJcof vedno dopovedoval. da je bolj »kiajt« kakor vsi drugi. Sprva je tajil, da je pisec lažne ovadbe, potem pa se je ponosno tekal na prsa, da je sam pisal policiji. Sodnik je ra7.srwi:l d* ie Franc ^kof kriv, kakor ga obtožuje obtožnica, in mu je pri-sodil 3 mesece strogega zapora. De/anova sta biia oproščena Obsojenec ^kof ka/ni ni sprejel. Stopil je bliže k sodniku in je hotel vnovič doLazovati. d^ so njefiovi »osumljenci« kriv\ sodnik pa ga je na kratko odpravil. Za svojega otroka m ie potegnila Pred meseci je mizarjeva žena S. Franči-^ka nahrulila na $o!skem vrtu pri 0. M. v Polju tamkajšnjega šolskega upravitelja. Kričala je, da so se Ij-udjc na cesti, ki vodi mimo vrta, ustavljali in se posmehovali upravitelju, ^lo je zaradi otroka. FrančisJca se je potegnila preveo gorece /a svojeua ijubljenca, ki ga je šolski upravitelj po njc-nem mnenju prehudo naklestil Pagiavec je morda zasluži! kazen. morda se je mati po pravici potegnila za svojega otroka. to-da na javnem pmstoru ne bi smela nahru-Hti šolskega upravitelja. Rekla mu je, da je sramota, ker pretepa revne otroke. Pred sodnikom je energična mati trd'la. da «« je lepo priklonila pred šolsJcim upraviteljem in ga mirno vpraiala. zakaj pretepa njenega otroka. Soteki upravitelj, ki je bU klican i* pričo, je i/javil. da r je takoj zapili vse žaljive besede. k' jih je tcdsj mati izrekla. Sodnik je ohtoženki pri:»o-ldu Jesenku, da bo z lahkoto plačeval obroke za kolo, ki mu ca je Jesenko prodal. Kolo ie bilo vredno 1700 Din. Kot jamstvo j© B. dal Jesenku svojo plačo v tovarni. Na žalost je bila njegova plača za daljšo dobo že za-sc/ena. V Slovenskem Javorniku je pa iz-vabil v škodo tvrdke Vok novo žensko kolo /.i 1430 Din. Prodajalko je spravi 1 v /moto z lainim /atrjevanjem, da se je jjle-de kolesa ?e dogovoril ? zastopnikom tvrdke Vok. To kolo je B. kmalu prodal i% 7(10 D;n, ker je nujno potreboval dennr. \eselje njegove žene, kateri je Mio kolo riamenjeno. je bilo dokaj kratko. Ker je bil R. zaradi prevar že ktznovan, *c je s(xlnik prepriča!, da ie obtoženec ime! ie od početka namen oslepariti prodajalce in ga )c obsodil /aradi prestopka /oper imovino po 5 334/1-2 k. ?. na 4 mesece strožega zapora in na 240 Din globe. Ka) pa ie to — sedma velesila, o kateri kp v sedanjem na+flo i uzećem iVaau toliko pi^^, porefete. Na rar.stavo, kar tja pojnlitf in vi'.ieli l>ot*t?, nele, knko ta stta.inn f^tvar nastane, Še sveŽ, po harvi đi^eč li«t bo^te lahko imeli v roki. ko boste Sli skori paviljone in obl^udovali dro*>ne strani Vodnikovih Novir, konuij verje ko pratika, pa • lolfjo vrsto na^lednjih, ki ?o v razni obliki in v*'likosti do najvefjojia <^>se^za arneri^liih liritov, $li meil naroČnike. In zmajali host« z glavo, kaj je to velesila. na>**ia tiska, ki jp nani7a1a vivtire na skoro TJ lnilijartl strani in poslala pf^tro gradivo fK> na^i 1°: p\ 7,f»rnli". £'** bi povezali v*» t»* strani v Wo-lelarje in jih postavili drujr pol^ff dru^ra«, bi morali vzeti palico in se dol.ro zalofciM za jK)t, preden bi \x\ vr^kraln^iu pri'P.off- van ju dosegli koner te doljl^ k;'i"e knjiff. Tri vidoli iKvte možii, kako r^d: /a strojem, tipka, in tipka, iz stroja \>a lete vratice — delo. ki hi mi v starih lopih ^*sih mor.ilo opravljati do '&* c^tavrev. Pa, na velesejmu si' jf tifaborila spdma velf^il«! Šahovski turnir v Skoplju V nodeljo so odigraJi osmo kolo nacio-nalncpfa šahovskega tumirja. Martlni^ je igrtil proti Preinfateu Niemcovic>vo ob-rambo in je v središnjici dobil kvaliteto, je pa slabo nadaljeva! in na koncu izgru-bil. LeSnik se je branil proti fcorliju s h<~»-landsko obrambo, izsilil si je dober napaU in zmagfal. Polja kov je premag^il Hediija, Savić In Fopović sta remizirala. Jerman pa je iz^ibil proti Busku. Partija J^nke-švab je bila prckinjena v boljSi poziciji za Jonkeja, prav tako tudi Carev-Bidlć v nejasni poziciji. V nadaljevanju preki-njenih partij iz VI. kola je Preinfalk v konćnici porazil Buska. Popović in Mar» tinić sta remizirala, prav tako Jonke in Hedži. V ponedeljek so igrali deveto kolo. Re-mis ao se končalo partije Bidić-Jonke in Martinić-Savić, dočrm je švab izgnbi] v Rettijevi igri proti šorliju. Fi-aJicoska partija Le£nik-Poljakov je bila prrkinjena v boljši poziciji za Po!Jakova, prav Uko tudi partije Hetiži-Busek. ProKopljević-Ca-rov ter partija Jerman-FreLnfalk, kjer p» ima PreinfaJk boljše izglede. Stanje po devetem kolu je naslednje: Ka čelu tabele sta že oba Ljubljančana Prein-fa]k 6 <1) in Sorli 6, slede Popović 5 in pol, LeSnik 4 (2>. Buaek 4 (1), Martinifi in Savić 4, Jorrnan in Poljakov 3 in pol li). Jonke 3 <2), Pmkopije\i<*h ft\*ab In Bidić 3 U). Carev 2 in pol (2), Hedži 1 MALI OGLASI fieaeđa 50 par, davek poaebej. Prelcliei. tsjave oeaeđa Uto U—^ davek poaebej Za plamene odgovore * lede malih ogla»ov je treba priložiti mamico. — Popuatov sa maie offlaac ne pna Beaeđa 50 par. davek poeebej. Najmanjal znesek 8 Dto »0 PAK ENTLAHJB ažuriranje, rezeoje zavea, peri. la. mono^raroot. gumbaic« Veli« kl talogi perja P° 6TO DiD ».luli'enac Go^po^^etska 12. . KATERI GOSPOD etarejii bi posodil dami 500 din za takoj. Neanonimn« po-oudb« na uprava >Sk»v. Narodni« pod >f akojc 1067 Beaeda 50 par. davek poaebej. NajmaojaS saea«k 8 Din la NAMIZNE HRU5KE jabolka, debele »live kg din 2.75 po 30 kg franko voznina razpošilja G. Drerluibr, Tuzla. 1976 V MEfcIQI prodam zaradi »el'ttve na pro- metnam kraju dobro vpeljan nov proda jalni paviljon za bra njarijo. Prodajna cena pri ta-kojgnjem plafilu 3500.—. Hitre ponudbe na Franc Ho?e-var, Slovenjgradee. 1984 PRODAM orebove plohe, pnrovontne, debeli ne 7 do 10 cm nekaj tudi 3—4. dolžlna od 1 — 4 m. Na raipolaj?© 12 — 16 kub. n. Ponudbe na na#lor: 6mtd Fr»na, Drajgoit. 2«lezoiki. NARODNA m TlSKARNA I UUMJANA I KNAfUCVA » bvrSuje vss vnsn 'nsjfovut PRBPROSTB M MAJFINBJŠM Makulaturni papir prtdi ttprava ^Storetiskefa Naroda44 LIttbl|anat Katafljeva «Haa Wtm*9 f Stran 4 »SLOVINSKI NiRODc tank, M. tvrott 1MT. Stev. 130 Kdo vođi angleSko politiko V javnosti, ki se zatnmia za svetovno politiko in poeebej za politiko Angkje bo znana Stiri imena ang^eSkih potiti-kov: Chamlberlain, Edten, sir Robert Vansittart in lord Haiifax. V resnici ne vodijo an^leške politike le ti možje, tem več dobiva pravi obraz Sole z imeni v »vetu neznanih angležkih palitikov, ki fio: Maurice Hankev, lord Wigram in lord TweedarmBa\ Dva izmed njih flta tajnika, vendar ne podrejana. Sir Maurice Hankey je tajnik ang"leške vlade od leta 1919, poarua ves razvoj angleške politike in njeno ozadje najmanj taiko dobro kn'kor ministrstki preče za civilne zatleve aa Du-naju je razglasilo razsodbo v civilui to?.bi Viljemine \VolfinI moraia dobivati -J0JHK1 zhtih kro!i na loto. Lenpold Fenlinan 1 se je z mlado ženo razšel že po štirih !et:h m je lani umri v Berlinu v \ e-liki hedi. Tuđi njegova žena živi v bodi. Dobiva le iz uKiniljenja n*ko rento. 47 &i-linjrov na inesoe. Zato je tožila, ee. Zastopnik Habs-bur/.annv je iokazoval. i\\ ip bila renta obljubljena le Leopoldsi Ferdinandu in ne njeznvi /eni n'.ti 7a prinier, ce bi z njim Živela do .-mrti. Ker ac je pa 7 raožem r\/-Jla, je niti iip inorejo smatrati za WoKin-povo vdovo in torej'nima pravice do rrn-te. Soliste je to/bo lavniilo. »Prestolonasleđnikov« sin Pred senatom na Dunaju se je te dni zag:o\-arjal 53-letni bi\*ši filmski igralec Anton Dobrohruška zaradi sleparskih že-nitev. Izdajal se je neki ženi za oficirja v pokoju in ji natvezil, da je silno bogat, da ima v Jugoslaviji okoli 62.000 šilingov gotovine, ki je pa trenutno ne more dvi-gniti. 2eni je zmešal glavo, da mu je dala 2000 šilingov, ker je bil v »trenutni denarni zadregi«. Dobrohruško poznajo že temeljito, saj je rojen pustolovec." 2e od mladih let je skušal vedno žive ti na račun drugih in prav rad se je izdajal za sina presto-lonaslednika Rudolfa ter baronice Ve* sere. Največ se je smukal v aristokratskih krogih in ljudem je tvezil. da mora nekomu, ki ve za skrivnosti njegovega rojstva, plaćati većjo vsoto, da mu zaveže usta. Nekatere ženske so verjele njegovim baj-kam in so mu dale znatne zneske, tuđi do 15.000 goldinarjev, za. takratne čaše ogromne vsote. 2e 1. 1900, torej komaj 16 let star, je Dobrohruška že priSel navzkriž 8 paragrafi in je presedel večjo kazen. Pozneje se je pojavil kot huzarski rit-mojster in se lotil zlasti ženitvenih sle-parij, a vedno so ga razkrinkali in njegove kazni so bile vedno višje. Sedel je po tri do šest let, a vsega skupaj je pre-eedel doslej 24 let v zaporu. Več let je tuđi zalezoval in neprestano grozil nekemu bivšemu avstrijskemu fi-nančnemu ministru, češ, da mu je zape-ljal ljubico, ko je bil on v zaporu. Pisal je ministru grozilna pisma, da ga bo ustrelil in da bo pognal finanCno mini-strstvo v zrak. ZJaradi ten neumnosti je sedel poldrugo leto. Komaj so ga izpustili, je zapet začel z ženitvenimi sleparijami. Tako je temeljito ociganil upraviteljico neke g^rofije na Mad-žarskem in jo tuđi tako zmešal, da je kradla zanj. Ko so ga takrat pred poroto obsodili, se je obrnil k svojim žrtvam, ki so sedele na klopi za priče in ogorčen vzkliknil: >To ste vse ve babe zakrivile! Sramujte se!« Sedaj so mu zopet prisodili več let zapora. 200 novih oddajnih posta] >Prafter Pr^sse« poroca, da bo v kratkem zgrajenih po vsem svetu okoli 200 novih radijskih OKidajnih postaj in sicer v Evropi 62. v Južni Ameriki 38, v Zedinejnih drža-vah 32, v Aziji 18, v erednji Ameriki, Me-hiki in Kanadi 12. v Afriki 5 in v Avstra-liji 7. Eno največjih postaj za dolge valove e kapaciteto 300 kilovatov bo zgradila Nemčija in je zauimivo, da bo postaja ra-zen ant^n zgrajena pod zemljo. Postaja ln> nadomestila sedanjo odd. postajo Konijjs-wupiterhausen. Italija že firadi postajo s kapaciteto 70 K\v v blizini Bologne, manjšo z od da jno silo 20 Kw pa v Bolcanu. Ta postaja bo zvezana s studijem po kablu, pa tuđi z mikrovalovi, tako da za prenos ne t>o potrebna nikaka napcljava. V zvezi 6 tem poroča praski list, da bo-do tuđi v Jugoslaviji zgrajene tri nove postaje in sicer ena s 100 Kw v Beogradu, s 25 Kw v Zagrebu, z 10 K\v pa v Skoplju. Poljaka bo zgradila novo oddajno postajo v Lučku, Bolsjarija pa moČno oddajno postajo e 100 Kw v Sofiji, dve manjši pa v Varni in Stari Zagori. Tuđi v lslandiji !>o-do zaradili močnejšo postajo 6 kapariteto 100 Kw. 10 nemških zapoveđi za izbiro zakonskega druga Neinški odbor za ljudsko zdravje je iz-dal nova u radna pravila za pravilno izbiro zakonskega tovarila glede na naci-stičmo, rasistićno in politično zakonodajo-V pravilih se priporočuje: 1 Pomni, da si Nesnec. To pa. kar si, ni le tvoja zasluga, ampak si postal 8 po-močjo vsega nareda. Zato skrbi pri vsem, kar počneš, da bo koristilo tvojemu narodu. 2. Potrebno je, da ohraniš čistost duha in duše! Vzdrzuj se vsega, kar ti je no-traj^je tuje, kar je tvojemu značaju zo-perno in kar ti prepovedu'je vest. 3. Varuj pa tuđi čistost telesa- Tren-ut-ni uzitek ti lahko u-nići zdravje, pa tuđi trotfm otrokom ki vwx%Aom. Z^htevata no-rai tuđi od aamega sebe, k&r zahtev«« od OTojega bodočega Svljeo^ske^a tovari-ša. PtacMii, da bo* aetnJkl prednik. 4. Ako si «drav, ne ameš ostati samec! Kdor ostane bres uprav*čljHe^a vat>ka samski, a tem prekinja verigo pokolenja. 5. Poro« se iz ljubezni! Oenar je min-l|}iv in ne naredi človeka trajao srconega. Kjer ni božjega, plamena ljubeani, ne more biti srećnega zakona. 6- Kot Nemec si izberi samo ženo sebi enake krvi. Kjer se mesajo rase, ki ne spadajo skupaj, vodi življenje ljudi in na-rodov k degeneraciji in propadu. Nordska kri spaja ves nemžki narod. Vsak Nemec je pri tem več ali maaj ixieležen. Tvoja sveta dolžnost je ohraniU to kn in pomnožiti njene pripadnike. 7. Pri izberi zakonskega tovarisa se vprašaj po njegovih prednikih. V zakon ne stopaš samo z zakonskim tovarišem, temveč tuđi z njegovim rodom in njegovi-mi predniki- Dobre po tome e pa laliko pri-Cakujeino le od dobrih prednikov. Na svetu ni ni* dragrocenejfcega od dobre dedne osnove. Pokvarjena dedna osnova se ne more nikdar pretvoriti v dobro. Zato ne stopaj nikdar v zakon s sicer dobrim člo-vekom iz slabe rodbine. 8. Zdravje je pogoj lepote. Zdravje je pa tuđi najboljše jamstvo trajne sreče, ker je pogoj za lepoto in duševno uravno-veSenost. Zahtevaj, da se da tvoj bodoči zakonski tovariš »dranviSko p«reizkati, ali je sposoben za zakon- * 9. Ne dSči za zakon naksdar igračke, ampak tovariša za skupno življenje. Nalog*, zakona je roditi zdrave otroke. Temu namenu pa lahko slu*ij© le ljudje du-Sevno, telesno in rasno enakovTedni. kaj-ti \fsaka rasa ima svojo posebno dušo. Razumejo se lahko samo enake duže. 10. Stremeti moraš, da bos imei čim vec otrok. Obstoj naroda je zajamčen sele z otroki- Sam izgineš; kar pa daš svojim potomcem, ostane in tvoj narod živi vecno. Jezero s sladko in slano vodo V Ledenem morju Mizu murmaneke obale leži otok Kildin, ki ?^e lahko ponaša z edinstveno prirodno posebnostjo: ima jezero, čiirar voda tvori pet plasti dru?zo nad drugo, ki se medsebojno ftploh ne m^ajo. Ta prirodna posebnost je v Rusiji zakonito zaščitena. Ako napravimo prerez skozi jezere-ko vodo od z^roraj navzdol, usotovimo, da .1« igornja plast meter d2bela in sestoji iz navadne sladk? vode. Nato sledi tri do Sti-ri metre debela plast nekoliko slane vode, ležeče na plasti vode, ki vsebuje mnogo vec soli. Čelria plaet vode je rožnate barve, in eicer zaradi številnih lakterij. Najspodnej^a, peta pla^t je pa nasičena z žveplenini vodikom, tako da v uji ni ži-valstva: to je v oštrim naspro^ju z zgor-njimi plast mi, ki visebulejo mno^o vodnih raetlin in Eivalstva. kakršno živi v ^lani in €iladki vodi. Zato sodijo, da ima cetrta plast le purpurno rdeoe bakterije, ki ta-korekoi* neprodu^no ločijo zgornje plasti od strupene vode najnižjih plasti. Rdeće bakte>rij3 potrebu jejo za sebe uhajajoči žvepleni vodikov plin, ki zato ne prođira v zgomje plasti. Doslej se jim se ni posrećilo razložit! uganke petih plasti jezerske vode, to ^e pravi, odgovoriti na vpraŠanja, zakaj se voda med seboj ne mesa. Vsaka f'ast vode ima svojo toploto in co^teto. Otok Kildin se dviga precej visoko nad morje. Spodnja plast vode v jezeru ie najbrž osta-nek morsk? vode, ki sicer dri: lm a usahne in ee poslo]x;ma pomeša s sladko vovio, pri eemur navadno pogine morsko žival-stvo in zamre rastlinstvo. Tu in tam «*e živali in rastline vendar prilagoda spre-menjenim razmeram. Opazujejo, da eo v jezeru morske živali okamenelih form, ker &e živalstvo očitno prilagodeva postopnftmu spreminjanju slane vods v sladko. Ražen tega lahko opazujejo na jezeru še en ze-lo zanimiv pojav. Plima in oeeka bližnjega morja se kaže v manjšem obsegu tuđi na jezerski vodi, ki ©b dviga in pada ka-kor morska voda na obali. Ruski uoen^aki zato mislijo, da ob*ioji že vedno neka zve-za z morjem, očitno med rlastmi peska in kamenja, ki so filter, kjer pronica morska voda,- ne more pa pronikniti nie ži-vega ne iz morja v j?zero in ne iz jezera v morje. Odkar ljudje pomnijo, ja ostalo ravnotežje petih plaeti vode v jezeru ne-poruseno. Zvepleni vodik se tvori na dnu jezera v močvari iz odmirajocih rastlia in živali. Pesrai in rao.une ljudje napi sejo mnogo prej kakor plaOajo. Življenje je i>reveć kratko. da bi nara lahtko vzelo iluzije. N'ekateri pijejo iz ljul>ez,ni, nekateri iz ol»upa; Oe je \\uo dobro, ee prile^a obema. Nagrade xa totograflje ojnaiiEkrajlh V prinieri z bogati mi prirodnimi kraso-tami naše ožj? domovine imamo pri na« le skromno stevilo res dobrih fotografskih slik naših krajev, ki bi ee lahfeo z uso*»-hom uporabljali v naši tujekoprometni propagandi. V sodobni propagandi za tuiski promet, ki je tolike važnosti za na£e narodno gospodarstvo, zamorek> ravno pri-merne fotografske slike naših turističnih krajav in naših prirodnih krasot doseći največji propagandni učinek. Da bi v tem pogledu dala pobudo foto-amaterjem in tuđi poklienim fotografom, razpi^uje tujskoprometna zveza >Putnikt v Mariboru nagradni natecaj za najtoljŠe no-6netke tuj&koprometnega značaja s pod-roČja bivše mariborsk? oblasti. Razpifiujejo se nagrade po 1.000, 500, 300 in 200 din. Ražen tega bo >Putnik£ v Mariboru odkupil nadaljnjih "20 &lik z negativ vred po 50 din. Vsak udeleženec natečaja lahko prejme tuđi več nagrad. Poslana slike morajo predstavljati tuj-ekoprometne motive umetni^kega značaja s podroČja >Putnikac v Mariboru ali bivše mariborske oblasti in sicer predvsem: Po-horje, Kozjak, Savinjske Alpe, Mozirske planine. Pera, Uršlja gora, Slov^ncike tio-rice, Halr \ Logarska, Savinjska, Dravska, Dra-t.njeka dolina. Dravsko polje, Maribor, Celje, Ptuj, Rogaška Slatina, Do-brna, Slatina Radenci, La^ko. Rimske Toplice. Rimski vrelec, Crna, Gornjigrad, Lu-fe. Ljubno, Ljutomer, Mozirje, Murska Robota. Oplotnica, Ormož, Ribnica na Pohor-ju, Ru^e, Slovenjgradec, Slov^nsJva Bistrica, Slovenske Konjice, Sol<*ava, Sv. Lovrenc na Pohorju, Amartno na Pohorju, it-1. itd. V poštev pridejo pokrajinski posnetki (tuđi zimski motivi), folkloristični, etnografski poeneiki, zgodovinski posnetki, flora, fauna, tujskoprontetni objekti (hoteli, planinski domo\i, kopalisča), narodne nose, narodni običaji, erkvene in druge svečanosti, sportne prireditve, zabave, veselice itd. itd. Upočtevale «e bodo slike v v&eh fornia-tih in pozitivskih tehnikah, ki £e nieo lule objavljene. Reprodukcije in kolorirane fotografije se ne bodo upostevale. Fotografije ne smejo biti montirane niti kaMrane. Vsiakdo se lahko udeleži nate£aja s po-ljubnini številoin slik. Na zadnji strani vsake Plika mora biti označena tekoča £te-vilka in geslo. Poslanim slikam mora biti priložena zaprta kuverta. na kateri naj bo označeno geslo. V kuverti mora biti ime in priimek ter točen naslov posiljate-l>a in seznam vposlanih slik po številčnem redu. Slike je treba poslati na naslov tuj^ko-prometne zveze iPutnikr v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, najkasnije do *J0. septembra. PoznejŠe pošiljke se ne tšiljate-liem le proti povrnitvi po^tnih stročkov, ali pa »se lahko dvignejo v pisarni >Put-nikai v Mariboru, Aleksandrova cesta ?-5, in sic^r najka^neje do 30. oktobra. Slike, ki do tega Ča?a ne bi bile dvignjen**, za-padejo v last >Putnika^ v Mariboru. ^Putnik« v Mariboru bo naj^krbnojp po-stopal p poslanimi slikanu", ne prevzame pa nikakega jamstva m i>o^kodl»e ali iz-eubo *ilik med transportom. Poštne razmere na Ježići Ježića, 21. avgusta. V začetku se je marsikdo razveselil raz-širjenja Ljubljane na področje sosednih ob-čin, predvsem upokojenci, sedaj smo pa mnogt; zelo razočarani. Zavedamo se sicer, da periferija ne more postati velemesto čez noč. vendar pa smemo tuđi upravičeno pričakovati, da bi se mestna obeina morala zavzeti za priključeno okolico nekoliko hitre je in z večjo vnemo. Predvsem b; bilo treba zboljšati po>tne ra/.mere v okolici. Na Ježići smo še vedno odvisni od ježenske pogodbene pošte. Pošt-nemu osebju ne moremo očitati brezbriž-nosti ne nedelavnosti, saj zasluži ćelo posebno priznanje za svoje vestno delo, ki ga opravlja v zelo neugodnih razmerah, vendar pa ne moremo rrti zadovoljni s sedanjo organizacijo posrne službe. V neposredni blizini tako zvane Velike Ljubljane moramo čakati na pošto dan za dnem do 14. K sreći so vsaj uprave dnevnikov preskrbele za raznašanje časopisja, sicer bi čitali stare l:ste kakor v Rovtah. Ne ježimo se samo zaradi dostavljanja pošte, temveč tuđi, ker ne moremo nikjer v blizini kupiti znamk in po-štnih potreb- Kin sploh, »aj jo cek> do prvega poAtncga nabiralnika po 2 km daleč. Pomialrti je treba, da je tako odrezano od sveta oJtrog 800 prebivalcev. Zadnji poitni nabiralnik k pri prehodu dravolj&ke železnice. drugi pa sele na pošti v Ježići Ln j« torej med nj:ma okrog 2.5 km razdalje. Zavedamo se sicer, da ni mogoče vsega urediti na mah v novem delu Velike Ljubljane, mislimo pa, rcriravam<»; naA rraiiivnj uživa tako velik ut1«n1. «la zvluži še mnoiro vertje e!a\(w| ne lahko z&ba-vali. Lrjubljanrani pa ž-al n«>o prever- naklonjeni tnamvajoi. čeprav jim lahko n.vln-TTie^a, parne in v<*ine kopeli. Xe moremo ki razlozati. zalkaj 50 pa tako frojrSHljejo. ko je vendar znano. da jo pri na* vožnja * Tramvajem najprijetTirj*«, najliitrejSn 1 t 1 naj-cenejSa na fve-tii. Toda ol» t»\j r*rJ'iki jf* vendar tre+»a re^i. da g<> ?e to o*i|irj!evali tramvaja, keT po l*M\ nanie*ravali v cl rit i % njcin. H*?\ tno-n-mn colo, «ia ^o na.-k.ik^val; trn-nvvai * tak-^110 vneifiio. da j«' bilo mn(v;o prema'«* vrat. v fra.Tnva>kih vozo\ih. Kakor vc^i1. tramvaj nima tako -iirokih vrat, da bi te ljudi« lahko »srevava-li irnv] njimi. r.Tt-o no v vO7x»-vih napili 7 navi*^ili. »la jo trW»a i7t*topat.i «pr*slaj in vsto-pati zadaj. Kakor ce pa Ijnlje nik'Har ne dr?.e pnrairrafov, tako jo tuđi v tem primam; i7^Top©.jo zadaj klji»f> v-a^rn jvortovediin. 7.iniaien,i 1:^0 pa tu^li ^prednja vrata, tako d,i jf» jirav.i umo'riftst pribodti <%i vstop v trnmvaj. Ko p»» trr.invnj ustavi na pritaji, na^ko^jn fe-šri radnja vrara, mMtftm P« tuđi f>Hmoto\-i!ijo ?7. vor.i petniki. Po fizikaltiih z^Uonili ne morot« bfti dve telili na enem prostoru, t^u ođročejo tn*li t.i zakoni. N'a onom in tetom prostoru je čeki trtima ljirii in n*'knj y>o-vppnn navadnejra je. c*e pride tuđi A-n ho-jev in eo t.i naložijo tu'Nat bunk, predon po kloh^ič ljudi odmota. K sre-T-i da knn>Vinf> priđeš v ^najrivotojip. in r-p ima; po^'bno sr^ro. lahko tuđi >ode>. Pn akt;iiifl*izirali. V Ttalijt najbrže nimajo tak^'ioe^ drv ja. Vruf^lj.invki pa y *-:\n fm. da [Toaiikn** r*elo s^ozi ft*re-ho tako ixvTpfnih tramvajskih vozov. Vse to šmo niapii^ali lo v pla\u tramvaja in na^cra mosta, tio n«i da bi hoteli zabavljati, ter vas prosimo, .la pravilno ra^u-niPte i7j"aze na.M1^ naj'^loV»lifa do ljubljiin*4;ih koniunalnHi naprav. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vo-dilni in bogato ilustrirani slovenski ra-dijski reviji »NAS VAL«. Meseena na-roenina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva uliea S. Sr eda, 25. avpu-ta. ()b 1*2: Baletne suite iplo&fe). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: ("a^, sporod, o*>-j veetila. — i:il5: Zvoki z niskih poljan (pložče). — 14.00: Vrem?, borza. — 19.0f»: Cas. vreme, poročila, sporetl, obventila. — 19.80: Nacionalna ura: Kako so slovenski novinarji zaradili svojo ^tanov.-ko organizacijo (Tone Gmajner). — 10.f>0: Valcki E. \Valdteufla (plo^e). — 20.10: Mladinaka ura: Dvoboj med pšenico in riz^ni (dr. Val-ter Bohinec). — '20.30: II. Koncert oddHka zbora Glazbene Matice; vodi ravnate-!j Al-bin Lajovic. — 21.10: Schulert: Impromp-tu št. 3 v b (klavir, pložce). — 21.20: S-lo-vaneka jjlasba (radijski orkeeter). — 2*2: Ca»s, vreme, poroeila, spored. — 22.15: Cimermanom' trio. ajk*9 AxmaiKly: 72 Princesa Symianoua BourjaJ ga je dolgo moloc giecial. Brancolin je povesii oči. — Zdi se mi, da bi bilo odveć prigovarjaiti vam, — je menil Bourjal. — Da, moj sMep je nepreklicen. BourjaJ se je nepričakovano uda!. — Dobro ... dob.x>... kakor hoćete ... Vsak je evoje sreče kovač. Na svietenje torej, gospod n3d-poroenik! — Zbogom, moj dobri Bourjal. — Ne, na. svidenje, — je ponovil Bcurjal trma-flto. Ločila sta se. Globoko ganjen je zxi Brancelin za edinim prijcuteljem, ki mu je bil še ostai. Bourjal se je pa delal kakor da si tega ne jemtje pre-več k srcu. Ta dozrievna. brezbriznost je nekoliko zabolela BranceJina, Res ni hotel vzeti Bourjala s seboj, to-da to mu še ni dajsilo pravice biti tako hlađen. Vprašai se je po varofcu. Bogme, je zajnrniral, sam sam kriv. G-loboka uđanost tega fanta je zadužila nagrado. Jaz sem pa čisto pozabil na to. Obšla ga je meljanhoiija, kajti zdeio se mu je, da ta udaircst vendar ni bila nesebična. Pomisli! je, da bo vide* Bourjala pri odhodu in skleail je popraviti to. Toda proti njegovemu pri6aPaul-Lecat«, đrutt)e Messageries Mari. times je zapudčal La Yotiefcte in plul je mimo akal fradu d' II NaaSonjeni na ograjo so potniki težkih ■rc zrii na bežečo obalo Francije, ki je tako dolgo ne bodo videli Samo en ponik je bil osamljen in njegov pogled se je upirad na obzorje proti nevid-nemu cilju — nevidnemu in tragičneoiiu. Za grofa Brancelina je bila preteklost mrt\ra; samo bodo-ćnost je prihaja'a v poštev, vsaj ta trenutak, ko je zapuščal Franci jo. Skkujen n-fl ogTajo je opazil. kako pritiaja iz kuri-lnice kurjač, da ?e nadiha sve-žega zraka. Pot mu je lii s če'a in zapu&čad je na njogovein sajestem obrazu be^e sledove. Ta»ko je bil podoben ljudoćrcu. Brancelin se je 2a6udil, ka>ti kurjač se mu je Široko nasnelnil. Kar mu je ves presenećen zaklical: — Pridi sem, lant! — Ne morem, go^pod nadparo&nik! Tam je samo za gospodo iz prvega razreda. Grof je odhitel po stopnicah doli, kjer gi je ča-kal širosko nasmejani kurjač. — Kaj pa počenjas tu? — Vdahavam svež zrak! — Ne norčuj se. Vprašal sem te, kaj pocenjaš na tem parniku? — Sami izvolite videti, da potujem fcakor vi — AU ti nisetn prepoveds^i slediti mi? — O! Prepovedali ste mi? Samo s seboj me niste bcJtil sem Messageries Maritimes a svojim srdelovanjem in to je vse. Pokorno javljam, da sem teurjać. tretjega razreda — četrtega tu ni. Meni se plača jo za to, da se vocom. Robert ga je presmeni! z očini in sam ni vexiel« ali bi se jezil ali amejal. Kar se je začud iz kuril-nice gflas: — Halo, cigan gnfi, aii naj zlezean na tvoje me-sto? Meaida že zopet pro^jaoiš med potaiiki. — To je viaji kurjak. Dober dečko, samo v sod-bah se rad prenagli. Komaj sem zlezel na zrak, že me zmerja. Ta ča*=. ko je glas grmel, ga je Bnurjal strokov-njaško ocenjeval. — Hm, to je mnogo obetajoče, moramo ga malo ceipiti. Potem pa je pokB?aa! smeje Tia širno obzorje, rekoč: — K sreći se mi ni treba bati, da bi me vrgli »kozi vrata. Prijazno je pokimal z glavo in se vmil v kuril-nico. — 2e gfrem, gospod šef. Brancelin ga je se slisal, kako se opravteuje: — To je bil dećiko, ki me je vprašal, kako ladja piurje. Pa sem mu povedad, da se navije velika mašina, od katere ima kapUan ključ ... Vse drugo se je izgubilo v giobinah kuiilnioe. tlv^oJtJo^a^aaM^ift^llitfođDOttrtHmM^fk«^ Sa opravo ta imoiu del Usta Oton ChrUtoC — ym * t^ubJJ«^.