mm A. Lawaials Af% Xsito SLOVENSKE N h» MM ifMry M. Ml*. Omattm wt >bwfc ». im. DNE PODPORNE JEDNOTE igo, IUM sobota, 10. marca (March 10), im NUMBER 59 EV at apaclal rate «f HS!, AKifOett, W1T. M J NM U. Uli trliMia I r n sta za Mauka siraaka Isdan je oklic na vse delavce ia . farmarje v driavi. DELAVCEM 1L> / Pittsburška kompanija prelomila pogubo, ker je hotel novi upravitelj pokazati več profila. Coolidge sve-toval Lewisu, naj se obrne na sodišje. Kako baroni premora financirajo in razširjajo svoje "delavske liste" med sfevkokazU Washington, D. C.—Predaed-nik rudarske unije, Lewis, je v četrtek zaključil svoje pričanje pred senatnim meddržavnim trgovskim odsekom, ki preiskuje rudarsko stavko na polju mehkega premoga. Lewis »je izpopolnil svojo sliko' verolomstva in terorizma premogovniških magnetov ter žsloetnih razmer med rudarji z novimi detajli, ki pokazujqjo. kako so lastniki rovov in kralji železnic namenoma izpeljali serotniško igro, da reducirajo masds in razbijajo rudarako organizacijo United Mine Workera. Jok in tarnanji je ženak in otrok v rudarakih naselbinah ni imelo nobenega efekta na ljudi, ki diktirajo politiko premoga in železnic v A-meriki. Na vprašanje senatorja Whee~ lerja iz Montane, kaj je bil glavni vzrok, da je Pittsburgh Coal kompanija prva pogazila pogodbo z unijo v pittaburškem di-striktu, je Lewia odgovoril; "Povedati morem samo to, kar je meni povedal uradnik o-menjene družbe. To je W. G. Warden, ki je leta 1926 nastopil kot predsednik družbe. Rekel ,ie sledeče: 'Kompanija je slabo naredila zadnje leto. Jaz bi rad izboljšal položaj. B. B. Mellon (sorodnik zsjdadničarja Iona v ki je bil lani predsedntii. te je «lsbo postavil. To je treba popraviti. Prišlo mi je na miael, da bi družba naredila več dobička, če zniža plače rudarjem/ To je bilo v marcu 1028 ln v avgustu je družba začela zniževati mezdo/' Lewia je dalje povedal, da je Pittsburgh Coal Co. Mellonovo |M>djetje. Bivši predsednik družbe, W. K. Field, ni nikoli storil nobenega koraka, dcftler ae ni posvetoval z Mellonom. Njegov nečak, R. B. Mellon, je zdaj di-rektor kompanije. Nadalje je Lewia dejal, da je I »o tem, ko je Pittaburgh Coal Co. pretrgala pogodbo z unijo, pisal predsedniku Coolidgu in ira vprašal, če bo zvezna vlada posredovala, ker je moralno odgovorna za jackaonvillsko pogodbo. Coolidge mu pa je odgovoril, ds vlada ni udeležena pri pogodbi, zate ne more ničesar storiti. Najboljše je—je pisal CooUdgs»!* Is as unija ru-larjev obrne ns sodišče, kjer ae v "Labor Tribune" in ae tiska »«•deneko v Pittaburghu, ter je izvlekel is nJega dsjstvo, ds kompanija kupuje vsak teden i »o 6000 Isttosv tega lista po pet ontov iztls hi ga zastonj razdeli med svojih 9000 stavkokazov. Zakaj te dslsur je vprašal Wheeler.—"Zato, ker list piše »ko kot mi hočemo," je odgovoril Leaker odkrito. Veto je Wheeler prečita! na glaa nekaj «-bine lz tega Keta. Bil je e-«uden napad aa štiri senatorje, • so obiskali aftetbtns v 1"reiakaen, ki eo jo veddi '"rji, j« bila imenovana "elr-kmT in "hipodrom" in senatorji ■o »meSenl kot nevedni politični klot Kasneje je Lesher dejal, da je zvezna vlada v letu 1924 uailila premogovniškim družbam jacksonvillsko pogodbo v svrho, da prepreči štrajk v letu predsedniških volitev. Trgovski tajnik Hoover in tajnik dela Davis sta naredila pritisk na kompanije, je rekel Lesher. Senator Wheeler je prečital pismo, ki ga je piaal J. H. Dun-lap, vodja premogovne in železarske policije v Pennaylvapiji, nekemu svojemu prijatelju v Kanaaau. En stavek v pismu se glasi: "Dobro sa Imamo tukaj, Jas doMvsp 9140 aa mesec in saje* ljudi naokrog kakor vi suvate živino v JtS Pattan .povedal kako Je izplače-vsi denar političarjem obeh Washington, D. C—James A. Patten, multimilijonar in kralj pšenice in koruze na Čikaški žitni borzi, je 8. t. m. povedal pred oljno ja Itfa 1928..prejel iz sMada $2S0.000, Id ga je isročfl oljni magnat HarHr t. Sinclair v Bbertibondih osrednjemu odboru republiksnake stranke v pokritje defieita republiksnake predsedniške volilne kampanje v letu 1920. Patten je dejal, ds ni vedel, odkod izvira denar. Dobil ga je od pokojnega Frad W. Uphama, ki je bil blagajnik kampanjskega odbora. * Preiskava je odkrila, da je tu* di ta vsota prišla iz korupcij-skega fonda preko treh milijonov dolarjev v libertibondih, katere je kupila Sinclairjev» Continental Trading kompanija. b tega fonda je Sinclair odštel $288,0e0 Albertu B. Fallu, takratnemu tajniku notranjih zadev v Hardingovem kabinetu, potem ko je Fall 'dal v najem 8inčlairju javne oljne vrelce v Teapot Domu. Patten je rekel, da je omenjeno Vsoto $28,000 poklonil neki bolnišnici v Bvatistonu, ko je začel "sumiti, da nekaj ni v redu." Skoro v isti sapi je pa po-vedal, da oa je bil vedno "velik dobrotni angelj" republikanskim in demokratskim političarjem v Chicagu. Od leta 1919 do 1924 Je rsadal republikancem in demokratom za razne volilne kampanje vsoto $8«,537.86. Druga priča, M. J. Peeein. bivši predaednlk "American Aaeo-cistioit of Foreign Language Newspapers" (Ameriško društvo tujejeslčnih časopisov), je povedal, ds ao republikanski voditelji is rasni kapitalisti iz New Yorka in Chicaga prispevali $400,000 sa podkupijenji-časopisov v tujih jezikih v prid kandidatom republikanske Ntrsnke. Superior, Wla—Obrtna in delavska zbornica (centrala delavskih atrokovnih društev v tem mestu) je pričela z gibanjem za ustanovitev delavake atranka v Wisconsins Za občinske volitve so bili.postavljeni kandidati in sicer sa mestnega komisarja, okrajnega nadzornika sa šolski svet. Usoda teh kandidatov ae odM pri primarnih volitvah letos spomladi. Ustanovljen je bil delsvakl komitej in Ujnik te-komlteja je Arnold J. Ronn. Njemu je poverjeno tudi vodstvo politične kampanje. Glavna naloga Komiteja je u-■tvariti sentiment sa delavsko stranke v Wiaeonainu. bjsva komiteje pravi, da je politična maštna starih strank odpoveda-delavcem in farmarjem, kar je logično imelo za po-aledieo, da ao delavci ln farmar ji v rasnih državah izrekli za samostojno politično akcijo. V J Komitej se je obrnil ns orga- nizirano delavstvo v državi, da ae izrsse glede principov, ki jih je aprejel komitej in ki obsojajo stare atranka in posivljejo de-lavce in farmarje v novo politično organizacijo. izvor tega gibanja Je ieksti v predlogi, ki je bil atsvljen in aprajst v lokalni delsvaki centrali, da ae izvoli politični odbor pet Članov. Ko ja bil ta komb tej lzvolen, js bil skliesn masni ahgd. Izvoljen js bil nov politični komitelj, v katerega pošlje- organiza- poflVš delegata. Okrajni odbori pa vrše agitacijo od hiše do hifts. uje d«k**t jo Jatiral nptt§4l4lt FORD ODPEL INC lOI >0. INDUSTRIJSKO Petek v nji ks skrtal in ■¡■M je odpri industrijsko lolo s tri-deeet dijaki, ki eo atari štirinajst let ta so varovanci ali uidijo Washington, |T> — Sitno-stl 1n neprijetnosti «gf one, ki »o vajeni Živeti v prijetnosti,^ ao na vidiku, ker i* odredil, da Stewart, i%vnatsjj Biroja za delavsko Štatistiko. študira brezposelnost in napravi oficl-jelno poročilo. Stewart Študira ekonomske fakte in učinke, ki jih ti fakti povzročajo1'rta . ÜMdf Ako bo pri svojih študijah pronašel, da pet aH šest. milijonov oseb trpi v Združenih državah zaradi brezposelnosti, tedaj bo to brez rf.78a bo i ovinkov resnl-kako co povedal ne «lede aa bo učinkovala na kupovanje M obroke sli pa «C predsedniško kandidaturo Herbert Hooverja aH pa na Mkrodni komitej publi . Senator IS w > življenju i lavske fsdbiMje, Stewarta* da p*f* llko ljudi r deželi V avojem ŠWVOru, Jkf ga JS obdr žsvsl senator Wagner, preden je bila sprejeta njegova resolucija, Js rsIMIr ao oni, ki obrnsjo glavo v ateain gledajo v drofi S0iŠT,; kadar sence Iz New Yor-privstnem e de-na vdahnil udatvu, kobre/. dela. Skoraj pol milijarde dolarjev ara plača ljudstvo preveč aa električno »lk>. Waahlngton, D. C^-Judeon King, ravnatelj Narodne lige aa ljudako vlado, je pripravil okrožnico, ki mora onim, ki so slepi, odpreti oči, da spregledajo, ia onim, ki ao gluhi, pa ušeaa, da bodo ališali. King j< v tej 9-krošnici primerjal vaote, ki jih plača amerižko ljudstvo za v porabo električne aile doma, v trgovini In za razavetljavo ulic s vaote, ki bi jo plačalo za v porabo električne aile, ako bi bile naprave sa prolzvsjsaje ln oddajanje električne sile ljudska laat-nins, kot js to v kanadakl provinci Ontario. Pri tem je King prišel do zsključks, ,ds ljudstvo plača truatovcem sedem sto milijonov dolarjev več kakor če bi bile naprave ss proizvajanja in oddajanje električne eile ljudska lastnina, kot ao v kanadski provinci Ontario. Po odbitku davka, obresti in stroškov zs po-pravils js v letu 1917 oateio truatovcem Še približno čiategs dobička pet sto milijonov dolarjev. V okrožnici pojasnjuje tudi delo akupine parlamentarnih sa-kulianlkov pretočeno zimo v Wsahingtonu. Dalje razlaga, kako so veliki električni Intsre-al pripravljeni ae pogoditi« strokovno orgsnlzirsniml delsvcl, da pojde sanje pšenica v klasje. StavkafaM UuMmM ialavai araflraal pomaga razbftl Id gs-gledamo zdaj, /e le «ačaaen fenomen ln pe mojem mnenju ae zalo ločf od brezpoeelnoati, ki Je aledila ob čaau premirja in defletacije. "Mi sme" pred i t premeno In-dustrijake organizacije, ki je nekaterih eslrih ravno tako revolucij onaraa kot ona, ki ae je izvršila v začetku mkiolega ato-leus .. ' . ^ fl 'Ts resolucija govori ss milijone. ki nlmsjo drugih ared stsv. Ti nknajo velikih organov sa publiciranje, da. proglašajo njih besedo a atreh aH z velikimi nspisl. TI ne morejo kriti atrolkov m drage akupine parlamentarcih zskulianikov. "Preseljevanje ljudstva v me-Hta, naraščanje velikosti indu atrijske enote in kbrporacijaka podjetja amože naraščajoči pro-porec našega ljudstva, ki je edino odviaen od mezde kot ared etva za življenje. Mezde aeve-ds ao odvisne od nsstsvljenjs Ameriški dslsvsc as danes ne boji nobene stvari teko, kot ds Izgubi avojs Oslo. Ako liočemo zaščititi življenje, tedaj moramo takoj pričeti Izdelovati zemljevid zsposljenosti ln brezposelnosti tako obsežno, kot gs moremoj kontrolirati. Popotne informacije glede vsenlh fsz tega problema Je polreba ss ameriško gospodarsko življenje." Senator Wagn#r je citiral prvi odstavek Coolidgeve bebavosti v njegovi zadnji poslanici kongresu r "^Mezd* so precej visoke. ia alposljenja je dosti." Vprašal JsTkJe je Coolidge debli te optimlstiins informaeije. ker nas Je biro* aa deUvsko štatlstU ko zadnjega meseca Junija Informiral, ds se bile zaposljenoet in ssde nižje kotlete 1024. Wsg-ner Je sadasU. da vsNke d«-lav cev, ki knajs še delo, delajo le z New Vork, N. V—BnaJ-t stavkujočih škstlsrsklh.'dslsv-eev Je bilo araUranlh. Na te način peOiaga mastna polkija razbijati r podjetnikom stevko Štirje vozniki tovornih svtev so bili sretlrsni, ko ao as pripravljali, ds piketirajo Brooklyaaki moet. Policija Jih Js srstirals, ko so ustsvll! avojs tovorne sv-ts blizo Kisenbergove tovsrne, še preden so atopill a tovornega avta na tla. Sedem drugih atevkarjev js bilo srstiranlh, ko ao ssdsli v ne-ki restavraciji. TI ao bili od atranl policije obtešeni zločin aksgs napada. Ssvsds poHoaJI niso izpovedali, ali so zločinsko napadli avojs šelodss, ko so v restavraciji čakali na jsd, sli ss kateri drug način. Policaji v uniformah atrašijo tovarna, v katerih Js proglašena stavka In spremljajo tovorn. avte, na katerih vozijo stavko luške produkte. Ampak tudi te pomoč ns po-maga podjetnikom. Irvlng Frea-1, rsvnstelj unije šksiter-sklh deUvcev, poroča, da ss sove pogodi>e s podjetniki sklspsjo vsak dan in da Js 1J900 žkatUr sklh delavcev pri volji vztrajati na sterkl, dokler podjetniki ne priznsjo njij» zahtev. NRRRgčA NA MUHiČU. Dva straha «bite. 18 dragih V M t Udarili ao aaaj eni, ki pravijo, da aaJ politika ostane zunaj de-Izrekih strokovnih orgsalss- cU. Nsw York, N. Y.-Oni, ki najbolj glasno^ktiče med atrokov-no organiakranlm delavatvom. da mora politika oatati zunaj de-lavakih strokovnih organizacij 4a da naj strokovno organizirano delavatye kaznuje avoje sovražnike is nagradi ,4avoje pri-jatelje," ao že pričeli udarjaU aa velU|l;< reklamni boben sa predaedaišho kandidaturo Al. Smltha, forernarja drŽave New JYork. ašmkovno organiziranim delsveem ds priporoča, ds naj IndorairaJs kandidaturo Al. Smiths. Podpora'104 strani Državne delavske fsdsrsoija države New York ss Jrnričskovsla. Odborniki državni federacije In new-yorške delavake centrale imajo preosj teans atlke s Tammsnlt-skim dvorcem, organizacije demokratične atranka, ki trdi, ds je Smith njen alnček. John Sul-Uvsn, predsednŠ Newyorška državne delavske federacijs, Thomss Curtis, Clarence F. C. Fašisti prijamajo pi-paiarai Tlralaav Beana polenilks med rimaklml listi In jwpešklm glasilom. Rim, 9. marca.—Konflikt med Italijo in Avstrijo radi Nemcev na južnem Tlrolakem je začel majati ie itak rahle vezi med fašistovsko vlado ln Vatikanom. Te dni eo iabruhnlll ailovlti napadi v fašiatovakih listih proti papeftu, ki ga dolže, ds almpati-sira a tirolskimi Nemci. Oet aa* padov je obrnjena na papeževega tajnika, kardinala Oaaparri-Je. Ultrafašlatovakl list MD Teve-rs" je pisal včeraj, da ja Geepar* rl rekel v nekem privatnem razgovoru: "Fašizem zakriva tolpo zločincev in roparjev." List dostavlja, ds js pspaš Pij najbrž tudi tega mnenja. Vatlkan-akl organ "Oaasrvators Romano" odgovarja danea, da je to DrugI napad je bil priobčen v listu "Regime Fsaclate," «gsr urednik Je Roberto Farinaeoi, bivši tajnik fašUtevske atran- vom "Kardinal Oaspsrri, ali je 8eipel govoril reanloo ali Je lagal 7" k vprašuje Hat papaževega tajnika, tak%) molči na Isjavo avstrijskega mlniatraksga prsd-aedniks. List naravnoat zahte-da mora Oeaparri takoj od- ( onboy, A. W.' Sherman In Hh Jii^u u^u seph Mullany, odborniki fedsra> cijs, so podpisali resolucijo ss Hmltha, ki Js od Čsss do čsss imenoval o^ornlks federacija v državna alužbs, vštevžl J am ta P, Hollanda, zadnjega prsdssdnlka ml___ »<«> 'i »'„'AjfrA V opoziciji msd'strokovno or* ganlziranlm delavatvom v New Yerku so aamo napredni elementi, kajti atrokovno organizirani delavci, ki ao republikanci, »o v državi New York solo redki. So-ciallatl In komunisti nssprotu-jejo Smlthovi kandidaturi na podlagi aa^ovine o njegovem delu asdnjlk pet ln dvsjaet 1st za zsščlto delavstva In humani-tarnih asksnov. Norman Tho-maa Js večkrat vzel na kritično rešeto Simiov stanovanjakl program. Thomfea Js aoelslisti-čnl governerakl kandidat In on Izjavlja, dfko bili predlogi »mi-ths glede aMun pod Imenom eticaii»ki kmlj, J" Wl v MrUk aretiran ne obtotbo ropa v New Vorku, od toder Je prtid por pri-AoJ v Chleago. Bknbo seniku j« krivd« 'M. * IJIftA NA m»AJ Vaiad Maani prodnato pat - •obno Htio «o »teko «ono. fur-mm forkoU, druffo v«a v redu. OfioeHe mombmmt 2141 *>. Uwndnle Ave.. Chlca-M. lit tev^i uineaji politiki, je V notranjo politik« l#v«W tako. r.vmi »y»umM. t. i. odda- jaaje Javnih »ioib prljaleljom Vel prijatelj. "Dragi gospod, ona Je znana pod imenom Beti Cruen in vsak vete plefe kot baletka na odru giedaliiča "Centuri". M liter .Berklej Je izvlekel it •voje listnice neko fotografijo in Jo poatavil med mojo čatico z likerjem in Ikatlfco z užigali-cami. Glava Beti Gruenove Je bila vredna oboiavanja, ali tudi njen naemeh je bil ittotako privlačen. OduAevljen sem vsklik-' »H J : - z "Madam Berklej je prekrasna ¿enaka , . . Kaltfne divne oči! — In kakftna ust»!! . . . Je-li se tudi ona ravna po pravilih vale ' lige V' ;ff ; "Ne, gospod! w . In to je tisto, kar me «pravUa v obup. Jaz sem pridobival v Evropi za nafto ligo Poljske, Utvince, Grke, Srbe in celo Francoze. Ali, na nesrečo, pri moji Beti se mi to ni posrrfilo, ali da se točneje izrazim; ona soglaša s tem, da ml pomaga v moji apostolski misiji, ampak peorijskih zakonov noče za svojo osebo spoštovati." f" ' ' ' ; "Kaj ste « tem hoteli reii?" "Torej, na primer, zvečer, pi> dovršeni predstavi, hodi z moškimi, da jih pridobi w naio ligo." c '' ': * 'To j« pa divnor "Da, ampak ona pije, puši in kvarta i, njimi, da bi Jim čim nazornejše predstavila pred oči vso odvratnost teh slabih lastnosti" "Kaj nI vendar to tudi žrtvovanje samega sebe?" "Ne varujem, ker vsaka nova pridobitev ji pHneae kakšen briUant, kakšno *rno bisera ali drugo dragoceno^. Po mojem mišljenju tira ona atvar predaleč in bo mogla več razlikovati svoje čiste radotiti zavoljo pridobivanj* novih somišljenikov Od umazane radosti zavoljo aprsjetlh darov," Ste me jrazu-mttir* I Sest je preteklo. Vsako jutro aeifo «rečal svojega spoštovanega sopotnika na palubi in vsak dan je neutrudno, stoji-ško in i^enitotifedaljeval avoj evangelij/i Tik pred pristankom aem povedal etvar kapetanu, ki mi Je oamn-J >A lf|r 'To je 'zarea nenavaden človek. Pri mizi pije aamo z ledom ohlsleno vodo. Popoldne čita sanftr resne Knjige o biologiji; metafiziki ali pragmatia-mu. Redkokdaj eem videl tako čudnega sftotnlk». ^ • Zjutraj, ko smo pripluli v zunanje pristanišče, ko so zaprii bar in Muk zapjčatiU in eo se potniki pripravljali, da dajo odgovor na vprašanj* komisije, ki vrši nadzorstvo nad izseljenci, sta me vprašala zdravnik in ka-petan: "Kako je to? Vašega prija-Mt^BerkleJa nismo videli od Začeli aftio ga iskati. Ker ga niamo mogli najti nikjer, smo ee odločili^onečno, da potrkamo na vrata njegova kabine. Odgovora nismo dobili. •"Poglejmo, ali je njegova prtljaga še t d," Je predlagal kape-tan. Odprli smo Vrata. Mister Berklej j« Mil na tleh pijan ko klada, s dvema ženskam* v večernih oblakih. Vsi trije so Ml.' Na miai Je bilo sedem praznih šampaajakih steklenic prevmjen« tatice likerjev in to-praznjene škatla cfcnret. Igral-ne karte so bilerastresene po oeU mizi. j Kapetan me Je osup-njen pogledal in rekel: "Nikoli j* bomo razumeli duše teh Anvrttanefr HlftA NA PRODAJ. Proda ee 6 sobna "Bungalow" hiša, moderno vrejena. Garaža, kokošnjak in druga potrebna poelopja. Vse je v pbftotaoirta dobrem stanju. Proda se za nizko ceno. Le malo naplačik) Je treba, vzame se tudi prazna lota, kot del plačila. Oglasite se osebno pri lastniku na: 4137 Cuetor ^ve., Lyons, 111. (Adv.) v najem sb OBDA 8TAN0- f:; t vanje, £ tri velike lepe sobe in kuhinja, Jtopalna, pralnica v basementu, lep Vrt, elektrika, plin in vse potrebno. Vzame se družini z e-nim otrokom. Najemnina samo £&L"naf ^Part^ street, Milwaukee, Wis.—(Adv.) PAROBRODNI PreskrbiU ai Votai listek i« *, v; a. c.j ▼ laoiemstvo. Parobrod Je v noči rezal morje. Okenca na kajutah so metala svojo svetlobo na valove, ki so betali mimo broda. Vozili smo s šestnajst vozli na uro, s kljunom obrnjeni proti zapadu, proti obljubljeni zemlji. Žurill smo se proti Novemu svetu. V kad i In i sobi ni bilo ii ve duše. Med tem, ko sem pušil cigareto in srebal iz čašice a šari jem, se je pojavil nenadoma pred menoj neki sopotnik, ki me je začel opazovati z resnim pogledom. Tudi jaz sem g» isto-tako resno pogledal. V črnem, Mvilenem plašču, s črnimi hlačami in do vratu zaprtim telovnikom in ovratnikom, ki ga Je naravnost, davil, je bil ta moj sopotnik poosebljen post. Ker se mi Je zdelo, da se hode spustiti * menoj v razgovor, nem mu ponudil likerja. "Vam Je drago četico likerja?" Pogledavši me še reenej-ie, Je polotil obe svoji roki v rokavicah od sukanca na malo mahagonijevo mizico in rekel: "Gospod* vi uničujete avoje zdravje!" Sedel Je za klop tik mene, vsdignil konce svojega črnega plašča na kolena in me začel «nova opazovati. Jaz sem mu ponudil svojo zlato dozo a "Ali eno cigareto Imate vendar populili?" f—' CHICAGO, I,.,.. Uet Preeveta vsak dan za eno leto la knjigo AMERIŠKI slovenci, vredno $5.00-*ko nam pošljete brez odbitka svoto $7.80. * AU pa tri Knjige: slov.-angleška SLOVNICA, vredna 12.00, zakon bioge-NEZIJE, vredna $1.50, te Pateb M al A VENTURA v kabaretu, vredna $1.S0, skupaj vrednost $5.00 In dnevnik Pregreta za cm leto za svoto $7*80. , —j To velja aa člane s. N. P. J. za vae Tft etare te nove naročnike. No člani pla- ffgt cajo $9.00. {0%/ r Lahko dobite pel late dnevnik Piogvete te afcvpae vrednosti za $1.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALO te HRBTENICO te INFORMATOR afe» mm poiJJete svete $4.00. Ne mm pošljejo $440. AH pa aa $$.00 poDeta Ust Preeveta In knjigo JI*MY H1CHHNS. Nečlani $s.6o. t ■ v; i ' "4" WW' To vm velja aa sten te mv« naročnike. Vsak mora poelati celo avoto bits odbitka. Denar te naročila pošljite m upravništvoM naalov i Preeveta, 2657 8e. Lawndale Ave* Chicago, D. Ime ..................... «M........•...,......« ...•«. Naslov .................... .............................................M...*... Država ... .......M... ........................... VH VIIMIiTIkil ...... M......... Pošiljam $.............................. Jpaiji jt prtdrsgoceno, d» b| gs glitsvljali v MTwrnost s rasnimi po-»kuiniMii, in tudi aato, lwr hoUU imeti »dr»vilo, ki vam odpravi vse glavno vsroke vsftik nerodnosti. Habite Trinerjevô grenko vino, ki je ie «8 tet poznano kot nsjboljie za želodec to lahkoMadvsjskio —datvo. Po-«kusité ga in kKro as bodete prepri-čali. V vaeh lekarnah. Pilite na Joa. Triner Co., WB S. AshUsd Ave., Chkago, Î1L, po BRtZPLAOKI VZOREC, prilofjte 10c «a p o šil jat ve ne troike. s temle lekovitim masilom, pa te neha boleti, kakor bi pihnil." "Zdift ae ml čuden šlovek." "Čuden? Na »vetu je mnogo čudnega. Meni ae fdi najbolj čudno to, da sem tukaj. Priznati moram, <|a bi bil najrajši sto milj daleč odtod. Ako bi bil Jahal svojega konja, ne bi doii vela mi dva nikdar časti,'da bi se spoznala. Moj konj je izboren; pameten je in vedno trezen. Kar sam me marno prinese domov. Jako moder Je moj aerec, moj Zelenko, akotudi je samo konj. Toda zdaj se pa le namaži. Izvoli! Bujrum, efendim!" Osman paša je še enkrat strogo vprašujoče pogledal vitezu Ahacu v oči, potem pa je mignil Omarju, naj ga poifiazili a prijetno dišečim zdravilom, "Čemu Ima mkfdi vites višnjevo tkanino na prsih T Je; vprašil Osman. ' '¡ki & "Vsak vitez mora biti zaljubljen, ali pa ae mora vsaj delati pošteno zaljubljenega," je po* Jaanjeval vtteg Ahac namestu Otokarja. "Vsak vitez mor» nositi darilo svoje ljubice s njenimi bojami. Kdor nima ljubios, ai pa vsaj misli, da jo ima in da mu je podarila pisano vezllo. Baron Gradnikar še /ušel kraljice svojemu srcu. Ali aato ne prodaja nobene iaiosti, ampak * velikim veseljem nosi svoj višnjevi frak. Boje pa pomenijo vsaka kaj drugagtf: «elena — začetek ljubezni, bela — upapolno ljubezen, rumena — uslišano ljubezen, rjava M- ljubezenske spone, ¿rna — nesrečno ljube-zen.M "Tudi ja« nosim barve svoje ljubka,'"Je naglo nadaljeval vitez Ahac, vm srečen, da Je naletel zopet ni človeka, ki ni še prav nftče-aar slišal o njegovi «alostni ljubezni. "MoJa «boga Flametta Je bila tako tebra In bU#g, da ne kmalu kaj takega. Zahtevala ni lrikdar nobene trtvt, nobene šrtviee. kakor si Jih Izmišljujejo in terjajo druge dame od svojih ka-Mp. Zahtevala bi Mla lahko, da si v do-kaz svoje ljubezni ns primsr dam obriti brke in brado samo na eni atrsni. Izustila bi le be-aedlco, pa bi JI bil ustraši, saj Je v Beneikah večinoma lepo toplo. Ali FiametU Santarosa ni bila nikdar poredna in hudomušna, kakor šo druge, marveč Je rajša uftlvala lepoto moje brade. Nikdar ni bila sitna pa muhaata, zato Jo bom ljubil Vttno!" ^ "Kje bivar "Sam Bog ve, kje. Videl Je nieem fts trideset let- Vzela Je drugega. Umrla pa menda ni, saj Je bila gmeraj adrava." "Povej ml. ali nista prismojena vi dva oba?" Je oetrmel Osman paša, Id je jel priha-hajati čim dalje Um boljše volje. M81lšal asm te marsikaj čudnega o vitezih, da nišam mogel verjeti. Ta noai In časti boje dekleta, ki ga sploh ni — ti nosiš in častiš boje šenske, ki ne veš o njej niti, da še šlvi.H "Saj to Je ravno prava smetana vzvišene ljubezni, da ljubi vitez damo, ki Je nemara «Ploh ni na svetu! Tega ne prenese vsak. do-mine aereniastee?" Tedaj ee Je Omar po dolgem času zopet zasmejal na giaa Tudi Osman paša ni mogel ostati več reeen. NaamehnU ee Jo In r*el: MZdi se ml. da ai is dešele velikih opic P Le Otokar ae nI smsjal. Omarju Je Jako ugajal njegov mirni ponosni obras. Obhajalo ga Je iudetno. doelej neznano iuetvo. Njegova duša Je temno, poluzavedno čutila nenavadno iskr«*, »otutjs do zalega mladega ujetnika. Mladi baron Je kmalu opazil, da ga vtasi lepe modre oči motre skrivoma s plahim zanimanjem. "Na deset komolcev Zaudarja vino od te- &ieU r^T" °iman ^ ki ^ ^ J. Val fr^Blkl« I»*"» P* Jaz,** ae Je laloatno odrezal vites Ahac. to»*)» r^iiiijil) Nsslov Mesto naroČite si knjigo "VivstI" se Je laloatno nasmehnil mladi baron, vites Ahac pa Je izpraznil čutaro na en dušek in modroval. "Presneto pisano naju je gledal paša. Sam Bog ve, kaj ukrene mogoč-nlk z mano. Za janičarja, menim, sem ie malo prastar. Nemara mi pa naklonijo imenitno «hibo višjega evnuha T Me prav malo mika. Prejkone me proda lakomni dedec za suftnja kam v juinozapadno Azijo ali severno Afriko, kam v Armenijo, Perzijo ali Babilonijo. Videl bi mnogo tujih krajev. Lepa prihodnoet, kaj? Toda letoe ae ml kar nič ne ljubi v tujino, ko kašejo naši vinogradi tako izredno lepo." "Mislim, da se morevs odkupiti, UiAl ujeer .. V:- ' + ■ 'Tl |e, Jas pa ne. Turki zahtevajo preveč odkupnine, od vaakega plemiča kar po dva-tisoč do štlrltisoč goldinarjev. Kje bi vsel'toliko denarja?" . "Dovolite, da za vas plačam jaz." "Tvoja dobrotna ponudba me jako veseli. Morda pa ne bo treba nobene odkupnine. Pobegni val Niti zvezali naju niso. Menda ml-slljo, da v teških oklopih ne bi mogla daleč. -Preveč imajo straft naokoli." posluje ta banka vestno in poittno vsem onim, Id rabijo njen« posredovanje in na tisoče vlagateljev oprezno investirajo pri njej svoje prihranke, kar znaka na milijone dolarjev. Naj se tiče kateregakoli načina ylaf tuj« Vaših prihrankov, prepričajte se kakinih ugodnosti so deležni tisti, Id poslujejo z t« 1LUB ISLAND AVE. CHICAGO, ILC največja slovanska banka v ameriki ■Nt od I. slstrsl še 4. foisldes, ob pesdslJkOi la soWtsfc od •. sjatr«) * Za velikonočno potovanje ▼ Jugosl^jo se priglasite pri pm ffgii ........................ PHkrsvsal Je godmjavi Ilmihal s nerod-nimi gugavlmi koraki trudMfs Jahaša. "Oba k paši !" "Kskinf volje, velečastiti efendim, isvoU Mtl tvoj praavetll gospodar?" ga Je vprašal vites Ahac Jako vljudno. "Prfv slabet" je renčal sluga. "Jas pa šldaae, planu asiatiea! Oaman paša prodaja doigtes, pa bi se rad pomenil kaj pametnega. No. pojdimo, asine magnifies T* S teftkimi koraki sU odrašljala oklopnika s Umlhalom proti dobo. Pri paši, nekoliko bolj tedaj« Je sedel Omar in mu deval hladilne ob» kledke na oteklino In rano. Otokar in Omar «ta se nekaj trenotkov gledala radovedno, nekako osuplo. Vites Ahac pa se je lahno priklonil in tele! r*Ai malo hripevo. vendar dokaj prijazno dober večer: "Akàamlar halr olaun!" "Turški znaš T" ee je satudil Oaman paša in x velikim sanimanjem motril ujetega vite-»a. kl je U Oddaieč dehtel po ftlshtni malvazijl. "Nekoliko ur se Je vit« odrezsl hrvaški ter «i mislil: "IViljuden je mol; kar-tika me, kakor nUregs prijatèljs." Ns glss je ps pri-dal: "Nsutil sem »• od ujetnike v IJubljsni." "Kako ti Je ime? Kaj »i?" "V Ljubljsni «o mi rekli te vm sorte: gro-fovska milont. knetjs vinokont p« tudi veliten-•tvo. Prsvzsprsv ym se Imenujem vite* Do-Ijanaki, domine glorloeim»imeîM "Kaj ps je to?M "Latinski* "Ali tnaš tudi latinski?" "Pa še ksko! U po^luàsj: Apud. snte, ad, advermim et cetera ali p* : Quot capita. tot •ensus, to ie prsvi: Vwik« bute ne drugam prekucne, kadsr je treU. p« tudi italijanski govorim In grški, frsnconki in nemški" "In kdo si ti ?" se je obrnil imAft k mlaj-šemu. "Baron Gradnikar." "Imeniten plemenitsà in junsk. kakor jaz." Je dostavil vîtes Ahsr. Kskor vidim, si ranjen, domine augnetissimc! Tukaj imam čudovito mašilo veleelavnegs tdrsvnika. Malo Je tako utenih Judov v Ljubljani, kakor Je sU-ri Jisrœl. Osdravil ti Je Ce takega, ki Je bil skoraj fundamentallter mortuus. to se pravi takegs, ki le ni mogel veé migati. Namaii se SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vratmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem» hrvatskem, stovsftem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA gj ČLANSTVO a N. P.J^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI RAD bi OTBDBL kje ee nahaja mej prijatelj An-ton Mlinar doma Is Dolenjevaai pri Cirknid. nekaj leU je bil v Foreet City, Pa. Uljudno S. N. P. J. PRINTERY