SLOVENSKI EKSONIMI SKOZI PRIZMO PRVEGA SLOVENSKEGA PRAVOPISA A VTOR dr. Matjaž Geršič Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija matjaz.gersic@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92107 UDK: 811.163.6’373.21 COBISS: 1.01 IZVLEČEK Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa Članek z vidika eksonimov analizira prvi slovenski pravopis v slovenskem jeziku, ki ga je leta 1899 izdal Fran Levec. Analiza je pokazala, da se je Levec eksonimov zelo dobro zavedal, čeprav zanje še ni upora- bil terminologije, ki jo poznamo danes. Osredinil se je predvsem na eksonime v okolici slovenskega jezikovnega območja, predvsem na matično državo Avstro-Ogrsko in sosednje dežele. V pravopisu pa ni nobenih imen iz nelatiničnih pisav in imen v latinici zunaj Evrope. Članek na koncu navaja slovenske eksonime, ki jih temeljna strokovna literatura doslej še ni obravnavala in bi jih bilo smiselno vključiti v Slovar slovenskih eksonimov. KLJUČNE BESEDE geografija, jezikoslovje, eksonim, endonim, slovenski jezik, pravopis ABSTRACT Slovenian exonyms through the lens of the first Slovenian normative guide This article analyses the first Slovenian normative guide, published by Fran Levec in 1899, from the per- spective of exonyms. The analysis shows that Levec was well acquainted with exonyms, even though he did not yet apply the same terminology as used today to describe them. He primarily focused on exonyms close to the Slovenian linguistic area, especially those in Austria-Hungary and neighboring countries. However, the normative guide does not include any names in non-Roman scripts or any Roman-script names of places outside Europe. The article concludes with a list of Slovenian exonyms that have not yet been examined in seminal specialist literature and that should be included in Slovar slovenskih eksonimov (Dictionary of Slovenian Exonyms). KEY WORDS geography, linguistics, exonym, endonym, Slovenian, normative guide Uredništvo je prispevek prejelo 14. oktobra 2020. 133 Geografski vestnik 92-1, 2020, 133–154 Polemike POLEMIKE vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 133 1 Uvod Različne danosti v prostoru (na primer naselja, reke, države) identificiramo z zemljepisnimi las- tnimi imeni, ki jih lahko členimo na različne načine. Ena od temeljnih členitev zemljepisna imena razvršča med endonime in eksonime. Natančni definiciji obeh pojmov sta predmet večletnih raz- prav (Kladnik 2009b) v Delovni skupini za eksonime (Working Group on Exonyms), ki deluje v okviru Skupine izvedencev Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena (United Nations Group of Experts on Geographical Names, UNGEGN). Definiciji izrazov, kot jih v svojih raziskavah upo- rablja slovensko imenoslovje, sta povzeti po UNGEGN-ovem Slovarju toponimske terminologije (Glossary … 2007): • »Eksonim je zemljepisno ime za topografski objekt ali geografski pojav zunaj območja, kjer ima jezik, ki mu eksonim pripada, status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt ali pojav zastopan, na primer /…/ francosko Londres za angleško London […]« (Kladnik s sodelavci 2013, 17). • »Endonim je ime topografskega objekta ali geografskega pojava v enem od jezikov na območju, kjer je ta objekt oziroma pojav, in to ne glede na črkopis ali transliteracijski ključ, v katerem je zapisano, na primer Vārānasi (ne Benares), Aachen (ne Aix-la-Chapelle) […]« (Kladnik s sodelavci 2013, 17). Kladnik in sodelavci (2013) pojasnjujejo še dva termina, in sicer prekmejno zemljepisno ime ter zgodovinsko zemljepisno ime. Prekmejno ime je zemljepisno ime topografskega objekta ali pojava, ki se razteza v več državah, na primer The Alps (Alpe), zgodovinsko zemljepisno ime pa se uporablja samo v zgodovinskih virih in ga je pozneje nadomestilo drugo ime, na primer Monakovo za München. Slednjega bi lahko označil tudi za zgodovinski oziroma arhaični eksonim. Obravnave starejše rabe slovenskih eksonimov so se lotevali tako jezikoslovci kot geografi. Prvo obširnejšo razpravo je pripravila jezikoslovka Irena Orel (2003), ki je obravnavala slovenske eksonime v časopisju do 19. stoletja, nekaj let pozneje pa je obširno študijo eksonimov na podlagi kartografskega gradiva pripravil geograf Drago Kladnik (2007b). Na zavedanje težavnosti zapisovanja in rabe tujih zemljepisnih imen so že pred tem opozorili različni raziskovalci. Med geografi je prvi o tem pisal Anton Melik (1928), istega leta pa je slovar zem- ljepisnih imen, ki zajema tudi eksonime, izdal Josip Brinar (1928). Z  izzivi zapisovanja tujih zemljepisnih imen in eksonimov pa so se srečevali predvsem uredniki atlasov, na primer Jakob Medved (1969), Janko Moder (1972) ter Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko (2003). Med geogra- fi sta se poleg Kladnika z eksonimi poglobljeno ukvarjala Milan Orožen Adamič, ki je kot prvi pripravil seznam slovenskih eksonimov (1997) in je bil tudi sklicatelj Delovne skupine za eksonime pri Organizaciji združenih narodov, ter Drago Perko, ki se je poleg Kladnika specializiral predvsem za imen držav. V zadnjem obdobju se med geografi posveča preučevanju zemljepisnih imen, med dru- gim tudi eksonimov, tudi Matjaž Geršič. Kladnik, Perko in Geršič so samostojno ali v soavtorstvu pripravili več del, ki eksonime obravna- vajo z različnih vidikov, na primer Geršič in Kladnik (2015; 2016), Geršič (2019), Kladnik (1995; 2005; 2006; 2007a; 2007b; 2007c; 2007d; 2009a; 2009b; 2016), Kladnik in Bole (2012), Kladnik in Perko (2007; 2013a; 2013b; 2015a; 2015b; 2017; 2018; 2019), Kladnik s sodelavci (2013; 2017), Kladnik in Geršič (2014; 2016; 2018), Kladnik in Urbanc (2011), Kladnik in Pipan (2014), Perko in Kladnik (2001; 2017; 2019), Perko, Jordan in Komac (2017) ter Perko (1996a; 1996b). Glavnina omenjenih analiz in razprav je temeljila predvsem na kartografskih virih, medtem ko so kot vire eksonimov spregledale slovenske pravopise. Izjema je bil Slovenski pravopis (2001), v katerem tuja zemljepisna imena obravnava Kladnik (2005). Zaradi sistematičnosti so kartografski viri zagoto- vo hvaležnejši vir kot pravopisi, vendar je z vidika celovite obravnave eksonimov tudi to gradivo vredno natančnejše analize. To nas je vodilo k poglobljeni analizi prvega slovenskega pravopisa v slovenskem jeziku. Zanimali so nas predvsem vplivi na tvorbo eksonimov v pravopisu ter vpliv pravopisa na rabo eksonimov v poznejših kartografskih in geografskih delih. 134 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 134 2 Slovenski pravopisi Prvi urejeni nauk o pisavi, torej pravopis za slovenski jezik, je bil vključen v Bohoričevo slovnico Arcticae horulae succisivae, de Latino Carniolana literatura, ad Latinae linguae analogiam accommoda- ta, unde Moshoviticae, Rutenicae, Polonicae, Boëmicae & Lusaticae lingvae, cum Dalmatica & Croatica cognatio, facile deprehenditur (Zimske urice proste o latinsko-kranjski pismenosti, po priliki latinske- ga jezika uravnani, iz katere se moškovitskega, rutenskega, poljskega, češkega in lužiškega jezika sorodnost z dalmatinskim in hrvaškim lahko spozna), ki je bila natisnjena leta 1583, izdana pa leto pozneje v Wittenbergu. Napisana je v latinskem jeziku (Eiselt 2010). Prvi pravopis v slovenskem jeziku pa je bil kot uradno sprejeti šolski priročnik izdan leta 1899 na Dunaju, torej v Avstro-Ogrski, kjer je bila slovenščina deželni jezik v Cislajtaniji. Izhodiščno gradivo za pripravo pravopisa je bil slovensko-nem- ški slovar Maksa Pleteršnika, deloma pa se je naslanjal tudi na razmišljanja patra Stanislava Škrabca, ki jih je objavljal v verski reviji Cvetje z vrtov svetega Frančiška (Dobrovoljc 2015). Pravopis sestavlja- ta dva dela: splošni, ki vsebuje pravila, in slovarski del. Pripravil ga je slovenski literarni zgodovinar in esejist Fran Levec (slika 1) (Dobrovoljc 2015). 135 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike Slika 1: Naslovnica Levčevega pravopisa. vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 135 Levčevemu pravopisu je do danes sledilo še šest temeljnih pravopisnih del (preglednica 1), pravo- pisna poglavja pa so bila vključena tudi v nekatere slovnice in druga dela (Ahačič 2015). 3 Metodologija Najprej smo analizirali splošni del Levčevega pravopisa, v katerem so opredeljena pravila, nato še slovarski del. Pri splošnem delu smo zemljepisna imena identificirali v različnih poglavjih, ki so veza- na na tematiko zemljepisnih imen, in hkrati skušali ugotoviti odnos avtorja pravopisa do rabe eksonimov. Identificirane eksonime smo primerjali z referenčnimi viri, ki so izšli pred pravopisom in po njem. Kot starejši vir smo uporabili Atlant, prvi slovenski atlas sveta, ki je izhajal med letoma 1869 in 1877 (Fridl s sodelavci 2005; Kladnik s sodelavci 2006; Urbanc s sodelavci 2006), kot mlajši refe- renčni vir pa Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom (Orožen 1902). Eksonime iz obeh virov vsebuje Slovar slovenskih eksonimov (Kladnik in Perko 2013a), iz katerega smo dejan- sko črpali podatke o imenih. Opozoriti velja, da smo v slovarskem delu tuja zemljepisna imena identificirali le, če se pojavljajo v glavi geselskega članka ali v njegovem zaglavju (kot zgled). Prav tako smo identi- ficirali vse imenovalniške različice posameznega imena, torej alonime. Na podlagi izvedene analize smo eksonime, ki jih vsebuje Slovenski pravopis 1899, tudi klasificirali. 4 Rezultati in razprava 4.1 Splošni del Zemljepisna imena, ki jih Levec označuje kot krajna imena, najprej obravnava v poglavju o obli- koslovju, ko je govora o sklanjatvi lastnih imen. Na tem mestu med tujimi imeni omenja le Carigrad, ki ga označi za izposojeno ime, in nekaj imen v sedanjem zamejstvu (na primer Nabrežina). Bolj poglobljeno se avtor tujih zemljepisnih imen dotakne v tretjem poglavju o debloslovju, v pod- poglavju Kako obrazimo tuja imena. Ugotavlja, da smo v svoj jezik zaradi mednarodnih povezav, trgovine, cerkvenih in državnih uredb sprejeli tudi številne tuje besede, ki jih ni primerno sloveniti, saj bi se nji- 136 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa Preglednica 1: Seznam dosedanjih slovenskih pravopisov. naslov leto izida avtor/avtorji Slovenski pravopis 1899 Fran Levec Slovenski pravopis 1920 Anton Breznik Slovenski pravopis 1935, 1937 Anton Breznik, Fran Ramovš Slovenski pravopis 1950 Fran Ramovš, Oton Župančič, Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Matej Šmalc, Jakob Šolar Slovenski pravopis 1962 Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Lino Legiša, Janko Moder, Mirko Rupel, Anton Sovrè, Matej Šmalc, Jakob Šolar, France Tomšič Slovenski pravopis 2001 Jože Toporišič (urednik), Franc Jakopin, Janko Moder, Janez Dular, Stane Suhadolnik, Janez Menart, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar, Martin Ahlin, Milena Hajnšek – Holz, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, Zvonka Praznik, Jerica Snoj vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 136 hov pomen lahko izgubil (na primer realka → rečna šola). »… Ker pa slovenščina tujim besedam ni naklo- njena, izkušamo tujkam, zlasti kadar so vzete iz starodobnih jezikov, v deblih kakor v končnicah dati kolikor moči domače lice s tem, da jih uravnamo po glasovnih pravilih slovenskega jezika na nastopne načine …« (Levec 1899, 62). Avtor zatem sistematično navaja različne glasovne kombinacije, pri katerih prihaja do slovenjenja lastnih imen na splošno: • spreminjanje tujih dvoglasnikov: au → av, eu → ev, ai → aj, ei → ej, oi → oj, ui → uj, ae in ie → v, na pri- mer Australia → Avstralija; • vrivanje glasu j (tj. zapolnitev hiata med dvema samoglasnikoma) v končajih ia, ie, ea, na primer Italia → Italija; • odpravljanje podvojenih soglasnikov, na primer Gallia → Galija; • spreminjanje tujih veččrkij v slovensko enočrkovno ustreznico ch → k ali h, ph → f, q(u) → k(v), rh → r, th → t, x → ks, y → i, na primer Triphylia → Trifilija; • zapis latinskega c se pred e, i, y piše kot c, v drugih primerih pa kot k, na primer Celeia → Celeja. Splošnim pravilom podomačevanja sledijo pravila, vezana na posamezni jezik. Najprej sta skupaj obravnavana grščina in latinščina, za kateri veljajo naslednja pravila: • lastna imena moškega in ženskega spola ohranijo končnico -a, na primer Creta → Kreta; • v grških lastnih imenih s končnico -e se le-ta spremeni v -a; • v lastnih imenih moškega spola s končaji -as, -ias in -yas, se opušča končni s; • lastna imena na -es, -os, -us, -um te končaje izgubijo, kadar pa sta na koncu dva soglasnika, ki nista -rk, -rp, -rt, -nd, -nt in -st, se mednju vrine polglasni e; • lastna imena na -ios, -ius, -aos, -aus, -aeus, -eus, -ous, -aeum, -ion in -ium izgubijo končaj -os, -us, - on in -um ter dobijo končaj j, na primer Piraeus → Pirej; • pri nekaterih imenih pokrajin se končnica -um spremeni v -ja, na primer Latium → Lacija; • grška lastna imena s končajem -on, -or in -an ter tista latinska, ki se sklanjajo po zgledu tretje skla- njatve in v rodilniku ednine razen sklonila ne dobijo dodatnega glasu, ostajajo nespremenjena, na primer Babylon → Babilon; • v grških in latinskih imenih, ki v rodilniku ednine pred sklonilom dobijo podaljšek ali spremenijo končnico, se sklonilo opušča – samostalniki moškega spola ostanejo nespremenjeni, samostalniki ženskega spola pa dobijo slovensko končnico -a, na primer Aeolis → Eolida; • grška imena ženskega spola s končnico -o slednjo ohranijo; • množinska zemljepisna imena s končnico -ae (ai), -i (oi), -a in -es se tudi v slovenščini sklanjajo v mno- žini, na primer Delphi: Delfi → Delfov (rod.), Delfom (daj.); • grška imena s  končajem -polis so v  slovenščini lahko ženskega ali moškega spola, na primer Akropolis → Akropola in Neapolis → Neapol; • nekatera imena, kot so Albis, Rhenus, Rhodanus, imajo slovenske oblike Laba, Rena ali Ren in Rona ali Rodan. Avtor se pri navajanju pravil podomačevanja, ki tvorijo eksonime različnih tipov, dotakne tudi popol- noma slovenskih imen, na primer Sveta gora za Athos in Zora za Eos. Sledijo pravila glede nemških zemljepisnih imen, ki jih je mogoče zapisovati na tri načine: • če je za nemško zemljepisno ime na voljo posebno slovansko ime, je treba uporabiti to, na primer Austerlitz → Slavkov; nekatera tovrstna imena so manj poznana, zato je treba v oklepaju zapisati tudi endonim, na primer Dečin (Tetschen); • če za nemško lastno ime nimamo slovenskega imena, je treba uporabiti latinsko, romansko ali sta- rejše nemško ime, ki je glasovno bližje slovenščini, na primer Basel → Bazileja; • nekatera nemška imena je treba pri rabi v slovenščini ohraniti v izvirni obliki, torej kot endonim – izjema je raba zemljepisnih imen v knjigah, »namenjenih preprostemu narodu, ki ne zna brati tujih črk« (Levec 1899, 69); tedaj se jih lahko zapiše v podomačeni obliki, na primer Würzburg → Vircburg. Pri madžarskih imenih je treba uporabljati bodisi slovenska imena, na primer Bars → Tekov, bodisi endonimsko obliko imena, pri čemer je v oklepaju treba dopisati slovensko izreko, na primer 137 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 137 Erzsebetváros (Eržebetvaroš). Če je besedilo namenjeno preprostemu bralstvu, se takšna imena lahko piše skladno s slovenskim pravopisom. Pri tem velja upoštevati naslednje glasovne prilagoditve: gy → dž, z → z, sz → s, zs → ž, s → š, cs → č, cz → c, na primer Füzes Gyarmat → Fizeš Džarmat. Pri italijanskih imenih pravopis navaja tri možne različice zapisa: • če za italijansko ime obstaja slovenska imenska različica, jo je treba uporabiti, na primer Ancona → Jakin; • če se italijansko ime v izreki ne razlikuje od slovenske, se ga rabi nespremenjeno, na primer Livorno → Livorno; • kadar pa za italijanska imena nimamo domačih (tj. slovenskih) imen, se uporabijo izvirna imena, v oklepaju pa jim je treba pripisati ustrezno izreko, na primer Chiusaforte (Kjuzaforte). Ker se zapis francoskih, španskih, portugalskih in angleških imen zelo razlikuje od njihove izreke, je treba skladno s pravopisom uporabiti izvorno obliko imena, v oklepaju pa pripisati slovensko izre- ko, na primer Bordeaux (Bordó), Cadix (Kadiz), Marajó (Maražó), New Y ork (Novi Jork). Edino ime, ki ga pravopis omenja kot izjemo, je Pariz, za katerega narekuje rabo slovenskega eksonima. V splošnem pravopis narekuje, da je treba v knjigah, namenjenih »preprostemu narodu in mladim ljudem«, vsa tuja imena pisati po izreki in ne v izvirni obliki. Zadnji sklop pravil je vezan na slovanska imena: • pri srbohrvaškem jeziku je ob podomačevanju treba uporabiti naslednja pravila prečrkovanja: ć → č, u → ol, ac → ec, ak → ek, ar → er, ije → e, na primer Dugopolje → Dolgo polje; • pri čeških imenih je treba upoštevati naslednja pravila prečrkovanja oziroma podomačevanja: • h → g, na primer Králové Hradec → Kraljev Gradec; • ch → h, na primer Chrastov → Hrastov; • y in ý → i, na primer Svobodné dvory → Svobodni dvori; • zlogotvorni l → ol, na primer Plzeň → Polzenj; • ň → nj, na primer Veleň → Velenj; • ť in t pred e in i → č, ď → dž ali j, na primer Lšťeň → Lščenj; • ř → r ali ž (ob p, t, k, h pa š), na primer Příbram → Pribram in Pšibram; • če obstajajo slovenska imena, jih je treba uporabiti, na primer Meziříčí → Medrečje; • pri poljskih imenih je treba upoštevati naslednja pravila: • ł → l, ki se za soglasniki in pred samoglasniki izgovarja čisto, pred soglasniki in na koncu pa kakor [u] (u  ), na primer Wołnowies → Volnovec (izg. Vou  novec); • rz → ž ali r (ob p, t, k, h pa š) na primer Jędrzejowicz → Jendžejovič (izg. Jendrejovič); • ć, ś, ź ter ci, si, zi → č, š, ž, na primer Kościuszko → Koščuško; • sz → š, cz → č, na primer Szczawnica → Ščavnica; • nosnika ą in ę se pišeta kot on, om ali en, na primer Oświęcim → Ošvjenčim; • številna poljska imena se lahko pišejo tako, kot bi se ime izgovarjala, če bi bila izvorno slovenska, na primer Podgóze → Podgorje. Pri čeških in poljskih imenih se, kadar je v enem zlogu več soglasnikov, mednje vrine samoglas- nik, na primer Litomýšl → Litomišel, Lwów → Levov (Levec 1899). Iz navodil za zapis tujih zemljepisnih imen v prvem slovenskem pravopisu se torej nakazujejo neka- tere splošne smernice njihove rabe. Natančna navodila pri podomačevanju so brez dvoma vodila k tvorbi številnih novih podomačenih zemljepisnih imen, obenem pa se v pravilih eksplicitno izraža zaveda- nje o obeh glavnih tipih zemljepisnih imen, endonimih in eksonimih. Raba oblike tujih zemljepisnih imen je odvisna predvsem od izvornega jezika. Pri grščini in latinščini lahko ugotovimo, da je v pra- vopisu veliko pravil za podomačevanje, le redka pa so slovenska imena, na primer Carigrad. Ta imena Levec označuje kot »posebna domača imena« ali »posebna slovanska imena« in priporoča njihovo rabo. Tovrstnih primerov je bistveno več pri nemških, italijanskih in madžarskih imenih, medtem ko jih pri angleških, španskih, portugalskih in francoskih skorajda ni. 138 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 138 139 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike 4.2 Slovarski del Pri pregledu slovarskega dela pravopisa, ki obsega 38 strani, smo ugotovili, da je v njem zelo malo zemljepisnih imen. Izjeme so imena Atos, Dunaj in Pariz, nekaj imen slovenskih krajev ter nekaj pre- bivalskih imen, izpeljanih iz zemljepisnih imen, na primer Afričan, Američan, Anglež. Bistveno večji nabor zemljepisnih imen, tudi eksonimov, je torej v prvem, splošnem delu pravopisa. 4.3 Imenski korpus Imenski korpus, ki je predmet analize, vsebuje zemljepisna imena, ki jih kot domača opredeljuje avtor ali pa se razlikujejo od aktualnih endonimov. Korpus vsebuje 274 poimenovanih topografskih objektov za katera avtor navaja 291 eksonimov – v 17 primerih sta torej navedeni po dve eksonimski različici oziroma alonima. Preglednica 2: Primerjava različnih eksonimov za isti topografski objekt, ki se pojavljajo tako v Atlantu kot v pravopisu. Atlant Pravopis 1899 sodoben endonim/sodoben eksonim Kiklade Ciklade Kikládes/Kikladi Banska Bistrica Banjška Bistrica Banská Bystrica/Banska Bistrica Belgrad/Erdeljski Belgrad Erdeljski Beli grad Alba Iulia/– Biheč Bihač Bihač/– Bolzan (Bocen) Bolcan Bolzano-Bozen/– Breze Breže Friesach/Breže Brunšvik Brunsvik Braunschweig/– Budejovice Budejevice České Budĕjovice/Češke Budjejovice Draždane Draždani Dresden/– Erdelj/Erdeljsko Zalesje Transilvania; Ardeal; Erdély; Siebenbürgen/ Transilvanija; Erdeljsko; Sedmograška Glimona Glemona Gemona del Friuli; Glemone/Humin; Gumin Inšpruk/Innsbruk Inomost Innsbruck/– Korske planine Golovec Koralpe/Golica Kraljevi Gradec Kraljev Gradec Hradec Králové/Kraljevi Gradec Mnihov Monakovo München/– Pelzenj Polzenj Plzeň/Plzen Pomorje Pomoransko Pommern; Pomorze/Pomorjanska Smrečine Smrečnice Fichtelgebirge; Smrčiny/Smrečine Stolni Belgrad Stolni Beli grad Székesfehérvár/– Šopronj Sopronj Sopron/– Švajca/Švicarsko Švica Schweiz; Suisse; Svizzera; Svizra/Švica Veliki Glokner Veliki Klek Großglockner/Veliki Klek Videm Vidim Udine; Udin/Videm; Viden vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 139 Eksonimov, ki jih vsebujeta tako Levčev pravopis kot starejši referenčni vir (Atlant; Fridl s sode- lavci 2005), je 86, takšnih, ki jih vsebuje mlajša referenčna literatura (Orožen 1902), pa 62. Eksonimov, ki so navedeni tako v pravopisu, kot tudi v obeh referenčnih delih, je 56. Če primerjamo eksonime v Levčevem pravopisu z eksonimi, navedenih v Atlantu (preglednica 2), torej starejši referenčni literaturi, ugotovimo, da gre v 46-ih primerih za identično obliko eksonima (na primer Budišin, Dunaj, Lipsko). V 17-ih primerih pa gre za delno ujemanje. V Atlantu sta na primer eksonim Avstralija in njegov alonim Nova Holandija, Levčev pravopis pa vsebuje le ime Avstralija. Takšnih primerov je 12, od tega so v Atlantu šestkrat navedeni po dve eksonimski različici, šestkrat pa celo po tri. Levec po dva alonima navaja v šestih primerih, na primer Šumava in alonim Češki les. V 23-ih pri- merih se eksonimi v Atlantu in v pravopisu razlikujejo. Razlike so lahko zelo majhne (na primer Breze oziroma Breže), lahko pa gre za imena, ki so si različna do te mere, da jih brez iste lokacije na zemljevidu težko prepoznamo kot alonima, na primer Korske planine (v Atlantu) oziroma Golovec (v pravopisu). Če eksonime v Pravopisu iz leta 1899 primerjamo s poznejšo referenčno literaturo (Orožen 1902; preglednica 3), ugotovimo, da oba vira navajata eksonime za 62 topografskih objektov. Njihova pri- merjava pokaže, da so v 33 primerih identični (na primer Blatno jezero, Pečuh, Levov), v 22-ih primerih se razlikujejo (na primer Monakovo oziroma Munchen), v šestih primerih pa gre za delno ujemanje. V štirih primerih namreč alonime navaja Pravopis (na primer Rona in Rodan), v dveh pa Orožnov atlas (na primer Bolcan in Bozen). 140 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa Preglednica 3: Primerjava različnih eksonimov za isti topografski objekt, ki se pojavljajo tako v Levčevem pravopisu kot v Orožnovem atlasu. Pravopis 1899 Orožnov atlas sodoben endonim/sodoben eksonim Neapol Napolj Napoli/Neapelj Banjška Bistrica Banska Bistrica Banská Bystrica/Banska Bistrica Bruselj Brüssel Brussel; Bruxelles/Bruselj Dneper Dnieper/Dnjeper Dnepr; Dnjapro; Dnipro/Dneper Dnester Dnjester Dnister; Nistru/Dnester Erdeljski Beli grad Karlsburg Alba Iulia/– Hesija/Hesensko Hesko Hessen/– Kodanj Kopenhagen København/– Kraljev Gradec Kraljevi Gradec Hradec Králové/Kraljevi Gradec Monakovo Munchen München/– Moriš Maros Mureş; Maros/Mureš Polzenj Plzen/Plzenj Plzeň/Plzen Smrečnice Smrečina Fichtelgebirge; Smrčiny/Smrečine Sopronj Šopronj Sopron/– Staro mesto Čedad Cividale del Friuli; Cividât/Čedad Stolni Beli grad Stolni Beligrad Székesfehérvár/– Vidim Videm Udine; Udin/Videm; Viden Zalesje Erdeljsko Transilvania; Ardeal; Erdély; Siebenbürgen/ Transilvanija; Erdeljsko; Sedmograška vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 140 Primerjava eksonimov v nizu vseh treh virov pokaže, da so v 18-ih primerih v vseh treh navedeni isti eksonimi, na primer Dunaj, Praga, Levov, Sibinj, Gdansko, le dva primera pa sta takšna, kjer se ekso- nimi v vseh treh virih razlikujejo (Smrečnice – Smrečine – Smrečina; Polzenj – Pelzenj – Plzen/Plzenj). Primerjava s sedanjo rabo eksonimov, ki imajo v Slovarju slovenskih eksonimov (Kladnik in Perko 2013a) status nujne oziroma priporočljive rabe pokaže, da je 17 primerov takšnih, kjer je v sodobni rabi nujna ali priporočljiva ista eksonimska oblika, kot jo navajajo vsi trije obravnavani viri (na primer Italija, Atene, Mozela). Dva eksonima (Gdansko in Levov) sta takšna, ki se v vseh treh virih pojavljata v dru- gačnih eksonimskih oblikah kot je priporočeno ali nujno v sodobni rabi. Raba petih eksonimov je danes neprimerna ali manj priporočljiva, zato se namesto njih svetuje rabo endonima. Ti primeri so Sibinj (Sibiu), Kraljevec (Kaliningrad), Braševo (Braşov), Murica (Mürz) in tudi Pečuh (Pécs), ki je med vsemi petimi imeni še najbolj zakoreninjen. 4.4 Slovar novih eksonimov Iz pravopisnega nabora eksonimov za 274 topografskih objektov smo najprej izločili tiste eksoni- me, ki se v identični obliki pojavljajo bodisi v Cigaletovem Atlantu bodisi v Orožnovem šolskem atlasu. Takšnih primerov je 79. Za nadaljnjo obravnavo je tako ostalo 195 topografskih objektov, poimeno- vanih z eksonimi, navedenih v pravopisu. V tej skupini moramo najprej razmejiti med eksonimi, kot jih je konec 19. stoletja razumel Levec in so dandanes zaradi sprememb političnih meja dejansko endo- nimi, in preostalimi eksonimi. 141 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike Slika 2: Stara oljka v Baru velja za najstarejše drevo v Evropi. Za to črnogorsko pristaniško mesto Levec navaja eksonimsko različico Bar in endonimsko obliko Antivari. Slednje je brez dvoma italijanskega izvora, zanimivo pa je, da se je kljub dejstvu, da je mesto po podpisu Berlinskega miru 13. julija 1878 pripadlo Črni gori, in so mu ob tem spremenili ime, italijanska različica imena uporabljala še naprej. MATJAŽ GERŠIČ vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 141 Prva skupina vsebuje 31 imen – gre predvsem za imena v tedanji večnacionalni Avstro-Ogrski, kjer je bil v avstrijskem delu (Cislajtanija) uradni jezik nemščina, vendar so bili v posameznih deželah urad- ni tudi nekateri deželni jeziki, medtem ko je bil v ogrskem delu (Translajtanija) uradni jezik le madžarščina. Poleg Nemcev in Madžarov so bili med številčnejšimi etničnimi skupinami tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Hrvati, Srbi, Romuni in Italijani (Shepherd 1911). Nekatere etnične skupine so bile zaradi zgodovinskih okoliščin politično odrezane od matičnih dežel, na primer Italijani v priobalnem delu Primorja ali Madžari v Bukovini. Vse to je vplivalo na dojemanje endonimskih oblik imen, čeprav o njihovi sistematični rabi glede na prevladujočo etnično skupino ne moremo govoriti. Ta paradigma se namreč izkaže za zmotno že na primeru Dalmacije, kjer so bila kot endonimi v rabi številna itali- janska imena, čeprav je bila večina prebivalcev slovanskega izvora. Podobno je tudi v primeru Vzhodne Galicije, kjer so med večinsko ukrajinsko etnično skupino v mestu Lvovu prevladovali Poljaki, pa se poljska oblika imena kljub temu ni uveljavila v širši rabi. Očitno je, da tradicija rabe določene endo- nimske oblike izhaja iz še starejših zgodovinskih obdobij, v  primeru Dalmacije iz časa Beneške republike, pri čemer velja opozoriti, da so tudi Francozi, ki so na delu tega ozemlja ustanovili Ilirske province (slika 2 in 3), uporabljali italijanska imena. V tej, tako imenovani endonimski skupini, posebej izpostavljamo imeni, ki sta zdaj slovenska endo- nima, Levec pa ju opredeljuje kot eksonima. Prvo je Mur oziroma Mura, torej ime reke na vzhodu Slovenije, ki teče tudi po sosednjih državah Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Čeprav je bila Mura mejna reka, Levec slovenskega imena ne dojema kot enakovrednega nemškemu, četudi za takšen sklep ni bilo nobene logične podlage. Posebej zanimivo je ime Masern na Kočevskem, ki ga Levec dojema kot endo- nim, kar je z gledišča sodobne terminologije tudi bilo, vendar je bilo očitno že tedaj znano tudi slovensko 142 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa Slika 3: Izsek iz francoskega zemljevida Ilirskih provinc Gaetana Palme (Carte des Próvinces Illyriennes, 1812; Gašperič, Orožen Adamič in Šumrada 2012), na katerem so v Kvarnerju in Dalmaciji navedena večinoma italijanska imena. ZEMLJEPISNI MUZEJ GIAM ZRC SAZU vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 142 ime Grčarice, ki ga predlaga za rabo v slovenskem jeziku. Poseben primer je navedba imen Capodistria in Kopar kot enakovrednih eksonimov (pri čemer je dandanes zaradi uradne dvojezičnosti v sloven- ski Istri Capodistria tudi sodoben endonim). V obdobju nastanka pravopisa je bilo to ozemlje del Avstrijskega primorja, kronske dežele Avstro- Ogrske z izrazito večetnično prebivalstveno sestavo. Avstrijsko primorje so sestavljali Istra ter Goriška in Gradiška ter mesto Trst. Narodnostno je bila pokrajina zelo pestra. Prevladovali so Italijani in Furlani (40 %), sledili so jim Slovenci (31 %) in Hrvati (19 %) ter ostale etnične skupine (10 %). Pogled na dele- že etničnih skupin v  posamezni pokrajini pa kaže, da so v  Istri (kamor je spadal tudi Koper) prevladovali Hrvati (43,5 %), sledili so jim Italijani (38,1 %), na tretjem mestu pa so bili Slovenci (14,3 %). Odsotnost dojemanja imena Koper kot slovenskega endonima torej lahko razumemo kot posledico skrom- nega deleža slovenskega prebivalstva (Küstenland 2020). Poimenovanih topografskih objektov, ki jim že Levec pripisuje eksonimsko različico, takšen sta- tus pa imajo tudi v sodobnosti, je 164. Med njimi se identične eksonimske različice, kot jih je uporabil Levec, pojavljajo tudi v novejših virih, na katerih temelji Slovar slovenskih eksonimov (Kladnik in Perko 2013a) – takšnih primerov je 15. V dveh primerih slovar vira njunega zajema ne navaja; gre za imeni Inomost in Monakovo, ki pa sta v nekaterih drugih virih identificirani kot nekdanja oziroma arhaična eksonima (na primer Upelj 2018). Imen, ki jih aktualni slovar ne vsebuje, a jih Levec navaja kot ekso- nime in jim takšen status lahko pripišemo tudi s sodobnega gledišča, je 151. Navajamo jih v preglednici 4, pri čemer je v prvem stolpcu zapisan endonim, kot ga navaja Levec (če ga ne, je to označeno s pomi- šljajem –), v drugem stolpcu je naveden eksonim, kot ga navaja Levec (če navaja več alternativnih eksonimov, so posamezne navedbe ločene s poševnico /), v tretjem sta navedena sodobna endonim in eksonim (slednji le v primeru, če ga navaja Slovar slovenskih eksonimov, sicer je uporabljen znak –), zadnji stolpec pa je namenjen opombam. Imena v končnem naboru eksonimov (preglednica 4, drugi stolpec), ki jih aktualni Slovar sloven- skih eksonimov (Kladnik in Perko 2013a) še ne vsebuje, lahko označimo kot arhaične eksonime, katerih raba je v sodobnem jeziku sicer neustrezna, je pa njihova obravnava nujna z vidika jezikovne kultur- ne dediščine. Pripomore lahko tudi k lažjemu razumevanju starejših besedil, zato bi bilo vsaj nekatere smiselno vključiti v obstoječi slovar. 5 Sklep Prvi slovenski pravopis v slovenskem jeziku, izdan leta 1899, eksplicitno navaja obstoj eksonimov, za katere sicer ne uporablja sodobne terminologije. Dejstvo, da se je že Levec zavedal obstoja tovrstnih imen, kaže, da so eksonimi razmeroma star pojav tudi v slovenskem jeziku. V grobem jih lahko raz- delimo na eksonime, ki so nastali zaradi v času nastanka aktualnih pravil prečrkovanja iz posameznega jezika, in na klasične eksonime. Posebej zanimiv je tudi avtorjev napotek piscem glede rabe eksoni- mov v odvisnosti od ciljne publike. Sklenemo lahko, da glede zapisa tujih zemljepisnih imen Levec upošteva dve knjižni normi, to je normo namenjeno »preprostemu narodu, ki ne zna brati tujih črk« (Levec 1899, 69), in normo, namenjeno bolj izobraženim bralcem. Levčev pravopis se osredinja pred- vsem na zemljepisna imena v naši bližini oziroma v evropskem kulturnem prostoru. Popolnoma pa so izpuščena imena iz nelatiničnih pisav in imena na drugih celinah, ki jih avtor ne omenja niti v sploš- nem niti v slovarskem delu. Dojemanje eksonimov v obravnavanem pravopisu moramo gledati skozi perspektivo tedanjega časa, ko je bila politična razdelitev Evrope drugačna kot v sodobnosti. Hkrati velja upoštevati različne razna- rodovalne težnje večinskih narodov in načela tedanje rabe uradnih jezikov (številne nemške imenske oblike na slovanskem poselitvenem območju Cislajtanije, močna prevlada madžarskih imenskih oblik na območju Translajtanije, prisotnost italijanskih imen v Istri). 143 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 143 144 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa Preglednica 4: Seznam evidentiranih eksonimov v Levčevem pravopisu, ki jih aktualni slovar slovenskih eksonimov še ne vsebuje. endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) – Amfipol Amphípolis/Amfipolis Carlopago Bag Karlobag/– Carlopago je italijansko ime. Do leta 1850 je bilo v veljavi ime Carlobago, po tem letu pa Karlopago. Neusohl/Besztercze Banjška Bistrica Banská Bystrica/ Neusohl je nemško ime, Besztercze Bánya Banska Bistrica Bánya je madžarsko ime. Berlin Berolin Berlin/– Biała Biala/Bela Biała/– Bibracte Bibrakta Bibracte/– Bober Bobrava Bóbr, Bobr/– Bober je nemško ime za češko-poljsko reko. Bunzlau Boleslav Bolesławiec/– Bunzlau je nemško ime za poljsko mesto. Bonn Bona Bonn/– Beregh Bregi Bereg/– Identifikacija pomensko ni povsem jasna. Verjetno gre za poimenovanje nekdanje madžarske grofije, ki je po trianonski pogodbi večinoma pripadla tedanji Češkoslovaški, po drugi svetovni vojni pa Sovjetski zvezi oziroma Ukrajini. Bregenz Bregnica Bregenz/– Staroslovensko tudi Brežnica. Lundenburg Bretislav Břeclav/– Pojavlja se tudi eksonimska oblika Breclav; Lundenburg je nemško ime. Breisach Breze Breisach/– Březová Brezova/Bzezova Březová/– Breisgau Brisgava Breisgau/– Bříšťany Bríščani Bříšťany/– Furth Brod Fürth/– Brügge Bruga Brugge; Bruges/– Braunschweig Brunsvik Braunschweig/– Achen Cahe Aachen/– Cyclades Ciklade Kikládes/Kikladi – Cirene Kyrene; Cyrene; Shahhāt/ Kirena; Kirene Čačak Čaček Čačak/– vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 144 145 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Ćuprija Čuprija Ćuprija/– Tetschen Dečin Děčín/– Tetschen je nemško ime; v času nastanka pravopisa je tam živela močna nemška manjšina. Giongyes Dindeš Gyöngyös/– Hrvatje na Madžarskem naselje imenujejo Đunđuš, izvirno ime pomeni »izdelan iz biserov«. Gre za najverjetnejšo lokacijo. Jokö Dobra voda Dobrá Voda/– Jokö (sodobno Jókő) je madžarsko ime; v času nastanka pravopisa je bilo to območje del madžarske krone. Langenlois Dolga Luža Langenlois/– Dugopolje Dolgo polje Dugopolje/– Doly Doli Doly/– Dąbrawa Dombrava/Dobrava Dąbrowa/– Somos Drinov Drienov/– Izvorno ime Somos je madžarsko. Dubis Dub Le Doubs/– Dźwierzuty Džvježute Dźwierzuty/– Aegae Ege Aigai/Ajge Ege je sodobni hrvaški eksonim. – Fidene Fidenae/– Franken Frankonija Franken/Frankovska Weissenfels Fužine Weißenfels/– Gödöllö Gedelov Gödöllő/– Gemona Glemona Gemona del Friuli;Glemone/ Humin; Gumin Gleiwitz Glivice Gliwice/– Gleiwitz je nemško ime, v času nastanka pravopisa je bilo to nemško ozemlje. Hluboká Globoka točna identifikacija Lahko gre za češko mesto Hluboká ni mogoča nad Vltavou, a je to ime v veljavi šele od leta 1912 (pred tem Podhrad), lahko pa gre za poimenovanje gradu Hluboká ali pa kakšno manjše istoimensko naselje. Glogau Glogova Głogów/– Glogau je nemško ime, v času nastanka pravopisa je bilo to nemško mesto. Gnesen Gnezno Gniezno/– Gnesen je nemško ime; nenavadno je, da ga pravopis navaja klub dejstvu, da je bilo to tudi v času nastanka pravopisa poljsko ozemlje. vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 145 146 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Koralpe Golovec Koralpe/Golica Hora Gora identifikacija ni mogoča To ime ima več topografskih objektov na Češkem. Auspitz Gostopeč Hustopeče/– Auspitz je nemško ime. Gröningen Groninga Gröningen/– Halys Halij Kızılırmak/– Reka je znana tudi pod imenom Halys; izvorno ime Kızılırmak pomeni »Rdeča reka«. Eger Heb Eger/– Viri navajajo tudi slovenski eksonim. Jagar. Chlum Hlum Chlum/– Ime več čeških naselij. Chmelník Hmelnik Chmelník/– Chrastov Hrastov Chrástov/– Chrášťany Hraščani Chrášťany/– Chudoba Hudoba Chudoba/– Lahko gre za poljski ali češki endonim. Iglau Iglava Jihlava/– Iglau je nemško ime; naselje od 13. stoletja velja za nemški jezikovni otok. Eibiswald Ivnica Eibiswald/Ivnik Eisach Izaka Isarco/– Eisach je izvorno nemško ime, saj je Južna Tirolska postala del Italije šele po prvi svetovni vojni. Camenz Kamenica Kamieniec Ząbkowicki Identifikacija ni jasna. V prvem primeru ali Kamenz/– gre za poljsko vas, v drugem pa za vzhodnonemško mesto (v lužiški srbščini Kamjenc). Kęty Kenti Kęty/– Glatz Kladsko Kłodzko/– Slovensko ime je enako češkemu; Glatz je nemško ime – v času nastanka pravopisa je bilo to ozemlje nemško. Coblenz Koblice Koblenz/– Endonimska imenska oblika Coblenz je bila v rabi do leta 1926. Köln Kolonija Köln/– Viri navajajo tudi arhaični slovenski eksonim Kelmorajn. Komorn Komarno Komárom/– Komorn je nemško ime. Kottbus Kotvica Cottbus/– Kottbus je staronemška imenska oblika. Kragujevac Kragujevec Kragujevac/– Králové Hradec Kraljev Gradec Hradec Králové/Kraljevi Glede na prevod izvirnega češkega Gradec imena bi moralo biti ustrezno slovensko ime Kraljičin Gradec. vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 146 147 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Křičeň Kričenj Křičeň/– Chur Kurija Chur/– – Lacija Lazio/Lacij – Leontini Lentini/– Sicilijanska oblika imena je Lintini, latinska Leontium, nekdaj znano tudi kot Leontini ali Leontinoi. Leech Liha Lech/– Navedena je verjetna identifikacija zemljepisnega imena. Litomýšl Litomišel Litomyšl/– Zanimivo je, da Levec v pravopisu ni uporabil nemškega imena Leitomischl, čeprav je bilo v tistem času mesto poseljeno z Nemci, ki so jih z Beneševimi dekreti izgnali leta 1945. Lšťeň Lščenj Lštěň/– Lubiąž Lubjonž Lubiąż/– Glede na dejstvo, da je bilo območje do druge svetovne vojne del Nemčije, preseneča, da Levec za izvorno ime ni uporabil nemške imenske oblike Leubus. Lützen Lužin Lützen/– Meziříčí Medrečje Meziříčí/– Milae Mile Mílos/Melos; Milos Navedena je verjetna identifikacija zemljepisnega imena. Maros Vásárhely Moriški Novi trg Târgu Mureș/– Izvorno ime je madžarsko, obe imeni pa pomenita »trg, tržnica ob Mureșu«. Območje je po prvi svetovni vojni postalo del Romunije. Nürnberg Norimberg Nürnberg/– Slovenski eksonim verjetno izhaja iz češke imenske oblike Norimberk. Ujvár Novi grad Uivar/– Izvorno ime je madžarsko. Dulcigno Odsinj Ulcinj/– Dulcigno je italijansko ime, zaradi večinskega albanskega prebivalstva je v rabi tudi ime Ulqin ali Ulqini. Herrenhut Ohranov Herrnhut/– Eksonim izhaja iz lužiškosrbskega imena Ochranow ali češkega Ochranov. Oppeln Opolje Opole/– Oppeln je nemško ime. V času nastanka pravopisa je bilo to nemško ozemlje, večinsko poseljeno s Poljaki. Oświęcim/ Ošvjenčim/ Oświęcim/Ošvienčim Auschwitz je nemško ime. Tako se je Auschwitz Osvetim med drugo svetovno vojno imenovalo tamkajšnje koncentracijsko taborišče. vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 147 148 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Pfalz Palacija/Palatinsko Pfalz/Pfalška Slovenski eksonim Palatinsko izhaja iz dejstva, da je bilo območje nekoč pod jurisdikcijo grofa Palatina. Pedena Pičan Pićan/– Pedena je italijansko ime, viri navajajo tudi slovenski eksonim Pičen. Plataeae Plateje Plataiai; Plátaia/Plataje Daruvar Podborje Daruvar/– Podgórze Podgoze/Podgorje Podgórze/– Kapolna – Kerkas Pokrivnica Kerkáskápolna/– Pilsen/Plzeň Polzenj Plzeň/Plzen Pilsen je nemško ime. Pommern Pomoransko Pommern; Pomorze/ Pomorjanska Pozsony Požunj Bratislava/– Izvorno ime je madžarsko; iz njega je izpeljan tudi tedanji slovenski eksonim. Slovaško ime Bratislava je v rabi od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izhajajoče ime Prešporok. Preneste Prenesta Foro civile di Preneste; Navedena je verjetna identifikacija Palestrina/– zemljepisnega imena. Prísečnice Presečnice Přísečnice/– Kljub močni nemški prisotnosti v času nastanka pravopisa je zanimivo, da Levec ni uporabil nemške imenske oblike Preßnitz kot izvorne. Příbram Pribram/Pšibram Příbram/– Przemyśl Psemišel Przemyśl/– Györ Rab Győr/– Izvorno ime je madžarsko, Ráb je slovaški eksonim, viri kot slovenski eksonim navajajo tudi imensko obliko Jura. Rzeczyca Rečica Rzeczyca/– Regen Rezna Regen/– Regensburg Rezno/Ratisbona Regensburg/– Eksonim Rezno verjetno izhaja iz češkega eksonima Řezno, Ratisbona pa je italijanska imenska oblika. Semmering Semernik Semmering/– Sajó Slana Sajó, Slaná/– Sokoł Sokol/Sokov Sokół/– vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 148 149 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Szepes Spiška Spiš, Spisz/– Izvirnik je madžarski, do 19. stoletja del Ogrske, zdaj pa je razdeljeno med Slovaško in Poljsko. Spree Spreva Spree/– Slovenski eksonim verjetno izhaja iz češkega imena Spréva. Stargard Stari grad Stargard Szczeciński/ Stargrad (in Pommern) je nemška imenska oblika. Staro mjesto Staro mesto identifikacija ni mogoča – Susa Shush/Suza Zwittau Svitava Svitava/– Zwittau je staro nemško ime za češko reko, sodobni nemški eksonim je Zwittawa. Zwittau Svitave Svitavy/– Zwittau je nemško ime za češko mesto, ki je bilo do druge svetovne vojne večinsko poseljeno z Nemci. Svobodné dvory Svobodni dvori Svobodné Dvory/– Sckärding Šarnica Scharnitz/– Navedena je verjetna identifikacija zemljepisnega imena. Sasvár Šasin Šaštín/– Izvorno ime Sasvár je madžarsko. Szczawnica Ščavnica Szczawnica/– Šťávnice Ščavnice Šťávnice/– Szyk Šik Szyk/– Šípy Šipi Šípy/– Szumina Šumina Szumina/– Naselje je bilo do druge svetovne vojne del Poljske, zato je poslovenjen zapis narejen po pravilih za poljski jezik. Thermae Terme Therma/– Teschen Tešin Cieszyn; Těšín/– Teschen je nemško ime; v času nastan- ka pravopisa je bilo območje poseljeno večinoma z Nemci, ki so po letu 1920 zapustili območje. Wittingau Trebonj Třeboň/– Wittingau je nemško ime. Trzebnica Tšebnica Trzebnica/– Tubingen Tubinga Tübingen/– Turócz Turec Turiec/– Izvorno ime je madžarsko, do 1920 je bil kraj del Ogrske. Veleň Velenj Veleň/– Lago Maggiore Veliko jezero Lago Maggiore/– Pojavlja se tudi italijansko ime Verbano. vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 149 150 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Udine Vidim Udine; Udin/Videm; Viden Weimar Vojmir Weimar/– Vlčkov Volčkov Vlčkov/– Wołyn Volin Wołyń/– Wołnowiec Volnovec Wołnowiec/– Ime omenja tudi pater Stanislav Škrabec (1994): »… Wołnowiec (Hohenlohe, vas v Sljesku)«. Vltava Voltava Vltava/– Siebenbürgen Zalesje Transilvania; Ardeal; Erdély; Ime Zalesje izhaja iz slovanskega imena, Siebenbürgen/Transilvanija; ki pomeni »onkraj gozda«. Erdeljsko; Sedmograška Görlitz Zgorelec Görlitz/– Žďár Ždžar/Žjar Žďár nad Sázavou/– Kljub nemškemu eksonimu Saar Levec kot izvorne ni navedel nemške oblike imena temveč češko. Vas Železno mesto Vas megye/Železna Podani sta dve možni identifikaciji na županija ali Vasvár/– podlagi nemške ustreznice Eisenburg, iz katere verjetno izhaja Levčev prevod oziroma eksonim. V prvem primeru gre za ime administrativne enote, v drugem pa za ime naselja, za katerega se pojavlja tudi slovenski eksonim Železnograd. Zittau Žitava Zittau/– Slovenski eksonim izhaja iz češke imenske oblike Žitava, podobna je tudi lužiškosrbska oblika Žitawa. Saybusch Živec Żywiec–/ Saybusch je nemško ime. Od 1772 do začetka 19. stoletja je bilo to ozemlje del avstrijske Poljske z nemščino kot uradnim jezikom. vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 150 151 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike Glede vpliva starejšega vira (Atlanta) na Pravopis 1899 lahko ugotovimo, da je ta opazen pri dobri polovici primerov, medtem ko je pri dobri tretjini primerov v pravopisu uporabljen drugačen eksonim. Podobna ugotovitev velja za vpliv obravnavanega pravopisa na Orožnov šolski atlas. Slovar (preglednica 4) doslej neidentificiranih oblik slovenskih eksonimov je glavni rezultat ana- lize pravopisa in lahko pomeni osnovo za vpis na novo identificiranih eksonimov v že obstoječi Slovar slovenskih eksonimov (Kladnik in Perko 2013a). Zahvala: Raziskava je bila opravljena v okviru programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga finan- cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Ahačič, K. (ur.) 2015: Slovenske slovnice in pravopisi. Medmrežje: www.fran.si/slovnice-in-pravopisi (7. 10. 2020). Brinar, J. 1928: Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen. Celje. Dobrovoljc, H. 2015: Fran Levec, Slovenski pravopis. Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Medmrežje: https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/34/ 1899-levec (7. 10. 2020). Eiselt, I. 2010: Zimske urice proste. Medmrežje: http:/ /www.dedi.si/dediscina/176-zimske-urice-proste (7. 10. 2020). Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D., Urbanc, M. (ur.) 2005: Atlant. Ljubljana. Gašperič, P ., Orožen Adamič, M., Šumrada, J. 2012: Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612543907 Geršič, M. 2019: Raba zemljepisnih imen v potopisu V petih letih okrog sveta. Geografski obzornik 66-1. Geršič, M., Kladnik, D. 2015: Slovenian geographical names as exonyms. Confirmation of the Definitions: Proceedings of the 16th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Hamburg. Geršič, M., Kladnik, D. 2016: The Croatian-Slovenian bilateral project on exonyms. Criteria for the Use of Exonyms: Proceedings of the 17th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Hamburg. Glossary of Terms for the Standardization of Geographical Names. New Y ork, 2007. Medmrežje: https://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ungegn/docs/pubs/Glossary_of_terms_rev.pdf (12. 10. 2020). Hrvatin, M., Kladnik, D., Perko, D. (ur.) 2003: Veliki šolski atlas. Tržič. Kladnik, D. 1995: Problemi standardizacije tujih zemljepisnih imen na primeru Velikega družinskega atlasa sveta. Geografija v šoli 4-1. Kladnik, D. 2005: Geografov pogled na tuja zemljepisna imena. Geografski vestnik 77-2. Kladnik, D. 2006: Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku: razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kladnik, D. 2007a: Characteristics of exonym use in selected European languages. Acta geographica Slovenica 47-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47203 Kladnik, D. 2007b: Podomačena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta. Geografija Slovenije 14. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545291 Kladnik, D. 2007c: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545253 Kladnik, D. 2007d: Types of exonyms in the Slovene language. Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names: Approaches towards the Resolution of an Apparent Contradiction. Wien, Berlin. Kladnik, D. 2009a: Semantic demarcation of the concepts of endonym and exonym. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49206 vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 151 Kladnik, D. 2009b: Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim. Geografski vest- nik 81-2. Kladnik, D. 2016: Dealing with exonyms in Slovenia. Information Bulletin 50. Medmrežje: http:/ /unstats.un.org/ unsd/geoinfo/UNGEGN/docs/Bulletin/UNGEGN%20bulletin%2050_FINAL.pdf (13. 10. 2020). Kladnik, D., Bole, D. 2012: The life of Slovenian exonyms and their familiarity in the professional com- munity. Acta geographica Slovenica 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204 Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P ., Volk Bahun, M., Krek, S. 2013: Slovenski eksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546021 Kladnik, D., Crljenko, I., Čilaš Šimpraga, A., Geršič, M. 2017: A comparison of Croatian and Slovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Kladnik, D., Geršič, M. 2014: A Gazetteer of Slovenian Exonyms. The Quest for Definitions: Proceedings of the 14th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Corfu. Kladnik, D., Geršič, M. 2016: Cigale’ s world atlas and its influence on Slovenian exonyms. Joint Commission Seminar on Historical Maps, Atlases and Toponymy. Leipzig. Kladnik, D., Geršič, M. 2018: Colours expressed in Slovenian exonyms. A Survey of Exonym Use: Proceedings of the 19th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Prague. Kladnik, D., Perko, D. 2007: Problematična imena držav v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 79-2. Kladnik, D., Perko, D. 2013a: Slovar slovenskih eksonimov. Ljubljana, Kamnik. Medmrežje: www.ter- mania.net (7. 10. 2020). Kladnik, D., Perko, D. 2013b: Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546052 Kladnik, D., Perko, D. 2015a: Družbena občutljivost standardizacije imen držav na primeru Južne Afrike in Moldavije. Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/ 10.3986/9789610504429_20 Kladnik, D., Perko, D. 2015b: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. Pravopisna raz- potja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/9789610504429_19 Kladnik, D., Perko, D. 2017: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89205 Kladnik, D., Perko, D. 2018: Velika in mala začetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih zem- ljepisnih imen. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90207 Kladnik, D., Perko, D. 2019: Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91107 Kladnik, D., Pipan, P . 2014: Familiarity with Slovenian exonyms in the professional community. Els noms en la vida quotidiana: actes del XXIV Congrés Internacional d’ICOS sobre Ciències Onomàstiques. Barcelona. Kladnik, D., Urbanc, M. 2011: Nature of endonyms: the Slovenian perspective. Trends in Exonym Use: Proceedings of the 10th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Tainach, 28-30 April 2010. Hamburg. Kladnik, D., Urbanc, M., Fridl, J., Orožen Adamič, M., Perko, D. 2006: Ein Kartenfund in Slowenien und sein Faksimilendruck: Ein wichtiges Ereignis für Sloweniens und Österreichs historische Geographie. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 148. Küstenland 2020. Medmrežje: https:/ /deutsche-schutzgebiete.de/wordpress/projekte/oesterreich-ungarn/ oesterreich/kuestenland/ (12. 10. 2020). Levec, F. 1899: Slovenski pravopis. Dunaj. Medved, J. 1969: O načelih za pisavo tujih geografskih imen. Geografski obzornik 16-2. Melik, A. 1928: Pisava krajevnih imen. Geografski vestnik 4. Moder, J. 1972: O Pisavi in izreki zemljepisnih imen. Veliki atlas sveta. Ljubljana. Orel, I. 2003: Zemljepisna imena v slovenskem časopisju do srede 19. stoletja. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – Slovenska zemljepisna imena. Pišece. 152 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 152 Orožen Adamič, M. 1997: Pregled slovenskih eksonimov. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Orožen, F. 1902: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Dunaj. Perko, D. 1996a: Sporna imena držav v slovenskem jeziku. Geografski obzornik 43-3. Perko, D. 1996b: Standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. Geografski obzornik 43-4. Perko, D., Jordan, P ., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Kladnik, D. 2001: Tuja geografska imena. Družinski atlas sveta. Ljubljana. Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777 Perko, D., Kladnik, D. 2019: Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91208 Shepherd, R. W . 1911: Historical Atlas. New Y ork. Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001. Škrabec, S. 1994: Jezikoslovna dela 2. Nova Gorica. Upelj, B. 2018: Pozabljena slovenska imena tujih mest. Dnevnik, 23. 10. 2018. Medmrežje: https:/ /www.dnev- nik.si/1042844436 (12. 10. 2020). Urbanc, M., Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D. 2006: Atlant and slovene national consciousness in the second half of the 19th century. Acta geographica Slovenica 46-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS46204 7 Summary: Slovenian exonyms through the lens of the first Slovenian normative guide (translated by DEKS d. o. o.) Most analyses of Slovenian exonyms to date have largely been based on cartographic sources, ignor- ing Slovenian normative guides as possible sources of exonyms. This led the author of this article to conduct an in-depth analysis of the first Slovenian normative guide. It was compiled by Franc Levec and published in Vienna in 1899. The main interest was in the influences on the formation of exonyms in the normative guide and the influence of the normative guide on the use of exonyms in later carto- graphic and geographical works. Matej Cigale’s Atlant, the first Slovenian world atlas published between 1869 and 1877, and Fran Orožen’s Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom (Geographical Atlas for Primary Schools with Slovenian as the Language of Instruction) published in 1902 were taken into account as an older and later references, respectively. The corpus of names analyzed contains geographical names that are defined as endonyms by Levec or that differ from current endonyms. The corpus includes 274 names of topographic features, for which the author provides 291 exonyms. From the selection of exonyms provided, first those that appear in identical form in either Cigale’s Atlant or Orožen’s school atlas were eliminated. There were eighty-one such exonyms. This left 193 topographic features referred to with exonyms in the normative guide for further examination. In this group, a distinction must first be made between exonyms understood as such by Levec at the end of the nineteenth century that today are actually considered endonyms due to past changes in the political borders, and other exonyms. The first group includes thirty-one names, primarily those used in multiethnic Austria-Hungary of that time. In the Austrian part of the monarchy, or Cisleithania, the official language was German, but some provincial languages were also used as official languages in specific provinces; however, in the Hungarian part of the monarchy, or Transleithania, only Hungarian was the official language. In addition to Germans and Hungarians, major ethnic groups in the monarchy also included Czechs, Slovaks, Poles, Ukrainians, Slovenians, Croatians, Serbs, Romanians, and Italians. Due to historical reasons, some of them were politically cut off from their larger ethnic communities. All of this influenced the 153 Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 153 understanding of endonyms, even though they were not used systematically with regard to the pre- dominant ethnic community. This paradigm already proves to be wrong in Dalmatia, where numerous Italian names were used as endonyms, even though most of the population there was Slavic. The tra- dition of using specific endonym forms clearly originates from older historical periods; in the case of Dalmatia, this was the Republic of Venice, but it should be noted that even the French, who established the Illyrian Provinces in that territory, used Italian names. There are a total of 162 names of topographic features to which exonyms were already ascribed by Levec and that retain that status in the present. Identical exonym versions among them as used by Levec also appear in more recent sources on which Slovar slovenskih eksonimov (Dictionary of Slovenian Exonyms) is based; there are ten such examples. In two cases, the dictionary does not provide their place of origin; these are the names Inomost ‘Innsbruck’ and Monakovo ‘Munich’ , which some other sources identify as former or archaic exonyms. There are 150 names that are not included in the cur- rent dictionary, but that Levec treated as exonyms, and they can also be ascribed that status today (they are presented in Table 4). These can be described as archaic exonyms, which can no longer be used in modern language, but their examination is vital from the perspective of linguistic cultural heritage. Because they can ease the interpretation of historical texts, it would make sense to include them in the current dictionary. It can be established that the first Slovenian normative guide already explicitly demonstrates the existence of exonyms. The fact that Levec was already aware that such names existed shows that in Slovenian, too, exonyms are a relatively old phenomenon. Especially interesting is also the author’s advice to writers on the use of exonyms depending on the target audience. It can be concluded that Levec took into account two standard norms for writing foreign geographical names: one intended for »the com- mon folk that cannot read foreign letters« and one intended for more educated readers. Levec’s normative guide primarily focuses on geographical names in Slovenia’ s vicinity or the European cultural environment, omitting all non-Roman-script names and names on other continents, which he mentions neither in the general nor lexicographic part of the normative guide. The understanding of exonyms in this normative guide must be viewed from the perspective of the period when it was published, when Europe’s political borders were different than today. In addition, various assimilatory tendencies of the majority nations and the principles of using official languages at that time should be taken into account (e.g., many German names in the ethnic Slavic parts of Cisleithania, a strong predominance of Hungarian names in Transleithania, and the presence of Italian names in Istria). With regard to the influence of the older source (Atlant) on the 1899 normative guide, it can be established that this influence is evident for just over half of all cases, whereas a different exonym is used in the normative guide for just over a third of cases. Similar applies to the impact of the norma- tive guide on Orožen’s school atlas. The main outcome of this analysis is a dictionary (Table 4 in the main text) of yet unidentified forms of Slovenian exonyms, which may form a basis for adding newly identified exonyms to the current Dictionary of Slovenian Exonyms. 154 Matjaž Geršič Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 154