Naročnina Dnevno iT.dolo za državo SHS mesečno ZO Din polletno 1ZO Din celoletno 240 Din zo inozemstvo mesečno 35 Din nedelfako Izdata celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. pelll-vr&l« mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vtSlne po Din 2-50, vellltl po "J ln 4 Din. v uredniškem dolu vršilca po 10 Din g Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjulraj razen pondelJKa irw dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6(IU Rokopisi ae ae vraCajo, ncfrunkirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon štev. SO, apravnlštva Stev. 328 Uprava /e v Kopitarjevi ul.St.6Čekovni račun: CjuHljana štev. 10.6S0 ln tO.349 xa Inserate, Šarafevošt.7SS3, Zagreli št. 39.OH, vraga ln Dana/ št. 24.797 Vatikan in Aventin. »Slovenec« je nedavno priobčil pismo sv. očeta svojemu državnemu tajniku kardinalu Gaspariju. To pismo je že samo po sebi zelo pomembno, a ga moremo prav doumeti le, če vidimo tudi, kakšno je njegovo politično ozadje. Dne 12. februarja 1. 1924 je justičmi minister Rocco pričel v komisiji, ki jo je osnoval za reformo cerkvene zakonodaje v Italiji, oficielno s tem, da se uredi to vprašanje, ki ni v Italiji nič manj pereče kot v mnogih drugih deželah. 31. decembra lanskega leta je državni podtainik justičnega in bogočastnega ministr-strstva Matej Gentili, pr edsednik te komisije, predložil ministrstvu osnutek in poročilo o omenjenem zakonu, ki naj bi razmere države do klera konečno uredil. V omenjeni komisiji so bili poleg raznih državnih zastopnikov, predsednikov raznih sekcij in slovečih juri-stov tudi trije višji cerkveni dostojanstvenika, •zastopniki kapitljev treh rimskih bazilik. To dejstvo, da so v komisiji tudi nekateri cerkveni dostojanstveniki, so nekateri skušali tolmačiti na najrazličnejše načine. Tudi v našem časopisju je to našlo odmeva. Toda vedeti je treba, da je bil tisti zakonski predlog vedno le še neki osnutek, ki še pride pod nož ministrskega sveta in da je vse to le delo države, ne pa tudi Cerkve, ker omenjeni prelatje nikakor niso zastopali Vatikana. Gotovo je, da je ta zakonski načrt Cerkvi naklonjen, kar je papež v konzistori-jalnem nagovoru tudi naglasil, a tisk, ki si je to po svoje interpretiral, je jedro tega zakona skušal prenesti čisto v drugo težišče. V te čisto interne zadeve laškega klera so zanesli po nepreuda-mosti osnovno vprašanje vesoljne Cerkve: razmere med Vatikanom in političnim Rimom; s či3to laškim stališčem domačega klera so zamenjali mednarodni vidik Vatikanov, ki ga zahteva neodvisnost sv. očeta. To nepravilno stališče dnevnega časopisja je osvetlilo vatikansko glasilo »Osserva-tore Romano« z uvodnikom 12. januarja, kjer poudarja, da tu ni govora o zbližanju, in še manj o velikanskih korakih v svrho sprave države s Cerkvijo. Ne more se govoriti o kakem sodelovanju, marveč delo se vrši izključno od strani vlade, ki vrši s tem le svojo strogo dolžnost in izravnava krivice, ki jih je liberalizem zadajal Cerkvi pol stoletja. Toda do popolne reparacije in pomirjenja je pa še silno daleč. Dokler ne bo imel Vatikan predvsem svetom vseh enih pravic, ki mu gredo po božjem in človeškem pravu, dokler ne dobi popolne svobode in neodvisnosti, ni mogoče niti misliti na ureditev razmerja med sv. stolioo in vlado. Ta izjava je bila tako odkrita in jasna, da ni bilo potreba prav nobenih komentarjev, ker je stališče papeževo podala čisto nedvoumno in poudarila obenem tudi točko, pri kateri se to vprašanje da rešiti. Toda časopisje s tem še ni bilo zadovoljno. Možje, ki se na cerkvene zadeve kaj malo razumejo, 60 z vso vnemo preiskovali to vprašanje in silno poudarjali dobro voljo države, ki da je gotovi krogi kar nočejo razumeti. Posebno to, da so bili v komisiji trije prelatje, so pretiravali in potvarjali na vse načine in kar niso se mogli uživeti v to, da ni v tem prav nikakega obojestranskega stika. >Tribuna< je napadla radi tega papeževega tajnika Gasparija, kot da je omenjena izjava njegovo osebno mnenje in ne stališče sv. očeta. Celo tako daleč je šla »Tribuna«, da je napadla vrlega papeževega pomočnika kot grdega politikuna, in pri tem čisto pozabila, da je zapovedal v imenu sv. očeta prav on, da se laška duhovščina v politiko sploh ne sme vtikati. 14. januarja je »Osservatore« prinesel odgovor na te neslanosti, kjer zopet pojasnuje vatikansko stališče, kjer zopet pohvali zakonski načrt kot zelo blagohoten, a ki je od rešitve odnosov Vatikana in Aventina še neprimerno daleč in le enostranski. Na očitek »Tribune«, da je ljudska stranka nesrečen stvor kardinala Gasparija,« odgovarja, da je ljudska stranka čisto spontan odpor vernega ljudstva, brez sodelovanja Cerkve, v obrambo katoliških načel proti besnemu liberalizmu, katerega »Tribuna« sama tako zelo propagira, da je svojo politično barvo sicer izpretnenila, ni pa prav nič pre-okrenila svojih nazorov. (»Tribuna« je namreč do nedavna bila liberalna, zdaj pa je postala fašistovska.) Enako kot »Tribuna« in še nesramneje so Gasparija napadli tudi drugi listi in v odgovor na vse to ha je sedaj »aj>ež odlikoval. Pašsc siliva vladno kriio. NAROČENA SIMONOVIČEVA OSTAVKA. — MAKSIMOVIČ IN PASIČ NA DVORU. -SEJA MOISTRSKEGA SVETA. - RADIKALI NAMAKAJO LESKOVKO ZA RADIČA. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Političen položaj se nahaja danes v znamenju največje krize in popolnega razcepa med vladnima strankama. Radičeva potovanja in izjave po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji so zrevoltirale ne samo ves radikalni klub, ampak tudi široko belgrajsko javnost. Zara-ditega je prišlo do velikih nesoglasij v koaliciji, ki so nocoj privedle do tega, da je S i m o -n o v i č, minister za socialno politiko, šel k P a š i č u in mu javil, da bo podal ostavko, če se na kakšen način ne bo stopilo Radiču na pot- Te Simonovičeve pretnje se smatrajo samo za taktično potezo P a š i č a samega. Simonovic je namreč najbolj udan Pa-šičev pristaš. S tem je hotel Pašič krepko pritisniti na Radiča, Simonovic sam namreč ne more demi-sionirati, da bi Radič obenem ostal minister. Če bo Simonovič res demisijoniral, tedaj bo moral .demisijonirati ves kabinet. Pri tej demisiji pa bi Radič zletel iz vlado. Te pretnje so opomin Radiču, da mora svoje zadržanje korenito spremeniti, ali pa izvajati posledice- Ves današnji dan je potekel v znamenju velike nervoznosti. V vladni večini se je ves dan konferiralo. Minister N i k i č je znan kot voditelj skupine v Radioevem klubu, ki se ne strinja z Radičevo politiko in stoji blizu radikalom Ni kič je imel več sestankov s Pašičem. Razpravljala sta o načinu, kako bi bilo mogoče odstraniti nesoglasja. Notranji minister je bil v tej zadevi dopoldne pri kralju na dvoru. Informiral ga je o uradnem besedilu Radiče-vih govorov, katere je dobil on kot notranji minister. Popoldne je bil v avdijenci ministrski predsednik Pašič. Avdijenca je trajala nad eno uro. Na njej se je razpravljalo o političnem položaju. Ministrski svet je imel danes sejo. O seji sami pa niso hoteli dati ministri nobene izjave. Časnikarji so dejansko navalili na ministra Simonoviča in zahtevali, da jim izjavi, kaj je z njegovo demisijo- Na vprašanje, ali je v demisiji ali ne, je izjavil: >Včeraj sem bil pri Pašiču in sem mu izjavil, da bom demisijoniral, če se Radičeva akcija definitivno ne prepreči; če se sedanjo razmere ne spremene, bom šel« Na vprašanje časnikarjev, če pričakuje Radičeve-ga demantija, v katerem bi Radič hotel ublažiti značaj svojih izjav, je Simonovič izjavil sledeče: »Demantija ne pričakujem, ampak nekaj realnega.« Kakor se iz tega vidi, hočejo radikali v pritisku na Radiča v tej zadevi iti do skrajnih mej. Sedanji težavni položaj, v katerega se je Radič zapletel, hočejo izrabiti, da zopet pritisnejo na Radiča in ga prisilijo h kapitulaciji. Značilna je Simonovičeva izjava, da se radikali ne bodo zadovoljili z navadnim Radi-čevim demantijem. V stvari bo moral Radič zopet izjaviti lojalnost in pokornost Pašiču. Minister Ni ki 6 bi imel jutri odpotovati v Zagreb, da Radiču predloži tozadevne zahteve radikalov. V tukajšnjih političnih krogih se misli, da bo Radič tudi sedaj pristal na tako težke in ponižujoče pogoje. Sedanji položaj za Radiča ni namreč nič kaj zadovoljiv. Po vsem pričakovanju bo zopet prišlo do nove Radi-čeve kapitulacije. Če bi Radič ponovno kapituliral, se ne bi s tem razmere prav nič ustalile. Nesoglasja v vladni večini so namreč tako oči vi dna, da jih ni več mogoče poravnati s kakšnimi sredstvi, ki trenutno učinkujejo. Če bi se spor sedaj poravnal, bi bilo to samo za nekaj časa. Globoka kriza, ki je v vladni večini, pa bo tlela naprej in bo svoječasno z vso silo bruhnila na dan. Afront radikalnega kluba proti ministru Stojadinoviču. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Včeraj je imel radikalni klub sejo, ki se je vršila v znamenju protesta proti Radičevim nastopom ter je zelo burno potekla. Poslanec Živojinovič je ostro nastopil proti Pašiču in zahteval, da vodstvo radikalne stranke prekine vse zveze z Radičevo stranko. Predsednik Rado-n j i č je izjavil, da bo to Zivojinovičevo željo predložil vodstvu stranke- Za Živojinovičem je govoril bivši minister za prosveto Velja Vukičevič, ki se je bavil s finančno politiko. Ugotovil jc, tla vlada v finančnem ministrstvu popolna zmešnjava in da nosi za to odgovornost finančni minister, ki se je brigal samo za zboljšanje dinarskega kurza, prav nič se pa ni oziral na splošno gospodarsko stanje. Finančni minister je samo borzijanec, ni pa gospodar. Ze posebno mišljenje finančnega odbora, katero je izpadlo za finančnega ministra zelo nezadovoljivo, bi moralo biti za finančnega ministra zadosten povod, da bi izvajal posledice. Nato se je Vukičevič bavil z Radičem in njegovimi izjavami. Ugotovil je, da so Radi-čeve izjave pripravile vlado v zelo neprijeten položaj. S svojimi govori dela vladni večini težave. Doseči hoče razpust narodno skupščine in nove volitve. Proračun raste, narod pa obubožava. NAČELNA DEBATA O PRORAČUNU. - GOVOR LJUBE DAV1D0VIČA. - PAŠIČEVA DIKTATURA IN STOJADINOVIČEVO IZMOZGAVANJE. - RADIČEVA LOGIKA- - VLADA NI VREDNA ZAUPANJA. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je pričela generalna debata o proračunu. Razpravo je otvoril načelnik demokratske stranke Ljuba Davidovič z velikim govorom. Davidovičev govor je narodna skupščina poslušala z velikim zanimanjem in splošno pozornostjo. Cela skupščinska dvorana je bila polna. Ljnba Davidovič je v svojem govoru ugotovil, da je proračun velik in prevelik-Lahko se reče, da proračun raste, narod pa obubožava, V času, ko je bil kmet v boljših razmerah, je znašal proračun 7 milijard, danes za časa največje gospodarske krize pa 13 milijard. To je rezultat finančne politike današnje vlade. Vlada ie dosedaj predložila 21 dvanajstin, kar ni samo evropski, ampak svetovni rekord. Tak sistem proračunskega gospodarstva je seveda ugodnejši. Vlada izbegava kritiko, državnih financ pa ni mogoče kontrolirati. Glede splošne vladne politike je Davidovič ugotovil, da vlada ne ve, kaj hoče in da no more in noče delati. Tekom sedmih mesecev vladanja ni koalicija RR ničesar pokazala, čeprav še nobena vlada ni imela tako velike večine v parlamentu kakor ta. Paši-čeva vlada so no briga ne za ustavo, ne za zakone in ne spoštuje niti pravic skupščine. Sedanja skupščina se je vodila v znamenju obznane- Ni torej ne ustavna ne zakonita. Sedanji vladni predsednik ai prijatelj svobodnih volitev. Radikalna stranka se je navadila, pridobivati si med ljudstvom večino z umetnimi sredstvi. Skupščina, katera ni izšla iz svobodnih volitev, nima avtoritete. Vlada ne spoštuje najvažnejših pravic poslancev: vprašanj, interpelacij itd., ki so glavne funkcije narodna suverenitete. Sedanji predsednik vlade vsiljuje parlamentu svojo voljo, ki ni v skladu niti z zakonom, niti z ustavo. Parlament je odvisen od vlade, namesto da bi bilo obratno. Pod temi pogoji mora priti skupščina popolnoma ob ugled. Vsled takega stanja bo morala država pretrpeti težko posledice. Govornik dokazuje, kako ministri sami ne vedo, kdaj bodo postali in kdaj bodo prenehali biti ministri. Tako se je pred kratkim zgodil slučaj z ministrom Radojevičeru. Ker so ministri nesigurni v svojem položaju, no morejo priti do tega, da bi izvršili svoje programe. Pašič je star. Če ne more več delati, naj odstopi svoje mesto drugim, kajti država ne sme v propast zaradi enega starca. Pri nas obstoja Pašičeva diktatura. Pašič jo je že prej izvrševal, ampak jo je vedno skrival za parlamentarizem. On sam zapoveduje, nikdar pa še ni prevzel odgovornosti za svojo prepričanje. Toda ugotoviti se mora, kdo je kriv težkega stanja in nereda v notranjosti ter težkega zunanjega položaja. Davidovič je polemiziral z ministrom za prosveto Stjepanom Radičem, ki pa ni bil navzoč. Radič je rekel, da je Maksimovič imel prav, ko ga je zaprl in da je samo branil državo. Ali ni to čudna logika, da tisti, ld brani državo, zapre tistega, ki hoče državo ustvarjati, kar si gospod Radič zamišlja. Prijateljstvo med radikali in radičevci je zelo čudno. Drug drugemu si hočejo izkopati oči. Rezultat celomesečnega vladanja je ta, da se hoče iti na volitve. .Vlada je obljubila, da bo reducirala uradniški aparat, ki je pa zato tukaj, da služi vladi pri volitvah za volilni kader in zbirališče volivnih kroglic za vladne stranke. Radi tega govornik ne verjame, da bi vlada res reducirala uradni-štvo. Govornik zaključuje svoj govor tako-lo: »Vlada, ki je proglasila nespoštovanje ustave in zakonov za princip, ki se no briga za težko krizo celega naroda in mu nalaga še nova bremena, ne zasluži, da bi glasovali za njen proračun!« Davidoviču je odgovarjal zastopnik fin. ministra Uzunovič. V njegovem odgovoru je značilen pasus, v katerem je repliciral na Davidovičeve trditve, da misli vlada na volitve. Izjavil je, da vlada ne misli na volitve. Radikalna stranka ima 140 poslancev in bo imela dovolj prilike, da si pridobi večino. Nato je predsednik sejo zaključil in sklical prihodnjo za jutri dopoldne. Wa,sliington, 5. febr. (Izv.) V ministrstvu za finance so dnevno vrše konference med Winstonom, Stojadinovičem in Gjuričem. Najti hočejo rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Ameriška komisija se je odločila, da bo počakala na izid teh pogajanj. Izjavlja, da je zadosti obveščena o finančnem položaju Jugoslavije. Naša delegacija je predložila obširno spomenico in tiskano poročilo o železniškem sistemu Jugoslavije. Temu poročilu je priloženo mnogo fotografičnih slik o progah, ki so bile razrušene za časa svetovne vojne- Washington, 5. febr. (Izv.) V finančnem ministrstvu se vrše konference dnevno med Winstonom, Stojadinovičem in Gjuričeni, da bi se našel način kako rešiti vprašanje naših dolgov. Ti razgovori in konferenco bodo najbrže odločilne za nadaljni razvoj stvari. Ameriška komisija je sklenila, da počaka na rezultat teh ra7govorov, ker smatra, da je za pojasnitev finančnih razmer v Jugoslaviji že dovolj poučena. Poleg obširnega memoranduma, je naša delegacija predložila tudi referat o železniških iu prometnih razmerah v državi. Neuspešna Radičeva agitacija. KMETJE RADIČA NE MARAJO VEČ. - RADIČ NAPADA HERCEGOVSKE FRANČIŠKANE. Split, 5. febr. (Izv.) Radi če vo potovanje po Dalmaciji ne more zaznamovati velikih političnih uspehov. Kmetje sicer poslušajo njegove govore, toda ne odobravajo njegove politike. V svojih govorih napada Srbe in centralizem, dočim nastopa v Belgradu popolnoma drugače, kar ljudstvo dobro ve. Značilno je, da Radič ne prireja posebnih shodov po vaseh, kjer bi prišel v neposreden stile z ljudstvom, ampak se največ drži v Dubrovniku, odkoder pošilja poročila o lepo uspelih shodih. Mostar, 5. febr. (Izv.) Radičevi napadi na hercegovske frančiškane v finančnem odboru in na njegovem političnem potovanju po Bosni so izzvali povsod, posebno pa med kmetekim ljudstvom veliko nevolje. Kmetsko ljudstvo visoko ceni požrtvovalno delo, ki so ga izvršili hercegovski frančiškani za kulturno in gospodarsko povzdigo Hercegovine. Da pa frančiškani niso naklonjeni Radičevi politiki je gotovo, ker je protiljudska, protikato-liška in protilirvatska. Popolen propad Radičeve stranke v Hercegovini najbolje dokazuje dejstvo, da se Radič na svojem potu skozi Hercegovino nikjer ni upal ustaviti in imeti zborovanja. Govoril je šele na železniški postaji pred odhodom v Dubrovnik, kjer pa so bili prisotni samo njegovi povabljeni pristaši. Zagreb, 5. febr. (Izv.) Radi Radičevih napadov na hercegovinske frančiškane vlada tudi v Zagrebu veliko nezadovoljstvo. Herce-govinski dijaki na tukajšnji univerzi pripravljajo oster protest proti Radičevim. napadom. Biwši avstrijski kancler dr. Seipel v Berlinu. SPREJET KOT NAJODLIČNEJŠI POLITIK IN PRVAK NEMŠKE KULTURE. Beriin, 5. februarja. (Izv.) K potovanju prejšnjega avstrijskega kanclerja dr. Seipla piše »Tagliche Rundschau«, organ zunanjega ministra dr. Stresemanna, da izjave in objave nemških listov nasprotujejo objavam v avstrijskih časopisih. Gotovo pa je, da mora biti tako odličen avstrijski politik kot je dr. Seipel v Nemčiji najbolje sprejet. Obisk je razveseljiv dokaz vedno ožje skupnosti obeh držav. Jasno že izstopa namera čim tesnejše skupne organizacije centruma in avstrijske krščanskosocialne stranke. Saj so prisostvovali zboru zaupnikov krščanskosocialne stranke poleg nemškega poslanika dr. Maksimilijana Pfeiferja tudi številni poslanci centruma in jih je dr. Seipel posebno toplo pozdravil. Berlin, 5. februarja, (Izv.) Prejšnjega avstrijskega kanclerja je na kolodvoru sprejel avstrijski poslanik dr. Frank in veliko število dijakov. Seipla jc sprejel zunanji minister dr. Stresemann, kancler dr. Luther in drž. predsednik Hindenburg. Povsodi je bil dr. Seipel sprejet z velikimi častmi. Opoldne jc poslanik dr. Frank priredil svečani obed, ki so mu prisostvovali številni narodni poslanci, kancler dr. Luther, minister dr. Stresemann, minister Stingl, minister Haslindc, dr. Marks, Steger-vvald in pruski minister Hirtsiefer. Navzoč je bil tudi apostolski nuncij msgr. Pacelli, škof dr. Deitmer, predsednik zbornice Loebe, pruski podpredsednik dr. Porsch, prelat dr. Schrieber, voditelj bavarske ljudske stranke dr. Leicht, nemškonacionalni voditelj dr. Hoetzsch, nemško ljudsko stranko je zastopal dr. Mittclmann. Vsi prisotni so izražali svoje simpatije in naklonjenosti Avstriji in slavili zasluge dr. Seipla, ki je rešil to državico gospodarske propasti. Berlin, 5. februarja. (Izv.) Sinoči je dr. Seipel govoril v mestni dvorani »O kulturni misiji cerkve«. Predavanje je prirejeno za podporni fond katoliških dijakov. Med poslušalci je bilo več državnih poslancev, zastopnikov državne in mestne oblasti in mnogo duhovščine. Predsedniška miza je bila zavita v pa-peško belo-rumeno zastavo. Predsedstvo so tvorili dr. Marks, dr. Deitmer, nuncij Pacelli in dr. Porsch. Dr. Seipel je nastopil v pre-latskera ornatu. Nagovoril ga je poslanec dr. Schreibcr sledeče: »Vaše ime stoji na prvem mestu med rešitelji nemške kulture. Vi, gospod zvezni kancler, niste le Avstrijec in prelat, ampak ste na prvem mestu splošne biografije nemške kulture kot vodja in mojster nemške zgodovine. Vi ste vodja vseh kulturnih gibanj in poletov v Nemčiji.« Nato je dr. Schreiber omenil veliko delavnost avstrijskih karitativnih organizacij, vzgojo dece in mladine. Ko je dr. Schreiber omenil potrebo zbližanja Avstrije z Nemčijo, je to dvignilo buren aplavz po vsej dvorani, ki se je stopnjeval, ko je prišel dr. Seipel na oder. — Dr. Seipel je govoril v prelepem poljudno znanstvenem tonu o kulturnem poslanstvu cerkve in se ni niti z besedico dotaknil političnih vprašanj. Berlin, 5. febr. (Izv.) Dr. Seipel je danes v spremstvu avstrijskega poslanika v Berlinu dr. Franka obiskal državnega predsednika Hindenburg a. Berlin, 5. febr. (Izv.) Pariška javnost z velikim zanimanjem zasleduje gibanje dr. Seipla v Berlinu. Nekateri časopisi že poročajo, da bo dr. Seipel v doglednem času obiskal tudi Pariz. Tudi dr. Seipel sam je v razgovoru s časnikarji omenil, da ima tudi v Pariz odprto pot. Mednarodna ureditev delavnika. London, 5. febr. (Izv.) Časopisje opozarja ua tisti del prestolnega govora, ki obljublja skorajšno konferenco za ureditev delovnega razmerja, zlasti delovnega časa. Tozadeven dogovor bodo sklenile Anglija, Francija, Nemčija, Italija in Belgija. Osemurni delavnik je bil najprej do-ločen na vvashingtonski konferenci, ki je pa razen Češkoslovaške še nobena država ni ratificirala. Vprašanje delovnega časa je zelo aktualno zlasti vsled dvoličnega zadržanja Nemčije. Države pričakujejo, kako se bo na londonski konferenci izjavila Nemčija, da bodo temu primerno zavzele stališče. ALBRECIIT THOMAS V BELGRADU. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Semkaj je prišel tajnik mednarodnega urada za delo in velik naš prijatelj Albrecht T h o m a s. Obiskal bo tudi druge, predvsem industrijske in rudniške kraje naše države. Ogledal si bo razne /institucije socialnega zavarovanja. (Naij mu pokažejo reducirane poslovalnice za delo! — Op. uredn.) Bolgarski poslanik v Zagreb, 5. febr. (Izv.) Ob priliki Stross-majerjeve proslave se je mudil tu bolgarski I poslanik v Belgradu Vakarevsld in se je udeležil tudi akademskega plesa. Poslanik se je | zelo zanimal za tukajšnje razmere, ker mu je , Zagreb poznan že od prej, ker je na tukajš-I njem vseučilišču dovršil svoje študije. ponareje- Politične posledice ponarejavlske afere. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Dočim je izgledalo do zadnjega dne, da bo vladna večina krepko vzdržala vse napade opozicije in ne bo v nobenem vprašanju popustila niti za las, se je položaj naenkrat izpremenil. Začela so se deliti mnenja med vladnimi pristaši samimi. Dočim je vladna stranica včeraj dopoldne službeno objavila zaupnico ministrskemu predsedniku, članom vlade in vladi kot taki, so proti talci zaupnici nekateri poslanci protestirali. Po večerni seji je bila izdana nova zaupnica, ki govori samo še o vladi. Grof Bethlen čuti, da se mu je položaj zelo zrahljal, zato dela odločne poteze, da si ga utrdi. Ena takih potez je vstop grofa T e 1 e k y j a v vladno stranko. Bivši ministrski predsednik grof Pavel Teleky je zet grofa Bethlena. Vstopil je v vladno večino z izjavo, da je po njegovem prepričanju samo grof Bethlen zmožen rešiti položaj, v kakišnern se nahaja država-Legitimističuo časopisje že objavlja, da bo grof Teleky zastopal Mažarsko na skupščini Zveze narodov, če grof Appony ne bi več prevzel zastopstva. Grof Teleky bi se udeležil konference kot zunanji minister Mažarske. Isti listi omenjajo celo, da bo Teleky naslednik v predsedstvu, če pade Bethlen. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Dr. Ulain Je časnikarjem izjavil, da vse francosko zasliševanje njegovih klientov ne bo imelo nobenega uspeha. Klijenti ne bodo ničesar' novega izjavili. Kazenskopravni red jim daje pravico, da se odrečejo vsake izjave- Nadossy in Windischgraetz sta včeraj res odbila vsako izjavo, za ostale je pa dr. Ulain izjavil, da garantira, da no bodo ničesar povedali. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Policija je danes odredila preiskavo v lokalih nacionalnih organizacij, da bi mogla iz korespodence dobiti kake podatke za preiskovanje. Preiskava je bila brezuspešna. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Danes je policija zaslišala Windiscligraetzovega tajnika Raba radi grofovih zvez z inozemstvom. Poli-:ija je danes tudi ugotovila, da potni listi, izstavljeni od Valentinija niso bili narejeni za oonarejovalce. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Policija je danes odredila preiskavo v kartografskem institutu in zaplenila tam oba stroja, na katerih so se ponarejevali bankovci. Stroja sta znamke »Planet« in »Holliinder«. Ugotovili 40 tudi, da stroji niso dobavljeni iz Nemčije, kakor so to domnevali francoski policijski uradniki. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Odbori vladnih strank so imeli danes sejo, na kateri so sprejeli zaupnico ministrskemu predsedniku B e t h 1 e n u. Sklenili so ostro nastopiti proti razširjanju tendencioznih poročil v zadevi po-narejevaiske afere. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Parlamentarni odbor za preiskavo afere je imel danes sejo, na kateri sta odgovarjala poslancem na vprašanja sodni minister P e s t y iu notranji minister Rakovsky. Prihodnja seja se bo vršila 9. februarja. Kakor se čuje, je odbor zahteval, da se zasliši tudi bivši minister B a n f f y. Budimpešta, 5. febr. (Izv.) Poslanec G či m b o s je izjavil poročevalcu »Esti Kurir«, da bo napram vsakemu, ki bo njegovo osebo spravljal v zvezo s ponarejevalsko afero, postopal pred sodiščem. Budimpešta, 5. februarja. (Izv.) Socialistični urednik Szekelly je bil obsojen na tri leta ječe radi nekega članka, v katerem kritizira pravne razmere v Ogrski. PRVI PORAZ BALDWINOVE VLADE. London., 5. febr. (Izv.) V zgornji zbornici je doživel Baichvinov kabinet mal nepomemben poraz. S 35 proti 33 glasovom je zgornja zbornica pozvala vlado, da izpolni neke odškodninska obljube, ki jih je dala že pred davnini časom. Ta zahteva jc bila sprejeta', čeravno se je lord-kancler zelo upiral. KOMUNISTI IZKLJUČENI IZ LABOUR PARTY. London, 5. febr. (Izv.) izvršilni odbor delavske stranke objavlja, da so krajevni odbori vsi soglasno izvršili sklep liverpoolske strankine konferenco in komuniste izključili iz stranke. Nekateri odseki, mod njimi trije v Londonu, ki se branijo izvesti izključitev, bodo korporativno izključeni iz stranke- London, 5. februarja. (Izv.) Snovvdenov dodatni predlog k prestolnemu govoru je bil z 299 glasovi proti 112 glasovom v spodnji zbornici odklonjen. :e A Hlapci centralizma. Pod težo centralističnih grehov, ki smo jih našteli samostojno-demokratskemu taboru, je »Jutro« popolnoma omagalo. In ker ne more teh grehov prav z ničemur oprati, ker nima najmanjšega dokaza, čemer bd moglo ovreči nepobitno dejstvo, ki ga je vsak slovenski človek že davno izpre-videl, namreč da je vsega zla in gorja, ki ga je centralizem prinesel nad Slovenijo, v največji meri kriva nesrečna politika jutrovskih kolovodij, posebej pa še tista brezumna fanatična gonja proti slovenstvu skoz vseh sedem let, — pa izkuša »Jutro« zdaj vse to utajiti in prikriti z najdrznejšimi lažmi, potvarja-njem resnice, zavijanjem in natolcevanjem. S svojim pamfletam proti SLS v včerajšnji številki si je pač napisalo ubožno spričevalo, da si ubožnejšega ni moglo; krohotala se je vsa razsodna slovenska javnost ob Jutrovih obdol-žitvah, da imajo centralizem klerikalci na vesti, ki da so zavrgli avtonomijo in uvedli centralizem, ki da so s tem, da odklanjajo vi-dovdansko ustavo, postali največji pospeševa-telji in protektorji centralizma, da je za klerikalce 1 geslo avtonomije le figovo pero, za katerim se zadovoljno skriva njihov rejenček — centralizem itd. Manjka samo še, da »Jutro« ni povedalo: da so klerikalci glasova, li tudi za vidovdansko ustavo, da je SLS pravzaprav SDS, Korošec Žerjav, »Slovenec« pa »Jutro« — in predpustna ta burka, ki si jo dovoljuje »Jutro« s svojo publiko, bi bila kompletna. A Duhoviti izreki iz mariborskega shoda. Gospod Svetozar Pribičevič je na banketu v Mariboru napil med drugim tudi — fanatizmu mariborskih demokratov! Neki drugi demokrat na tem banketu pa je svoj pozdrav končal tako-le: >Mi gremo naprej, mi strelci, pred nami Svetozar Pribičevič gre kot Bog pred Izraelci.« — Da se samostojni demolcratje štejejo med Izraelce, še nismo vedeli. A Žerjavovska avtonomija. Povedali smo že našim čitateljem, kake imenitne se je znebil g. dr. Žerjav na Pribičevičevem shodu v Mariboru, ko je rekel, da o avtonomiji Slovenije zato ne more biti govora, ker bi potem morali dati avtonomijo tudi Makedoniji, Vojvodini itd. Mi smo seveda to gorostasno mišljenje g. Žerjava, ki spda v naš moderni, demokratski čas približno ko fičafaj v puško, primerno obeležili in vprašali g. Žerjava, kaj je vendar tako strašnega na avtonomiji, da jo imajo lahko v najnaprednejših, najdemokratičnejših in najmodernejših državah, samo v državi SHS je ne smemo imeti. Na to vprašanje nam odgovarja > Jutro«, da je g. Žerjav s tem hotel povedati, da nočemo države slabiti z avtonomijami. — Tako torej! Avtonomija slabi državo! Zato so Švica, Združene države ameriške itd. tako slabe države, ker so zgrajene na avtonomijah! A tako. Tega pa nismo vedeli. To nam je pa kar sapo zaprlo... Za enkrat ne moremo dalje. O sa Posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba o proračunu 1926/27, ki smo ga začeli objavljati že v predidočih številkah našega lista, nadaljuje svoja izvajanja sledeče: PRAVOSODNO MINISTRSTVO. Minister pravosodja je navedel celo vrsto zakonov, ki so izgotovljeni. Treba jih jo čimprej predložiti narodni skupščini, ker se vlada stalno izgovarja, da nima materiala za delo narodne skupščine. Budžet je povečan za 37 milijonov dinarjev, kar je potrebno, da morejo sodnije funkcionirati, da morejo v interesu ju s tiče, reda v državi, v interesu vsega gospodarstva in prebivalstva redno in pravočasno vršiti svoje posle. Celo v interesu drž. blagajne je, da funkcionirajo eodnije, ker prihajajo radi neznosnih taks ogromne vsote v državne blagajne. Že pri razpravi o novem taksnem zakonu smo opozarjali na previsoke sodnijske takse, katere neprimerno podražu-jejo sodstvo, da celo onemogočajo siromašnej-šim slojem sodnijsko pot. Slovenija je v obliki sodnijskih taks dala državi toliko, če ne več, kot znašajo stroški sodstva v Sloveniji. Dvomimo pa, če bodo krediti za sodstvo zadostni, ker iz pregleda izdatkov in dohodkov države za mesece maj in junij 1925 posnamemo, da je ministrstvo v mesecu maju 1925 izdalo za 4-3 milijona dinarjev več kot določa proračun, v mesecu juniju 1925 pa celo 8.2 milijona dinarjev več, v mesecu juliju 1925 9,1 milijonov dinarjev, dočim so izdatki večino ministrstev manjši kot določa proračun. Gotovo so v naslednjih mesecih razmere stične, da ministrstvo ne more izhajati z odobrenimi krediti. Med državnim svetom in finančnim ministrstvom je nastal spor radi štetja kadrovskih let v rok službe. Obljublja se ustvarjanje neke komisije v ministrstvu pravosodja, katera naj končnoveljavno to vprašanje reši, a do dela te komisije še ni prišlo; več sto, če ne tisoč uradi-nikov težko čaka na rešitev vprašanja štetja kadrovskih let. Upravno sodišče v Celju se od leta 1923. poteguje za to, da se zviša število sodnikov pri tem sodišču- V več kot 4 vlogah se je opozarjalo ministrstvo na to, da trije upravni sodniki ne zmorejo obilnega dela, osobito, ker je en član bolehen. Poleg prvotnih poslov sodišča, ki ima samo en senat, so se njegovi kompeteuci podredile i disciplinske zadeve državnih uslužbencev, ki ga znatno obremenjujejo; upravno sodišče ima poleg tega i nalogo, da izvede oblastne volitve, katere se bodo po izjavi ministra notranjih zadev, katero je podal pred par dnevi, vršile v kratkem. Radi pomanjkanja sodnikov izkazuje upravno sodišče koncem 1924. leta 105 zaostalih aktov; približno 200 spisov, ki datirajo iz dobe pred ustanovitvijo upravnega sodišča, se do sedaj ni moglo vzeti v pretres. Da se omogoči brezhibno funkcioniranje upravnega sodišča v Celju, je potrebno, da se od v budžetu povečanega števila sodnikov upravnih sodišč siste-mizirajo 3 mesta novih članov upravnega sodišča v Celju. Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani je poslalo ministrstvu spomenico, v kateri ugotavlja, da je po zakonih, ki so za Slovenijo v veljavi, predpisana gotova kvalifikacija za sodnijske sluge v Sloveniji, da,$e vrše samo kakor drugod snaženja uradov, prenosa pošte in drugih manipulativnih poslov, temveč da so pisarniški pomožni organi, vrše službe sodnih izvrševalcev, so jetničarji, kot taki morajo sestavljati zapisnike, voditi evidenco itd. Sodni sluge vrše podobno službo kot davčni izterjevalci, kot pazniki v kaznilnicah, zato je treba i to kategorijo prevesti v čin poduradnikov, kakor so prevedeni davčni izterjevalci. Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov v Ljubljani protestira v obširni spomenici proti nepravilni prevedbi in zahteva, da so uvažuje položaj teh uradnikov v zmislu še obstoječih zakonov. Osobito opozarja na to, da treba vzeti kot merilo za presojo kvalifikacije I. pisarniški in zemljoknjižni izpit. Zahteve te vrste uradništva treba osobito uvaževati, ker je točno vodstvo zemljiških knjig neprecenljivega pomena za celo javuost, za urejene pravne razmere, za varstvo lastnine, za varstvo upnikov in dolžnikov. Strokovno izvežbane zemljiškoknjižne uradnike bomo v velikem številu potrebovali, ako se bo, kakor obljublja vlada, izdelal kataster i v onih pokrajinah, v katerih ga dosedaj ni; uvedba katastra zahteva brez^ pogojno i uvedbo zemljiških knjig, ki bodo le tedaj odgovarjale svojemu namenu, ako se bodo točno in pravilno vodile. V budžetu ni nobenega kredita za pre-potrebno stavbo okrožnega sodišča v Celju, katerega pisarne so raztresene po raznih zasebnih hišah, kar zelo otežkoča uradovanje. Dolžnost ministrstva je, da najde način in sredstvo, da se čimprej pride do zgradbe, da ne nastopi nekega dne slučaj, da okrožno sodišče ne more uradovati, ker nima uradnih prostorov. V budžetu vidimo, da so šefi vseh oddelkov v ministrstvu v činu načelnika, le šef oddelka za Slovenijo ima čin inšpektorja. Trdi se, da je to tiskovna pomota, katera se bo popravila. Čudno je vsekakor, da se je ta tiskovna pomota dogodila baš v oddelku za Slovenijo. V budžetu so preveliki krediti za penzijo-niranje uradnikov, pogrebno p* kredit za prisilno delavnico v Ljubljani v znesku 200 tisoč dinarjev, kakor je bil v prejšnjem budžetu. za kancelarijski materija! kaznilnic v Mariboru in Begunjah, čudimo se znižanju kreditov za kurjavo in razsvetljavo kaznilnic v Maribora in Begunjah, znižanju kredita za nabavko surovin kaznilnice v Mariboru od 750.000 Din na 350.000 Din. Umestno je in skrajni čas, da se izdela železniška knjiga za vso državo, kakor jo imajo druge moderne države, katera bo dala jasen vpogled v lastninske in druge pravice itd. železnic. Dnevne novice RAZBURLJIV PRIZOR se je odigral snoči v našem uredništvu. Bilo je že pozno v noč, ko je naenkrat planil noter neznan gospod, očividno strahovito razburjen in očividno ves zmešan. V roki je vihtel »Jutro« in s čudno-drgetajočim glasom je vprašal: Oprostite, gospodje, saj sem v uredništvu »Jutra« ? V strahu in zadregi (klerikalci so vedno v strahu in zadregi) smo očividno skrajno razburjenemu in očividno zmešanemu obisku to potrdili. Nakar je neznanec obupno sklenil roke in zaprosil: Rešite me, gospodje, prosim... ta-le uvodni članek v današnjem »Jutru«... prosim, preberite mi ga na glas! Ce- le§a! . , Kaj je bilo v takem slučaju drugega storiti? Ustregli smo mu. Eden naših urednikov je bral, tuji gospod pa je poslušal z vso napetostjo in pozornostjo. In glej... »Jutrov« članek je vplival na njegove živce vidno pomirljivo, da uprav nekako zdravilno, kajti na koncu si je globoko oddahnil, kakor da se mu je nekaj težkega odvalilo s prsi, in vesel smehljaj mu je legel na izmučeni obraz. Hvala Bogu! je vzdihnil. Torej je le res vse tako zapisano? — Saj smo Vam prebrali! — Da klerikalci niso prav nič avtonomi-sti, ampak da so največji centralisti? — Tako stoji zapisano. — Da imajo centralizem samo klerikalci na vesti? — Zapisano je. — Da so klerikalci zavrgli avtonomijo . i uvedli centralizem? — Tako stoji tu v »Jutru« črno na belem. — Da so klerikalci največji pospeševa-telji in protektorji centralizma? — Pa saj smo Vam vendar to doslovno do pičice vse prebrali, gospod! Neznani gospod je bil zdaj od veselja ves iz sebe: Da, da, hvala Vam, gospodje, rešili ste me nečesa strašnega... Veste, gospodje, saj jaz sem ta članek tudi sam bral. Ampak svojim očem nisem verjel, da je to res vse tako tu natisnjeno. Mislil sem, da se mi blede... Zdaj pa vidim, da sem le prav bral, da sem torej le še pri zdravi pameti. In s ponovnim prisrčnim zahvaljeva-njem, ves srečen se je neznani gospod poslovil od nas. Malo da nas ni vse po vrsti poljubil kakor g. Radič. ZADNJI DAN! Sprejemanje glasov za volitve v Delavsko zbornico bo zaključeno v nedeljo 7. t. m. Zberite in pošljite takoj vse kuverte in glasovnice tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Somišljeniki, storite svojo dolžnost in opozorite tudi druge 1 * Neizprosna smrt je naglo dn nepričakovano utrgala nit življenja gospej Mariji Perger, pos. v Preserjah. V noči 1. februarja jo je zadela srčna kap, največ od žalosti za pred pol leta umrlim možem. Bila je skrbna in priljubljena pri vseh, kar je pričal tudi njen pogreb. Težko jo bodo pogrešali otroci, ki so v pol leta izgubili ljubljene stariše. •k Umrl je. včeraj v Stražišču pri Kranju g. Janez Eržen, posestnik, v 79. letu starosti. Bil je vseskozi zaveden katoličan in odločen pristaš naše stranke. •k Promoviral je za doktorja modroslovja v ponedeljek, 1.1, m., na univerzi v Monakovu naš sorojak, Ljubljančan g. P. Roman Tomi-nec reda manjših bratov sv. Frančiška. * Papežev nuncij v Mostarju. S svečanosti v Dubrovniku se je papežev nuncij Pellegri- netti vrnil v Mostar, kjer namerava ostati par dni. Ob prihodu je bil zelo slovesno sprejet. k Pazite na otroke! Pred kazenskim senatom je stala te dni kot obtoženka žena čevljarja Marjana Veršičeva iz Mavčič. Obtožena je bila, da je padel vsled njene nepazljivosti njen trileten sin Peterček v Savo in je utonil. Žena se je zagovarjala, da je sekala na dvorišču drva in je skočila nato po malem opravku v hišo. Med tem pa ji je ušel Peterček z drugimi otroci iz dvorišča. Šla ga je takoj iskat k znamenju, kjer so se otroci običajno igrali. Končno pa so ugotovili, da je tekel otrok k Savi, kjer je padel iz brega v veliko naraslo vodo. Senat je vpošteval njen zagovor in je ženo, ki je že za svojo nepazljivost itak težko kaznovana, oprostil. k Redukcija v šentjanškem premogovniku. Pišejo nam: Z Vašim člankom v štev. 28. »Krošnjar iz Št. Janž? na Dolenjskem« ste zadeli v živo in Vam v dopolnilo še sporočam: Kakor se čuje, se bo ustaviil s 15. svečanom tudi celi »Barbara-šaht« in rov »Stari Gustav«. V rovu »Novi Gustav« se bo delalo samo še do konca tega meseca. Dalje se ustavi z 15. t. m. železniška ozkotirna proga Krrnelj--Koluderje in ostane s tem dnem brez kruha dn zaslužka vse osobje, ki je bilo na tej železnici nastavljeno. Šaht »F o r t u n a« ostane v obratu in ne bo reduciran, ker se ravno tam producira premog najlepše kvalitete. Istotako ostane še v obratu rov »C e z a r«. Na »Ven-če-šahtu« se je na Svečnico pokvaril glavni izvaževalni stroj in bo tudi tam do nadaljnega obrat ustavljen. V tem oddelku ostane v obratu samo pomožni šaht in vpadni k Sv. Pro-kopa. Več prihodnjič! •k Pogreša sc že teden dni nad 80letni tast tržiškega pismonoše g. Pogačarja. Mož je visoke postave, oblečen v višnjevkasto obleko s predpasnikom in črnim širokokraj-nim klobukom. Je nekoliko slaboumen in pravi, da je »iz Planine«. Tozadevna pojasnila se prosijo v Tržič št. 214. k Vlak povozil dijakinjo. Na železniški progi Zemun—Zemunski Obori so našli truplo neke dijakinje, katero je povozil vlak. Obraz je bil bled in popolnoma brez krvi. Deklica je izgledala kot da spi. Po legitimaciji so dognali, da je slušateljica belgrajske filozofske fakultete in da se zove Živanovič. Policija misli, da se ji je pripetila nesreča, ko je hotela prestopiti iz enega vagona v drugi, pri čemer ji je spodrsnilo in je padla pod kolesa. ■k Nov kraljev grad. Ko se je kralj Zadnjič mudil na lovu v gozdovih pri Bezdanu, se je sklenilo, da se bo tam zgradil za kraljevo dvojico nov grad. ■k Tatvina posebne vrste. Na Reki je te dni sodišče obsodilo tatu prav posebne vrste na večmesečno ječo. Kradel je namreč lokomotive! Nekemu trgovcu je ponudil v nakup 5 lokomotiv, potem pa je z denarjem pobegnil. Orožništvu se je posrečilo tatu lokomotiv in goljufa prijeti in zapreti. ■k Kar čez noč postati srečen ni malenkost — in vendar se to lahko zgodi, ako kupiš srečke izvanredno bogate loterije »Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, katera vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 Din. Srečke se predajajo po 5 Din in lahko v srečnem slučaju z istimi zadeneš novoT finopolirano pohištvo iz črešnjevega lesa, nov »Singer« šivalni stroj, 20 kg kave, 200 litrov bizeljskega vina, pitanega prašiča, vrečo moke, seženj drv, salonsko uro, balo platna, fine čevlje, obleke, perilo, svilene rute, moško kolo itd., saj izbira je velika. Da se z razpeča-vo srečk čimprej konča, dobi vsakdo kdor naroči 10 srečk — tri srečke brezlačno. Naročite potom dopisnice čim več srečk ter naslovite na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. go- Dr. L. Sušnik: Kmetijska pouk v 3ugo- (Konec.) Kaj sledi iz vsega tega? Če so kje nujno potrebne investicije, če je kje treba prizadevanja in reform, je to pri našem kmetijskem pouku. Tukaj čakajo državo in družbo še velike in težke naloge. Razumemo težkoče: posledice vojne, malo sredstev, toliko drugih važnih nalog, pomanjkanje raznih predpogojev. Mislimo pa, da tisti politiki zelo greše, ki štedijo pri tem poglavju. Če vzamemo v po-§tev samo predlagano postavko v novem proračunu za kmetijske šole, ki znaša 20,714.545 dinarjev — ne glede na kasnejše odbitke — in jo primerjamo s češkoslovaško (okrog 40 milijonov čK, t. j. 66.8 mil. dinarjev), tedaj vidimo, za koliko je naša premajhna. Celotna svota za poljedelsko ministrstvo (236 milij.) tvori le 1.83% celokupnega proračuna. In še ta je ravno pri postavkah za širši pouk med ljudstvom zmanjšana (cf. »Slovenec« 17. jan. 1926). Dvoje je na vsak način potrebno: da se dobe zadostna sredstva za vzdrževanje in širjenje vsakovrstnega kmetijskega pouka in da se da posameznim ustanovam v raznih oblastih ozir. pokrajinah potrebna možnost za lastno iniciativno ravnanje- 3e matom ua**-. rami,« ki vam srečke takoj pošlje in priloži položnico za plačilo. k Radovljica. Dr. Anton Slivnik dne 7., 8., 9. in 10. t. m. ne ordinira. •k Krvavo kolo. V vasi Jelovac se je te dni odigrala krvava drama med šolskimi otroci. Med igro kolo sta se sprla dva učenca, kar je dalo povod za splošen pretep, v katerega sta dva posebno navdušena pretepača-šolarčka posegla z noži. Drug drugega sta toliko časa obdelavala z noži, da sta na ranah podlegla. Tudi drugi šolarji so od tega otroškega pretepa odnesli manjše poškodbe. k Dragocene gosli ukradene. Zagrebškemu godbeniku Bugarju je nek muzikaličen tat ukradel njegove gosli, ki so vredne 20 tisoč dinarjev- k Samomori belgrajskih dijakinj. Poročali smo že o samomorih dveh belgrajskih dijakinj, Eškenazi in Živanovič. Tema dvema se je pridružila še tretja, Milena Todorovič, ki je izpila veUko količino sublimata. Sedaj se nahaja v bolnici, zdravniki pa imajo prav malo upanja, da jo bodo rešili. k Osjck dobi električno cestno železnico. Dosedaj je imel Osjek po mestu konjsko železnico. Sedaj so pa začeli graditi električno železnico. Delni promet upajo, da bodo otvo-rili že meseca julija. k Zračni promet Zagreb—Belgrad. Za otvoritev zračnega prometa med Zagrebom in Belgradom se najbolj trudi belgrajski Aero-klub. Promet bi se vršil vzdolž Save na progi, ki bi bila dolga 380 km. Vožnja bi trajala nekaj manj kakor tri ure. Takoj od začetka bi se spravili v promet štirje aeroplani. Promet bi se otvoril po dosedanjih računih nekako aprila. •k Ponarejen tisočak. V davčnem uradu v Sinju so našli ponarejen tisočak. Preiskava ni mogla dognati, kdo ga je prinesel v urad. Sumi se pa, da so ga spravili v promet člani Maduničeve ponarejevalske družbe. k: Poziv g. Ernestu Uranu in g. Jos. Faj-diga v Hrastniku! Ker sta govorila, da imata črno na belem pisan dokaz, da sem podpisani od nekoga prejel neki denar za agitacijo za volitve v Delavsko zbornico, vaju vljudno vabim, da se z dotičnim dokazom oglasita pri meni tekom osmih dni, da vama izplačam ves denar, ki sem ga, kakor pravita od nekoga prejel. Ako mi v določenem roku ne predložita dokaza in prideta po denar, bom zadevo zopet v časopisju objavil. — Janko Amšek. k Tiskarski škrat je zagrešil v včerajšnjem članku: Nebo v februarju — pomoto. Mesto »Cirruk-oblaki« se mora seveda glasiti »Cirrus-oblaki«. Razglas. Dne 8. februarja ob 10 dop. se bo v skladišču Ljubljana, glav. kol., na javni dražbi prodalo tri vagone DESK. Interesenti si deske lahko ogledajo ob uradnih urah v skladišču Ljubljana, glav. kol. SKLADIŠČNO VODSTVO. va raznih posestev bi pomagala kriti stroške, v ostalem bi pa morala poskrbeti vlada v lastnem ali prenesenem delokrogu za potrebne kredite. In če še to ne zadostuje, je stvar za to poklicanih organizacij in posameznikov, da dosežejo zboljšanje današnjega stanja. Koliko bolje je poskrbljeno za strokovno izobrazbo trgovcev, obrtnikov, delavcev! Kako uspevajo gremijalne šole. Da, ali oni imajo svojo trgovsko in obrtniško ozir. delavsko zbornico. Kaj pa kmetje? Tudi njim bi bila lastna zbornica nad vse potrebna — kot sc je že večkrat poudarilo. Ali vrše potemtakem kmetijska društva v zadostni meri svojo nalogo, Ali se trudijo dovolj za širjenje kmetijskega pouka in zain-teresiranje javnosti v tem smislu? Pa naša Kmetijska družba in hrvatsko-slavonsko Gospodarsko društvo sc nahajata v političnih bojih ozir. krizah; nemara je Srpsko poljopri-vredno društvo v Belgradu kaj na boljšem ... Iz ostalih društev prodre v širšo javnost le redko kak glas. — V naprednih severnih državah je drugače: tam je vse strokovno šolstvo privatno in sloni na ramah raznolikih stanovskih organizacij, a država ga le podpira (na Švedskem, Danskem i. dr.}. Ne bo tedaj šlo drugače, kot da začno zavedni interesenti in sposobne kmetijske organizacije z obsežnim lastnim delom (prim. F. Krištof v »Slovencu« 3. jan. 1926, str. 9), da se prevažna panoga šolstva in pouka ht-fcreie razvije ia zajame najširše kroge ljudstva, O Poglejte in povprašajte pri znancih, če imajo še kake kuverte in glasovnice za volitve v Delavsko zbornico. Prinesite danes ali zadnji čas jutri vse v tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, da jih oddamo uradnemu vo-livnemu odboru. Ne odlašajte! O Ljudska visoka šola v Ljubljani. Podpisano vodstvo ljudske visoke šole v Ljubljani javlja tem potom slovenski javnosti, da odpade za nedeljo 7. februarja napovedano predavanje g. Antona Podbevška in sicer iz sledečih razlogov: Vodstvo je prosilo upravo ljubljanske univerze, da bi mu dovolila uporabo zbornične dvorane za navedena predavanja, Id' so se že vršila pretekli dve leti v isti dvorani. Univerzitetna uprava je prošnjo ra svoji seji z dno 1. februarja zavrnila in sicer iz razlega, da se s tako uporabo dvorar če naj nc ostane Jugoslavija vedno kmetska država, v kateri se za pouk kmetijstva najmanj stori. Šele ko bo kmečki stan bolje izobražen, bo tudi bolj trden, cenjen in upoštevan. Dokler pa kmet in njegovo delo ali znanje tako malo pomeni, bo država vse prej, samo kmetska ne, Druga številka tega našega splošnosti namenjenega leposlovnega družinskega lista, ki je ta teden izšla, se iznova odlikuje po zunanji ličnosti in okusni opremi. Ako se ne motimo, so slike letos dokaj jasnejše, plastič-nejše, kar mora vsakdo s pohvalo priznati in se veseliti nad napredkom. Tudi vsebinsko list napreduje. Zlasti smo veseli Malešičeve povesti iz Slovenske Krajine (Prekmurja) in novega prekmurskega motiva z naslovom »Kočijaž Matjaže. Male-šičeva zasluga je, da nas tem potem seznanja s prekmursko zemljo in njenimi ljudmi, njih značaji in življenjem tega slovenskega kotička, ki je še vedno večini našega ljudstva dokaj tuje, ki pa bo ravno po Malešičevih povestih in črticah kmalu postalo nam vsem zelo domače, tembolj, ker mu pero teče mirno in lahko, jasno, izrazito. Za njim pa nam odpira okno v drugi krajni svet, v Julijsko krajino France Bevk s svojim »Prvim pismom«, vzetim iz cikla »Rod v okovilii. Pravo nasprotje uied zemljo v Zahtevai&e le prava Gillette-rezila. Brezhibno brlite zopet omogočeno! Prvo delo vsako jutro — gladko, osvežujoče britje z Gillette. Vsak mož si more to zopet privoščiti. Oskrbite si še danes svoja Gillette-rezila. Vaš dobavitelj ima svežo zalogo izvirniig Oillelle- rezil ali pa jih bo za Vas hitro in rad preskrbel. Izvirna Gillette-rezila z dvojno ostrino narede britje za zabavo mesto za nadlogo. Giileite Safefy Razor Co. Boston, U. S. fl. Gillette Safety Razor C. m. b. H. U/ien I. Maysedergasse 2 Brzoj. naslov OUelrozor Pazite na varstveno znamka! Edini dobavitelji za: Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko, Čeako-SIovaško, Poljsko, Rumanijo, Bolgarijo, Turčijo in Grško. ne inventar kvari in da uprava ne more odgovarjati za storjene poškodbe. Ker je bilo podpisano vodstvo o tem sklepu obveščeno šele v četrtek, dne 4. februarja, ni moglo tako hitro dobiti druge dvorane za napovedano predavanje. — Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo .14. februarja. Predava g. Anton Podbevšek. Čas isti, prostor se naznani pozneje. — Za Ljudsko visoko šolo: Društvo slušateljev filozofske fakultete. ' O Inštalacija novih avtomatičnih telefonskih aparatov. V kratkem bo nova avtomatična telefonska centrala v Ljubljani izgotovlje-na in izročena prometu. Že pred tem pa bo terenska tehnična sekcija montirala pri naročnikih nove avtomatične govorilne aparate, tako da se bo preključitev na novo centralo lahko izvršila brez prekinjanja prometa. Da pa delo sekcije vsled pozneje zaželjenih izpre-memb pri naročniških postajah (n. pr. prostor, kam naj se aparat postavi, tip aparata ali sprememba številke) sedaj ne bi bilo odveč, pozivamo vse ljubljanske naročnike, da čim prej pismeno javijo III. terenski tehnični sekciji v Ljubljani zaželjene spremembe pri »S 1 o v e n sk i Krajini,« kjer biva po tisočletnem robovanju na svobodnih tleh združen z rojaki prekmurski slovenski rod, uživajoč dobrine materinskega jezika v šoli in v uradu v polni meri, ter zemljo tam onstran meje v Julijski Krajini, kjer je slovenski besedi pod fašistovsko vlado v šoli in v uradu in v vsej javnosti diktirana nasilna smrt. Zakaj tako je sedanja slika ali pa bo v par letih, kot je z Ivančkom, ki zna kravo na pamet opisati v laškem jeziku in hišo tudi pa še ovco in kozo, ki pa še nikoli ni napisal — pisma! Tudi laškega ne, dasi je končal šolo po osmih letih in končno na očetovo zapoved napisal: »Dragha teta, pruo uass ussi lepu posrauimo in uass pruossim<" de nam na tuo pissmo«... Da, da ... koga ne bi spreletelo ob tem pismu in teh črkah »nekaj čudnega, bridkost' in ne vol ji podobnega«? Ali je taka kulturna pot zapisa* na in diktirana za večno našemu rodu tam preko v Julijski Krajini ? — Ne, bi takoj rekel Gliša Koritnik in spesnil novo »Molitev« o drugi ostri slani, a ne za nas..., Srečko Kosovel pa bi napisal potem veselejši spomin iz svojega cikla »Kras«. Da bi bilo kmalu...! In potem bi tudi M a g a j n a M i r k o pisal vse drugače o »Ljudeh od morja«, našega morja, ob Adriji... V tej zvezi vse drugače čutim in razumem Miroslava Kunčiča žalostno nesem svojih postajah, ki jih bo potem sekeija po možnosti že upoštevala pri montaži novih aparatov. Večjih sprememb, ki bi bile zvezane s povečanjem naprave, direkcija sedaj ne more upoštevati. 0 Zasebni detektivski zavod je otvoril g. Ivan Toplikar, višji krim. nadzornik v pokoju, na Rimski cesti 9. To je prvi velikomestni zavod, lii bo sigurno v svojem ptrogo zaupnem delovanju ustregel najširšim krogom. Vršil l>o poizvedbe, izsleditve, nadzorovanja in opazovanja v najrazličnejših zasebnih zadevali. Dalje bo dajal navodila in nasvete, kako se obvarujemo pred raznimi zločini. © Nevarni Jaka. V gostilno Ivana Kajnca na Sv. Petra cesti št. 7.1 je prišel neki moški, ki se je nazval za Jaketa. Ta Jaka se je začel razgovarjati s čevljarskim mojstrom Karlom Pivkom, katerega je končno povabil na dvorišče, češ, da mu ima nekaj zaupnega povedati. Ko sta prišla na dvorišče — bilo je že temno — se mu je pričel vsiljevati kot najboljši prijatelj. Stiskal ga je k sebi in ga je hotel celo prav bratski poljubljati. Ker se je zdelo Pivku tako laskanje že preneumno, ga je odrinil od sebe in se je vrnil v gostilno, Jaka pa je odšel neznano kani. Čez dobro uro pa je pogrešil Pivko uro in verižico vredno 1000 Din. Ko so se o dogodku razgovarjali v gostilni, se je spomnil gostilničar, da je ta sumljivi Jalta bivši kovač na mestni pristavi, ki je bil že pred časom enkrat t>ri njem. Takrat je izzval v gostilni prepir in je razbil eno stensko ogledalo, nato pa je pobegnil. O V stolni prosveti predava v pondeljek zvečer v Križankah g. dr. Mantuani o prazgodovini. O Vstopnice za predstavo »Številke gospe Rožmarinke«, veseloigra s petjem v petih dejanjih, ki jo uprizori Ljudski oder v nedeljo, dne 7. t. m., ob pol 8. uri zvečer, se dobe v Ljudskem domu, in sicer danes v I. nadstropju, jutri, v nedeljo, pa v II. nadstropju. Občinstvo sc opozarja, da si preskrbi vstopnice žc v predprodaji, ker sc obeta dobfer obisk. 0 Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba junija 1925 zastavljenih predmetov 11. februarja (ne 13. februarja) 1926, ob treh popoldne. © Prešernova proslava v dramskem gledališču. Društvo slovenskih književnikov priredi skupno z upravo narodnega gledališča v sredo, 10. t. m., ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču proslavo Prešernove 125lctnice. © Družabni večer Strokovne zveze javnih nameščencev se vrši danes od 7. ure zvečer dalje v kleti Konzumnega društva, Kongresni trg 2. Postrežba dobra in solidna, spored zelo zanimiv, da bo gotovo vsak zadovoljen. Vstop prost. Vabila smo poslali vsem članom, a v slučaju, da bi ga kdo ne prejel pravočasno, Vas tem potom ponovno vabimo! Ne bode Vam žal! O Podjetni ruski begunec. Policija je aretirala včeraj podjetnega ruskega begunca 35 letnega Jurija Reiterja. Moža so zalotili, ko je prodajal na Svečnico po gostilnah in kavarnah kakao. Ker mož ni mogel ugotoviti, odkod ima toliko kakava, so ga pridržali v eaporu. Takoj dragi dan pa je že došla ovadba, da je bilo prejšnji večer vlomljeno v skladišče ruskih akademikov in ukradeno 60 kg kakava. Na to prijavo se je Reiter udal in so ga tudi izročili sodišču. © Nedosegljivo znižanje cen priznano najboljšim čevljem. Prepričajte se! Oglejte si še danes izložbe pri »V o i k a« Ljubljana. Nasproti Mestnemu domu. © Tatvine pri železniški aprovizacij v Ljubljani. Svoječasno smo že poročali, da je bil obsojen prodajalec v tej aprovizaciji Vladimir Dekleva na 5 mesecev ječe, ker je od-uašal iz aprovizacije moko, kavo, riž, sladkor in drugo podobno blago. Njegov tovariš Julij Golob, ki je to blago razpečaval, pa je dobil devet mesecev ječe. To ukradeno blago je »Mati...« Za bolestjo osebe se dviga bolest domovine — matere. Ali nam jo zapoje iz-tiova kdo v novih akordih, sedanjim časom primernih? Kunfiič bo moral še dokaj doživeti... in se vglobiti v pregled slovenske umetnosti vobče, in nele slikarske, upodabljajoče, ki jo nudi v posameznih literarnih portretih Viktor Steska tudi v letošnji Mladiki, v drugi ste vi Evi iz »Languaove dobe« izpod čopiča Mihaela Stroja. Spoznati bo moral zlasti veliko umetnost našega pesnika prvaka Franceta Prešerna, ki spada med največje slovenske može, o katerih piše tudi letos A v g. P i r j e v e c in uprav v drugi 5tevilki opozarja mlade pesnike na našega ledosegljivega pesnika umetnika. Komur pa se hoče pogleda v preteklost, v rimsko dobo, ta bo z veseljem čital drugo poglavje povesti »Za Cezarja«, ki jo je prevel iz angleščine Joo. Poljanec. Marsikoga pa bolj veseli pestra slika, zato rajši pregleduje »Pisano polje« in hodi z V. Šarabonom »Po okrogli zemlji«, najrajši seveda v družbo — severnjakov, nato pa se sladka z drobtinicami o Rusiji, davkih in luksusu, ali pa se ustavi ob življenjepisu znanega slovenskega slovstvenega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja, ki [e lani 23. decembra prekoračil pol stoletja, večino v delu za sloves slovenskih piscev, rudi »nove knjige« bodo ustavile marsikatero »ko in je »pomnile, ua jih treba kupiti. Kdor pa ima opraviti z g. Krivogledom, ta naj le derboo prečita njegove narobe nazore in se prodajal Golob raznim strankam, katerim so je izdajal za železničarja in jim je trdil, da dobi to blago kot član aprovizacije veliko ceneje. 4. t. ni. se jo vršila obravnava tudi proti nekemu gostilničarju in neki trgovki, ki sta od njega kupovala to ukradeno blago. Kljub temu, da sta oba obtoženca trdila, da sta bila uverjena, da je pridobljeno blago poštenim potom, se je senat uveril, da sta morala vedeti, da blago ni pošteno pridobljeno in sta bila oba obsojeuu radi sodeležnosti tatvine in sicer gostilničar na 200 Din trgovka pa na 1000 Din globe ali 20 dni zapora. 0 Prodaja čevljev po amerikansem sistemu. Velike amerikanske tvornice nudijo svojim odjemalcem potoin lastnih prodajalen dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v jeseni, izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina & Ko., Tržič, da od 1. do 15. februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čavljev po znatno znižani ceni. Cenj. občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20 Med Protestni shod hišnih posestnikov na Bledu. V nedeljo, dne 24, januarja, je sklical g. Ivan Frelih, predsednik Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v gostilni g. Al. Majcena shod, katerega se je udeležilo nad 90 posestnikov. G. sklicatelj, ki je bil izvoljen za predsednika, je govoril zelo zanimivo o davčnih razmerah, katere je točno pojasnil, tako da so mu navzoči sledili z največjim zanimanjem. Ko je končal, se mu je v imenu zborovalcev g. Ivan Rus prisrčno zahvalil za njegova izvajanja in prizadevanja. Nato so sc stavile resolucije proti višini in iztirjavanju davkov, ki so bile soglasno sprejete. Sklenilo se je ustanoviti društvo posestnikov za Bled in okolico, ter se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor. — Nato je g. predsednik otvoril debaito o naših lokalnih razmerah, o zvišanju zdraviliških in godbenih taks, ter dokazal, kako zle posledice bi to zvišanje imelo za Bled. Zlasti bi izostali vsi vnanji lastniki vil, ki bi morali v lastnih hišah plačevati tako ogromne vsote. Vsi navzoči so mu pritrjevali in ploskali, izvzemši del pristašev g. župana. Le-ta je nato dobil besedo in zelo dolgo govoril ali prepričal ni nooe-nega. Na predsednikovo vprašanje ni odgovoril, dasi ga je ponovno pozival na to. Predsednik je g. župana tudi prosil, naj »klep o zvišanju taks šc enkrat vzame v pretres, ko vendar vidi, na kakšen odpor je naletel s tem. — G. župan je odgovoril, da v tem oziru ne bo odnehal. Razlagal je, koliko je on znižal občinske doklade in s tem razbremenil davkoplačevalce. Navzoči so se čudili, kako more o tem govoriti kot protiutež zvišanju taks. Ker je g. župan napeljal taksno vprašanje na drugo polje, mu je nato g. Ivan Rus nepobitno dokazal s številkami, kako velike vsote so se izdale za nepotrebna dela v preteklem letu in sc s tem naprtil občini ogromen dolg, katerega misli župan odplačevati z zvišanimi taksami. Živahno ploskanje je pričalo, kako so navzoči odobravali govornikova izvajanja. — Fr. Rus je opozarjal na to, da se višina procentov občinskih doklad iz prejšnjih let nikakor ne more primerjati s sedanjimi, kajti davčna moč občine Bled je ra-pidno narasla in donaša sedaj pri nižjih procentih enake dohodke. Še nekaj pa je, vsled česar bi se bile občinske doklade v zadnjih letih lahko še dosti bolj znižale. Občina dobiva sedaj po 2 do 3 odstotke kupne cene vseh prodanih nepremičnin, in to je neslo zadnja leta težke stotisoče; tega prej ni bilo. G. župan Kenda je moral tudi na tem shodu uvideti, da so Blejci vseh strank skrajno ogorčeni nad zvišanjem taks, kajti razen njegovega omizja je bilo vse proti njemu. vestno ravna po svoji zdravi pameti ter njegovih nasvetih, če hoče priti med — cenjene Mladikarje. Komur pa ni za duševno hrano, naj pa gleda lepe slike in prečita vsaj to, kar stoji tiskano o njih, da bo vsaj nekoliko otežil svoj spomin. Vsem tem pa, ki brodijo po svetu in nobenega jezika dobro ne znajo, najmanj pa materinščino, priporoča T. Kostial :islov-niški in slovarski brus knjižne slovenščine-. Mislimo, da je ta brus dragocen in vsem piscem in nepiscem zelo priporočljiv, zlasti če pišejo v naše dnevnike in pomagajo kvariti jezik. Da je dober gospodar veliko vreden, še več pa dobra gospodinja, to ve vsakdo, a treba je le vedno in vedno ponavljati, kako treba vrt krasiti, misliti o prehrani, o otroških igrah, otroškem delu, spanju in ležišču, mleku, svili, modi itd. Končno pa je navada, da vsakdo pri jedi čuje šale ali pa rešuje uganke radi — boljše prebave. Taka je — naša Mladika v drugi številki. Če nisi naročen, kupi jo, naroči jo: stane samo 84 Din na letol —a-»- V sredo, 10. februarja Prešernova proslava v dramskem gledališču. VVr^liV V 1 ^**>W~nW»V~*r>rW*'wlii,iii«,B«OMrwi .>1 Maribor n Osebna vest. Za upravitelja deške ljudske šole IV- je po blagopokojnem g. Martinu Vodeniku imenovan g, učitelj Viktor Grčar, bivši župan mesta Maribor. □ Radvauje pri Mariboru. Za upravitelja tukajšnje šole je imenovan g. Firm, bivši šolski upravitelj v Hočah, oziroma upravitelj v Podčetrtku. □ Tajništvo SLS za mesto Maribor posluje ob sobotah od 3 do 7 popoldne in ob nedeljah od 9 do 12 dopoldne v društveni sobi Koroška cesta LJ. Vsak drug dan pa je tajnik somišljenikom na razpolago od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 7 popoldne v tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze, Aleksandrova cesta 6, I. nadstropje, soba 9. □ Orlovska akademija v Mariboru 31. januarja. Mariborski Orel se je v nedeljo 31. ja* nuarja spet postavil. Malo je slišati o njem; dela pač tiho, toda uspešno. Sad tihega, neumornega dela je bila tudi nedeljska akademija. Odsekov moški zbor je zapel dve pesmici, nakar je predsednik mariborskega orlovskega okrožja naglasil v kratkih jedrnatih besedah pomen in namen orlovskega dela-Orlovske članske proste vaje za 1926 so bile izvedene točno, pravilno in s potrebno eleganco. Tudi boks-vaje pozneje, že same na sebi učinkovite, so bile dobre, dasi manj enotne, kot proste vaje. Orodna telovadba (bradlja, drog) je pokazala velik napredek, saj smo videli najtežje vaje in gibe izvajati brezhibno in z eleganco. Članice so bile prav dobre v simbolični vaji »Tri dobe češke zemlje«. V prvih dveh delih sicer malo neizrazite, so pokazale v 3. in 4. delu dobro razumevanje. Za bodoče bi bilo mogoče dobro k takim simboličnim vajam dati občinstvu primerno razlago ali kratko pred izvajanjem ali pa na vzporedili- Moški naraščaj je z dvema točkama zadovoljivo rešil svojo nalogo. Mladenke in ženski naraščaj so so potrudile. Potrebno bi pa bilo pri obojem naraščaju več izraza. Zelo dober vtis je napravila točna vr-stitev točke za točko brez neprijetnih odmorov. Mariborskemu Orlu k uspehu in napredku čestitamo! Kr. □ Nadaljni program »Ljudske Univerze«. V ponedeljek, dne 8. t. m. bo g. inž. Kukovec zaključil predavanje o Tolstem. V četrtem delu bo očrtal zadnjo dobo življenja Tolstega. Njegova poslednja dela in življenske boje in slednjič njegovo smrt. V tem zaključnem predavanju bo predavatelj še posebej orisal stališče ruskega umetnika in misleca napram ženski in njenim problemom. — V petek, dne 12. t. m. bo predaval g. dr. Tuma iz Ljubljane. Pripravlja se daljša serija predavanj o francoski revoluciji. □ »Prelom« — gostovanje v mariborskem gledališču. V nedeljo, dne 7. t. m. ob 15. uri gostuje četvorica mladih iz Ljubljane v mariborskem Narodnem gledališču z vseskozi pestrim in zanimivim sporedom. Spored tvori najznačilnejše recitacije in prizori priznanih avtorjev, slovenskih in tujih. Ivan Cankar je zastopan s »Koncem«, Oton Župančič z »Oranžo«, »Carmen«, »Dete čeblja« in »Svetim duhom«; Janez Žagar z enodejansko tragi-grotesko »Zaroka«; A. Wildgans s »Harleki-nado«; Peter Bezruč s svojim silnim »Rudarjem«; A. Čehov pa z dramsko studijo v enem dejanju »Labodnica«. Na to nad vse zanimivo prireditev mladih opozarjamo mariborsko javnost, ki naj ne gre mimo njih z odklanja-jočo gesto, ampak naj jih v njihovem stremljenju podpira. Celje er Železničarska afera zavzema vedno večji obseg. V zadnjih dneh je železniška policija aretirala še dva; nova sokrivca, tako da je sedaj zaprtih 12 železničarjev, ki so bili, v kolikor zavzemajo provizoriona službena mesta, takoj odpuščeni. Proti definitivnim na-stavljencem pa je uvedeno disciplinarno postopanje- es Podružnica Kmetijske družbe v Celju ima v nedeljo ob 8 svoj občni zbor v dvorani hotela >Beli vole, na katerem predava tudi nadzornik Zupane o živinoreji. -©" »Obglodanje« občinske seje z dne 3. februarja predbaciva dopisnik »Jutra« našemu poročevalcu. Sicer je to izraz, za katerega mora pač prevzeti odgovornost posebno poročevalec »Jutra« o predmetni seji. Mi na to odgovarjamo le to, da imajo samostojni demo-kratje več povoda tudi po izvršeni seji vprašanje občinskih sej glodati naprej. V zadnji občinski seji je naše demokrate rešila samo izjava Nemcev in dejstvo, da je med občinsko sejo izbruhnil požar, nakar so morali nekateri občinski svetniki takoj oditi, ker so funkcionarji požarne hrambe. Drugi vzroki za »poraz« opozicije pridejo tudi kmalu na dan in smo prepričani, da ne bodo ti vzroki sam. demokratom prav nič prijetni. Dejstvo je, da ima opozicija v sedanjem občinskem svetu 17 glasov, ako nočemo šteti Nemcev v opozicijo, demokrati pa ,14. Račun in prognoza je tedaj prav razvidna. er Aretiran zapeljivo«. Pred nekaj dnevi se je oglasil v Celju eleganten mož, ki je s svojim nastopom vzbudil med ženskami, ki streme po poroki, prav veliko veselje. Znal si je pridobiti znani« neke ženske, ki mu jc sveto verovala, izročila že vnaprej svoj trdo zasluženi denar v nadi, da bo v tem pustnem času stopila z novim znancem pred oltar. Kmalu pa se je izkazalo, da je ta mož poročen in navaden goljuf, zaradi česar ga je policija prijela in oddala v zapore okrožnega sodišča v Celju. & Brezobzirni šoferji- Vsled skrajno vlažnega vremena so ceste, seveda ne samo v našem mestu, temveč tudi v okolici, skrajno blatne. Posebno na Ljubljanski cesti so cele mlake blata in vode, ker se cesta o pravem času vsled pomanjkanja tozadevnih kreditov ne more zadostno popravljati. Daleč izven mesta, pri vili »Krašič«, je pa delavnica avtomobilov, V svrho preizkušnje vozijo šoferji po tej cesti in videli smo slučaj, ko je neki šofer vozil tik ob hodniku ceste in imel veselje nad tem, da je voda in blato kar brizgalo na hodnik in onesnažilo vsakega pasanta, ki je hodil po tem hodniku. Ljudje so se seveda jezili, mladi šofer pa je imel nad tem velil užitek in se veselo smejal. Pač surovosti Trbovlje REDUKCIJA DELAVSTVA. Ako prideš med delavske kroge, se ne govori o drugem kot o odpuščanju delavcev. Odpuščenih bo toliko in toliko odstotkov ta mesec, drugi mesec še več in s strahom čakajo delavci usode, ki jih zadene. Rudnik ni do danes podal o redukciji še nobene izjave, ob-lastva se tudi ne brigajo, da bi družbo opozorila na razburjajoče govorice, pri tem pa puste delavce v negotovem stanju. Zaupništvo delavstva samo kot tako je danes brez moči. Brani jih sicer zakon o zaščiti delavcev, da ne smejo biti odpuščeni v času, ko nastopajo v svoji funkciji, pa T. P. D. se jako malo briga za ta zakon. Radi tega se vsak boji posredovati v prid delavstva. Rudniška vodstva niso tudi pri odpustu delavstva natančneje pretehtala, koga naj odpuste, da ga ne zadene občutna beda Po redukciji starovpokojencev, ki so bili gotovo-sposobni za odkazana mesta, so odslovili mladeniče, ki gredo v negotovem času k vojakom. Odpuščenih je bilo nadalje večje število delavcev, ki imajo večje število službenih let, in to celo taki, ki so dosegli 36 let službovanja. Pa Žerjavovem pravilniku bratovske sklad-uico točka 49 taki, ki so bili odpuščeni, sploh ne smejo zahtevati nikake penzije ali odpravnine. Kaj si ti delavci mislijo, ki so celo življenje pustili pri rudniku, naj si vsak sam predstavlja. Rudarsko glavarstvo je izdalo odlok, gotovo na naš pritisk, da se uveljavi nedeljski počitek in bodo ob nedeljah od sedaj naprej zaposleni v jamah, samo čuvarji jam proti jamskim požarom, kar tudi rudarski zakon zahteva in vsak rudar kot nujno potrebno pri-pozna. Vsa druga jamska ali zunanja dela odpadejo. S tem bi se redukcija delavstva omilila. Odpust delavstva bi se še v večji meri zajezil ako bi rudniška obratovodstva premislila, da imamo profesionalne in sezonske rudarje. Prvih bi se ne smeli dotakniti, ker ti so sinovi očetov, ki so pustili svoje življenje pri rudniku, medtem ko so sezonski rudarji večinoma kmetje, ki pridejo na zimo in gredo na pomlad zopet na svoje kmetije. Zadnja leta so sicer sezonski rudarji večinoma ostali pri rudniku, ker draginjska doklada za družino je dala ugodnosti, da so ostali pri rudniku, medtem so imeli na svojem domu hlapce in dekle. Ozirati bi se tudi ne smeli na morebitno osebno mržnjo kakšnega paznika do delavca, da bi ga radi tega odpustil. Iz skušnje je piscu znano, da marsikateri delavec daleč prekaša inteligenco kakšnega paznika, ki je prišel na površje samo radi protekcije ali »mazanja«. Na mestu je tudi, da se odpustijo še poprej kot rudarji razni obrtniki. Gotovo bi s svojo obrtjo lahko zaslužili toliko, da bi primerno svojemu stanu lahko živeli in ne odjedali delavcem kruha. Sicer pa smo teh misli, da so odpusti samo pritisk družbe, ki hoče v mesecu aprilu ukiniti draginjske doklade kakor tudi nabavni prispevek delavcem. H Sekatura. Na 2. februarja so bili vsi cestarji okrajnega zastopa pozvani v Laško po plačo. Tam so se lepo podpisali, kdor se pač zna, prejeli svojo plačo in hajd zopet domov. Na vrašanje, zakaj so jih pozvali, se jim je reklo, da zato, da jih bodo vsaj poznali. Da jim stroškov za vlak okrajni cestni zastop ni povrnil, se razume. Ali ni to šikaniranje? Petrina ob ICoSpi Zveza Slovenije z morjem. Nasprotnik! našega načrta Slovenije z morjem po Musilo-vem projektu se neprestano borijo in zadirajo v nas načrt. Na vsak način hočejo pridobiti celo javnost zase in ne štedijo niti s časom niti denarjem. Nimam namena se obširneje pečati s projekti, ker v tem je že itak pred tednom poročal g. Ilc v »Slovencu«. Hočem pa odgovoriti na nekatere točke. Pristaši Klodi-čeve trase nam očitajo, da smo preveč subjektivni in da je naš projekt le lokalnega pomena. Gospodje, zelo se moram čuditi, da ste postali tako »objektivni« in da gledate le za »korist cele Slovenije«, sebe pa ne jemljete niti malo v obzir, kljub temu, da se gre za vašo korist in liasek. Mi Vam pa odkrito povemo, da naša proga ni le v gospodarskem, indu strijskem, tranzitnem etc. oziru večjega pomena kot vaša, ampak jo tudi iokalni pomen nadkriljuje vašega. Pri nas je ob trast direktno zainteresiranih 28.000 ljudi, dočim ob Klodičevi le 16.000. Tekla bi torel do zelo sbljudenem kraju, bogatem na lesu, premogu, vodnih silah etc. Lahko se ponašamo tudi s tem, dočim je ob Klodičevi trasi pusta in zapuščena pokrajina, koder se razprostirajo razen par krajev same planjave. Gospodje, pridite k nam, oglejte si naše kraje in gotovo vam ne bo vedno na jeziku le: Zveza »cele« Slovenije z morjem. Spregovorimo še o tem par besed. Vedno in vsepovsod se povdarja od nasprotnikov zveza »cele« Slovenije z morjem, felo na zborovanju v Novem mestu se jo govorilo o tem in g. Klodič odgovarja tudi osilniškemu županu, češ, da hoče le zvezo »cele« Slovenije z morjem. Vprašam vas, kaj Bi pa predstavljate pod imenom »cele« Slovenije? Zelo sem radoveden, kje vendar tiči ta »cela« Slovenija. Vsekakor kaže, da smatrate to »celo« Slovenijo nekje v Starem trgu, ker drugače si ne morem predstavljati. Ali mar ae zastopa Musilova trasa cele Slovenije? Ljubljana bi imela najkrajšo in najboljšo zve-co z morjem; Maribor in ostali kraji Štajerske po trasi Sevnica—Št. .Tanž—Črnomelj—Ogulin. Torej cela Slovenija je zvezana z morjem po trasah, ki jih zahteva naš akcijski odbor. Čud-ao navado pa imajo naši nasprotniki. Enkrat se spravijo nad naš projekt kot željo gg. Kaj-teža in Auersperga, češ, izrabljali bodo svoje relike gozdove, katerih pa imenovani tam Bploh nimajo. Drugič pravijo, da je preblizu državne meje, tretjič je premalo ljudi. Ko se |im pa vse dokaže in izpodbije, iztaknejo zopet kaj. In tako so zdaj prišli na Zvezo »cele« Slovenije z morjem. Nas veseli, kajti če se oprimejo te parole, agitirajo za nas. Na one neprestane migljaje, da naj raje zahtevamo eeste za eksploatacijo gozdov, odgovarjamo, da potem, ko bo zgrajena železnica, bomo po-Bkrbeli tudi za ceste, ker mi potrebujemo najprej železnico, potem pa dobre ceste, dočim v Belokrajini ne rabijo niti ceste, a kam še železnice. — Tone Kostelc. (Objavljamo nepristransko kot mnenje prizadete strani. Opomba ured.) Savinjska čl&Mna Gornji grad. Tuk. Kat. prosv. društvo je priredilo na Svečnico v dvorani pred kapla-nijo lep »Misijonski večer« s sledečim sporedom: 1. Pesem (mešan zbor) 2. Predavanje o misijonih v Afriki s pomočjo skioptičnih slik (č. g. kaplan), 3. Slovo mladega misijonarja, živa slika, 4. Zamorčki, šaljiv prizor za deklice, 5. Misijonska o Tončku Kujončku, dekla-macija. Udeležba je bila nad pričakovanje obilna, znamenje, da ljudje cenijo in žele tudi takšne prireditve. Splošna zadovoljnost in gotovo tudi moralen uspeh sta obilo poplačala trud tistih, ki so priredili ta večer. 500 milijonov za zgradbo stanovanj. Italijanska vlada je nakazala 500 milijonov lir za zgradbo stanovanj. Graditi začno nemudoma po vseh večjih mestih. V Trstu zgrade še to pomlad 100 stanovanj za državne uradnike in častnike; stanovanja bodo imela po 3—7 sob in vso moderno udobnost. Mala stanovanja za delavske sloje zida občina. Iz življenja naših kolono v. »Goriški Straži« poročajo iz Števerjana: Pustujemo vsak po svoje. Koloni po barakah na ta način, da po noči prenašajo porodnice in novorojenčke iz oledenelih barak v sosedne hiše. Zmrznili bi lahko otroci in matere. Nekatere matere čujejo noč in dan s solznimi očmi pri bolnih otrocih. Resni možje in fantje obračajo težko, zmrzlo, pa drago jim grudo, če tudi ni njihova. Izobrazbe željni naraščaj se vadi v cerkvenem in narodnem petju, posluša predavanja ter čita pri ognjiščih Mohorjeve knjige.« Tak narod ne more propasti. Smrtna kosa. V Bovcu je umrla go9pa Kati Ourjava, soproga prejšnjega župana, pleme->dta in splošno spoštovana žena. Nevarno razglednice. Nedavno so orožniki po slovenskih vaseh na Goriškem plenili razglednice s slovenskim krajevnimi imeni. Trgovci so bili na ta način občutno oškodovani. Na posredovanje posl. dr. Besednjaka je pre-fekt dovolil, da se razglednice trgovccem vrnejo pod pogojem, da slovenska imena sami prečrtajo. Poslej pa bodo orožniki brez usmiljenja zaplenili vse razglednice s slovenskimi Imeni, ki bi jih še kje dobili. Gorečnost na tuj račun. Fašistovski goreč-niki so hoteli tudi ob sklepu finančnega sporazuma z Anglijo v imenu patriotizma izprešati (z ubogega ljudstva nove »prostovoljne« milijonske prispevke in prirediti »šterlinško zbirko« kakor so priredili dolarsko. Toda vodilnim krogom se je to zdelo preveč in so zbirko orepovedali. Afoa>ice Isz /iimeritee Nuncij Polegrinctti in »Ave Maria« v Ameriki. Slovenski nabožni list »Ave Marija« v Lemontu 111., ki ga urejuje p. Kazimir Za-krajšek, je prejel za božič lepo pozdravno pismo papeževega nuncija Hermenegilda Pele-grinettija v Belgradu. Pismo je pisano lastnoročno v slovenskem jeziku. Paderewski v Clevelandu. Kakor poroča clevelandsko slovensko glasilo, je priredil pred 14 dnevi v tamkajšnjem avditoriju svoj koncert slavni poljski pianist Jan Paderewski. Na koncert je prišlo 12 tisoč oseb, največ Poljakov in drugih Slovanov; čisti dobiček je mašal 10.000 dolarjev. Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelandu je umrl 53 letni Jožef Kotnik, eden izmed najstarejših tamkajšnjih naseljencev in znan podjetnik; doma je bil iz Klečet, fara St. Mihel na Dolenjskem. V Ameriki je zapustil ženo in 10 otrok. — V Clevelandu je umrla 49 letna Angela Š t e m b a 1, doma iz Cerkelj na Gorenjskem; zapustila je soproga in sina. Nova narodna organizacija v Ameriki. 2e zadnjič smo poročali, da se snuje v Ameriki velika splošna jugoslovanska narodna organizacija in da se je že ustanovil pripravljalni odbor.Začasno ime organizacije je Jugoslovansko Narodno Udruženje. Ustanovni občni zbor se vrši dne 21. marca 1926. v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. B opisi Vransko. Obrtna zadruga oblačilnih strok na Vranskem je imela dne 31. jan. t. 1. svoj redni občni zbor ob jako lepi udeležbi, 77 članov od 119, ki so prišli kljub slahemu vremenu iz vseli strani okraja. Iz tega razloga so oddaljeni člani spešili z odhodom; radi tega se je občni zbor omejil v glavnem le na volitev odbora. Predsednik in podpredsednik sta bila izvoljena po listkih, ostali odbor pa z vzklikom: Predsednik Jakob Virjent, podpredsednik Anton Debelak. Odbor: Franc Smogavec, tajnik. Strožnr Konrad, Korun Franc, KrefI Ivan, Golob Ivan, Hribovšek Zdrav-ko, Robida Ivanka, Orehovec Valentin; namestniki: Goričan Franc, Florjan Julka. Goričan Anton, Žnidar Ivan; pregledovalca računov: Drča Albin, Lokan Franc; zaupniki: Konrad Strožar za Bra-slovški okraj, Franc Reberšek za Motniški okraj. Odbor je imel pripravljenih mnogo važnih poročil in predlogov, ki so pa žal morali izostiti. Želeti bi bilo, da bi se sklical v doglednem času sestanek članov oblačilnih strok, kjer bi se razmotri-vala važna stanovska vprašanja. — Odbor. Nemški sklep za vstop v Zvezo narodov. Berlin, 5. febr. (Izv.) Švicarska agentura objavlja, da se bo svet Zveze narodov sestal takoj, ko dospe prošnja Nemčije za vstop. Čim prej bo sklicana tudi skupščina Zveze, da Neirčijo sprejme. Berlin, 5. febr. (Izv.) Nemčija bo dobila kot svoja zastopnika v uradu Zveze narodov šefa pravnega oddelka in šefovega namestnika v informativnem oddelku. NAPAD NA SOVJETSKA KURIRJA. Riga, 5. febr. (Izv.) Danes sta bala napadena pri postaji Usktill dva kurirja sovjetskega poslaništva. Napadalca sta bila dva ■mlajša potnika, ki sta se vozila v sosednjem kupeju. R ga, 5. febr. (Izv.) Pri napadu na sovjetska kurirja ne gre za politično ozadje, ampak sta izvedla napad dva človeka iz roparskega namena. Vlada je sovjetski vladi izrazila svoje obžalovanje nad dogodkom. SOVJETSKO POSLANISTVO V PARIZU. Pariz, 5. februarja. (Izv.) Kakor poroča agencija WoIf, bo sovjetski poslanik Rakov-sky odpoklican. Na njegovo mesto bi stopil dosedanji konzularni uradnik Sokolnikov. - ZRAČNI ~~ PROMET MED ČEŠKO IN AVSTRIJO. Praga, 5. febr. (Izv.) V Pragi se vrše pogajanja med avstrijsko in češkoslovaško vlado o medsebojni ureditvi zračnega prometa. Pogajanja potekajo zelo ugodno in je že v bližnjih dneh pričakovati otvoritve novih zračnih prog med tema državama. LETALSKA NESREČA. Praga, 5. febr. (Izv ) Težka nesreča se je pripetila. Vojaško letalo, ki je vozilo iz Olo-muca v Neutro, je medpotjo v gosti megli izgubilo orientacijo, zadelo v stolp mestne hiše v Prosnici. Letalo je trčilo še na streho sosednje hiše, pri čemer je pa počila shramba za bencin. Pilot je bil takoj mrtev, opazovalec pa težko ranjen. Aeroplan je padel na hišo. NOVE AVSTRIJSKE ZNAMKE. Dunaj, 5. februarja. (Izv.) Poštni ravnatelj je danes obvestil poročevalce listov, da pridejo v kratkem v promet nove znamke. Na znamkah bodo naslikani prizori iz Nibe-lungov. KONFERENCA ZA IZSELJENISTVO. Dne 18. maja t. 1. bo zborovala v Londonu svetovna konferenca o izseljeniških vprašanjih. Na konferenci bodo sodelovali tudi zastopniki Združenih držav, Japonske, Kitajske, Mehike in Indije. Delavstvo se silno zanima za priprave in razprave te konference. Na dnevnem redu bodo gospodarski in politični problemi, ki nastanejo s preseljevanjem iz države v državo. Evropa ima celo vrsto izseljeniških problemov, ki resno posegajo v obstoj delavstva na kontinentu. V sami Franciji cenijo število tujega delavstva na dva milijona. Cerkveni vestnilc Posvetitev presv. Srcu Jer. Novo Izdajo molitve »Posvetitev Človeškega rodu presv. Srcu Jezusovemu« z dodatno molitvijo za iilam in Jude, je založila Prodajalna Kat. Tisk. Društva (H. Nič-man) v Ljubljani Priročna oblika za v molitvenik. Cena kom. 50 par. Meščanska Marijina kongrerarija pri st, Jožefu ima v nedeljo dne 7. t. m. o1> pol sedmih zjutraj skupno sv. malo in sv. obhajilo, popoldne ob petih p« v posebni sobici Rokodelskega doma v Komenskega uli Aharsijska ladja, ki je prišla enkrat vsaka tri leta in je prinesla zlato in srebro in slonovino in opice in pave : Nihče ni dvomil o istinitostl teh podatkov knjig Stare Zaveze, teda kje je bil ta pravljično bogati Ofir? Ni čuda, da so ga iskali in ga še vedno iščejo številni historiki. Rešiti uganko bi bilo važno z znanstvenega stališča (saj slabo poznamo stari zemljepis in zaman mislimo, da niso tvegali takratni narodi daljnih potovanj), morebit pa tudi s praktičnega stališča, v slučaju, da je še kaj tlata v starih rudnikih. Imamo več podatkov o zemljepisni legi Ofirja. Ladje so tja odplavale iz pristanišča Rdečega morja in so potrebovale eno leto in pol za pot tja. Razven tega omenja Ofir prva Mozesova knjiga pri seznamu sinov Semovih s pripombo, da so vsi živeli v zapadnih deželah. Seveda so pustil ti nejasni podatki široko torišče za domnave. Učenjaki so iskali Ofir v Mali Aziji, v Afriki in Indiji. Sire Ryder Hag-gard, katerega napete romane iz stare zgedo-noBMio filUtteUi »Slovenca«, je tudi na- kopali pred mnogo tisoči leti zlato »popolnoma beli ljudje«. Nevarna potovanja po zlato so zelo važen činitelj kulturne zgodovine. Če ima Hauck prav, so odkrili prvi Južno Ameriko feničan-ski in židovski mornarji. Tedanje stanje rudarstva nas opravičuje k domnevi, da sluge kralja Salomona niso dobivali zlat v rudmnikih. Omejili so se najbrž na zlato v rečnem pesku, ker je ta način pridobivanja veliko hitrejši in lažji. In resnično se nahajajo do sedaj najbogatejša zlata ležišča Peruja baš ob zgornjem teku reke Ania-zonke ali Marangona, kakor se tam imenuje. Ni dvoma, da so bila znana ta ležišča zlata že v predzgodovinski dobi, ker so prihajali tja po dragoceno kovino že prvotni prebivalci Južne Amerike: izrabili so mogočen tok Amazonke, da so prišli od Atlantskega oceana do Pacifika. Tudi Salomonovi odposlanci so plavali nedvomno okoli Južne Afrike, prišli do ustja Amazonke in potem po reki navzgor do zlatih Ofirskih polj. • » * -f Sanjo so izdale morilca. Pozimi 1924-1925 je sedel v kaznilnici v Diisseldorfu delavec Heinrich Schramm, kaznovan zaradi tatv;ne. Pomči so ga večkrat mučile hude sanje. Tovariši v zaporu, tatovi kakor Schramm, so ga večkrat slišali, kako je v spanju glasno govoril — v pretrganili stavkih, v katerih se je vedno ponavljalo: »Vrzite ga v Ren — vrv s kamnom okoli vratu — tako, sedaj nas ne bo več naznnnilk Izpraševali so ga podnevi, kaj mu je. Pripovedoval je, da je nekoč z dvema tovarišema, Biinglerjem in Maafienom, nekaj ukradel. Ko so tovariši I le še silili vanj je priznal, da je avgusta 1919 policija silila Maafiena, naj izda Schramma in Biinglerja. Schramm se je bal izdaje, zato je Maafiena ustrelil, s pomočjo dveh tovarišev navezal kamen na vrat in ga potopil v Renu. — Tovariši kaznjenci so zadevo ovadili, Schram je prišel pred poroto in bdi obsojen na smrt. + Velika Genova. Po sklepu italijanske vlade se pripoji Genovi 19 občin, tako da bo imelo mesto odslej 550.000 prebivalcev; doslej jih je imelo le nekaj nad 300.000. Nova Velika Genova se bo raztezala celih 25 km daleč ob obrežju, od Voltrija ob Rivieri di Ponente do Nervi-ja ob Rivieri di Levante, v mestil »zakladnico kralja Salomona« v Afriki, v deželi roda Somalijev. Največ ugleda pa je vžival Larsen, ki trdi, da je ležal Ofir blizu ustja Juda na severozapadni indijski obali. Šele pred kratkim j? nastala nova znanstvena teorija, ki temelji na imenu Havila. (Ta dežela sledi Ofiru v omenjenem seznamu potomcev Sema). Pokraj no Havilo so namreč poznali razven Židov tudi stari Indijci. Po podatkih njihovih »Ved« leži Havila vzhodno od Indije in je tam solnce na višku, ko je na Indijskem polnoč. To pomeni v našem jeziku, da je ležal Ofir v razdalji 180 stopinj zemljepisne širine od Ind'je. In ravno tako daleč proti vzhodu od Indije leži — Mehika. Ali smo upravičeni iskati Ofir v Ameriki? Rudolf Mowes je pripomnil, da je bil ves Salomonov tempel znotraj zlat in »zlato je bilo Parvaim-skoc (Paralipomenon XI, 3 in 6). Misli, da pomeni »Peruansko«. Potem bi bil Salomonov Ofir resnično Peru, zlata dežela. Nepregledno bogastvo Inkov, ki ga popisujejo španski kronisti,' naredi isti pravljični vtis kakor popis Salomonovih zakladov v Bibliji. Saj so tudi uničili Pizarovi konkvistadorji zavoljo tega staro kulturo južne Amerike. Domnevi Mo\vesa odgovarja velika slič-nost med amerikansko in staro sredozemsko morsko kulturo. Učenjaki so že davno mislili na stare kulturne vezi obeh delov sveta. Lani pa smo dobili tudi presenetljive neposredne dokaze. Avstrijski raziskovalec Ottmar von Hauck je našel na poti skozi Amazonski pragozd v republiki Peru v stezi »Pampas del Sacramento« maloštevilni indijanski narodič (do 300 ljudi) s .popolnoma židovsko znanostjo. Tudi njih jezik hrani sledove starožidov-skega vpliva. Priimek »Salomon« ja zelo razširjen med Indijanci ob Zgornji Amazonki. Neka indijska pravljica pa naravnost pripoveduje o kraju Ofir ob reki Gualaga, kjer so notranjost dežele pa do Pontedecimo. Priklo-pili so velika industrijska mesta kot Sampier-darena, Sestri Ponente, Pra, Voltri, Carnigli-ano, Bolzaneto in Pontedecimo. Genova, glavno mesto Ligurije, bo po tem razširjenju četrto mesto v Italiji (za Milanom, Neapljem'in Rimom); lahko bo po enotnem načrtu zgradilo svoje pristanišče, enotno organiziralo promet itd. •k Rim bodo prezidali. V Rimu razprav* ljajo po načrtu vodilnega arhitekta MarceUa Piacentinija, ki hoče ustvariti Rimu novo središče. Hoče ga prestaviti iz ozkih ulic notranjega mesta v popolnoma nov del mesta. Po tem načrtu bi se tudi vse lažje ohranil monu-mentalni stari Rim. Piacentini namerava preložiti sedanji glavni kolodvor Termini pred Porta Maggiore in postaviti drugo postajo pri Viale Angelico. Ta dva kolodvora bi zvezal s podzemeljsko železnico. Tam, kjer so sedaj tiri kolodvora Termini, bi bila okrog 80 m široka cesta, ki bi jo izpeljali potem še dalje preko Piazza Barberini do Piazzale Flaminio. Na tem novem boulevardu bi bila potem združena najvažnejša upravna poslopja in ministrstva, največji hoteli, narodna knjižnica, pošta itd., ki na današnjih mestih niti od daleč ne zadoščajo potrebam. S temi načrti v zvezi je pripravil Piacentini pomembne predloge za ohranitev in restavriranje renesančnega Rima. k Pranje bankovcev. Znano je, da v Ame« riki bankovce perejo. (Seveda so ti bankovci iz malo drugačnega materiala kakor naši.) R. J. Ralph je tista bistra glava, ki mu je prišlo na misel na misel, da bi dragoceni papir snažil kakor perilo. Pralni in desinfekcijski stroj deluje že dalj časa v zakladnem uradu v Washingtonu. Umazani bankovci, na katerih se vse mogoče bakterije imenitno rede, se vlo-že med dva dolga trakova iz blaga, ki se premikata skozi pralno tekočino in skozi vodo za izplakovanje. Bankovci se nalahno tarejo ob trakovih, ki izmenoma vpijajo vodo in se zopet izžemajo; tako se papir opere. Potem pa pridejo bankovci med druge trakove, ki tečejo med dvema velikima vročima valjema, kjer se bankovci osuše in zlikajo. Posebno sredstvo, Id sestoji iz smolnega mila in kemičnih belilnili sredstev, uniči vse bakterije; sestavljeno je pa tudi tako, da se neznatne množine kleja, ki se izplaknejo, zopet nadomesti. Stroj opere na uro lahko več tisoč bankovcev. Narava in ZADNJI MOHIKANCI. V ameriški državi Oklahoma (na severu Unije) živi še do 200 Indijancev rodu Osaga (izg. Osedž). To so ostanki nekdaj številnega naroda. V Oklahomi so našli nafto, in vsi ti Indijci so čez noč postali milijonarji. Petro-lejsko ozemlje leži kakor nalašč v mejah »rezervacije«, katera je bila pripuščena Indijancem pred kakimi 50 leti. — Belo prebivalstvo Oklahome besno sovraži bogate rdečekožce. Tekom zadnjih desetih let je umrlo na zagoneten način veliko število Indijancev. Med njimi je bil tudi sin zadnjega poglavarja Osa-gov. Leta 1923. so pognali ponoči v zrak z di-namitom hišo nekega Smitha, belega, ki je vzel bogato Indijanko. Zakonca Smith sta podlegla ranam. Pozneje so bil ubiti v zasedi na polju Smithova tašča, njena sestra in še trije sorodniki. Bogati Indijanci so postali predmet hrepenenja številnih pustolovcev. Zgodilo se je že večkrat, da so se oženili mladi Amerikanci s prav starim Indijankami ali da so se omp-žila mlada bela dekleta z indijanskimi starci. Pred kratkim so dognale oblasti, da deluje v Oklahomi cela roparska družba, ki sistematično izsiljuje od Indijancev denar. Na čelu razbojnikov je stal bogati živinorejec Hale, katerega nečak je tudi poročil Indijanko, ki ima 500 tisoč dolarjev letnih do-j hodkov. Razbrjniška dražba je štela 15 članov ■ ki so zdaj vsi zaprti. Sodnija je poklicala k | obravnavi do 200 prič. -f Stari kulturni kraji na otoku Borneo. Iz Semeranga (Borneo) poročajo sledeče: Neka holandska raziskovalna komisija je na svojem, vej mesecev trajajočem, raziskovanju cenlra'nega ozemlja otoka Borneo odkrila več pedob raznih paganskih bogov. Najbolj so zastopani brgovi Šiva, Ganeca in Kriša. Na-drljnje slike so našli v neki gorski votlini, i V poštev prihajajoče ozemlje je sedaj pragozd in se prišteva k najbolj zapuščenim in osamelim mestom na zemlji. Že več stoletij ni . nihče stopil na ta žalostni in pustni kraj. Po izpovedbah arheologov so te podobe stare 1100 let in dokazujejo jasno, da je pred tolikim časom tu eksistirala visoka kultura. Ta pokrajina je na zemljevidu danes še zaznamovana z belo barvo, ki pove, da je omenjeni del otoka Borneo še popolnoma nepreiskan. + Potovanje okoli sveta. Že od jeseni 1. 1924. se pripravlja profesor Leo Frobenins v Frankfurtu na potovanje okoli sveta. Na pot edide s tremi posebnimi v ta namen pripravljenimi avtomobili. Cela vožnja, ki se prične maji tekrčega leta, bo trajala približno 15 mesecev. Obiskal bo Afriko, Az/ijo, Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Profesor Frobenins bo pri tem posetil vsa važnejša kulturna ozemlja in zgodovinska mesta, ki jih bo mogoče doeeei. .Videl bo 36 dežel, na koto* sih bo napravil okoli 70.000 km dolgo pot, na ladji 30.000 km. S filmom, slikami in raznimi zapiski pa upa, da bo lahko poravnal vse potne stroške, ko se bo vrnil domov. K temu potovanju je pripuščeno 12 oseb, 10 pa se jih je do sedaj oglasilo. Profesor Frobenins je znamenit po tem, da je odkril v centralni Afriki ostanke starodavne čisto svojevrstne in soko razvite kulture. 0 Čilenske puščave. Puščave, ki jih naha« jamo v Južni Ameriki v državi Čile, se zelo razlikujejo od ostai.- puščav po drugih delih s^eta. Skupnega imajo samo to, da ni nikjer skoraj nič dežja. Glavna razlika čilenskih puščav je namreč, da so pokrite s solitrom, dočim so ostale puščave le sem in tja pokrite z navadno -oljo. Čeravno so čilenske puščave brez vsake vegetacije in napravijo na človeka slirajno dolg časen vtis, vendar vlada v teh pokrajinah piecej živahrr življenje. Zaposlenih je namreč nad 50.000 delavcev, ki kopljejo soliter in ga odvažajo. Življenje teh ljudi je preccu težko, ker jim primanjkuje hrane, zlasti pa vode. Vodo morajo donašati iz krajev, ki so po več dni oddaljeni. V prejšnjih časih, k ni 1 ilo nobenih prometnih sredstev na razj olago, je bila voda celo mnogo dražja nego šampanjec. Delo samo bi se torej ne izplačalo, ako bi ne povpraševali po vsem svetu tako zelo po čilskem solitru, ki se rabi v prvi vrsti za grdilo, nadalje za razsireljiva in v kemiji sploh. S Kako si pomagajo ptiči proti mrčesom. Znani ornitolog Ulysse Haldy je zelo skrbno opazoval življenje ptičev in pri tem opazil, da gnezda vran zelo dišijo po niravljinčni kislini, čeravno ni našel nikakih mravljincev v njih. Ker si je hotel to nerazumljivo dejstvo na vsak način razložiti, je s podvojeno pozornostjo zasledoval življenje vran. Kmalu je prišel do tega, da gredo vrane na mravljišča, kjer si pod peruti naberejo toliko mravljincev, da dobe duh po mravljinčni kislini, ki je vsakemu mrčesu tako zoprn. Ko je perje dovolj prepojeno s tem duhom, se mravljincev zopet otresejo. Ta duh je večkrat tako močan, da se prenese celo na mladiče in na gnezoo samo. Tega pa kasneje ni opazil samo pri vranah, temveč tudi pri škorcu in zlasti pri pticah roparicah. -f Zdravljenje z barvami. V Indiji zdravijo nekatere bolezni že več stoletij s tem, da izpostavijo bolnika vplivu gotove barve; vsa soba, v kateri bolnik prebiva, je barvana s to barvo. V mestih Madras, Delhi in Bombay je več sto teh »kromopatov«, ki delujejo baje z uspehom. V najbližjem času bodo to metodo .udi londonski medicinci znanstveno preiskali. Veliko učno knjigo kromopatije, spisano v Urdu v M ngoliji, so prevedl?«r angleščino in bo o njej predaval na univerzi učitelj nove znanosti Kher. Gospodarsti>© jiv izkaz NARODNA BANKA IZKAZUJE JIENJ BANKOVCEV NEGO JIH JE RESNIČNO V OBTOKU. 6.000,000.000 - 7.200,000.000 Ze večkrat smo imeli priliko slišati od zelo verodostojnih ljudi, da je faktični obtok bankovcev Narodne banke znatno večji, kakor ga navajajo bilanca Narodne banke za leto 1925 in pa redni izkazi o stanju banke. Citali smo tudi članek g. Rad. Vitkoviča v »Jugoel. Lloydu« z dne 19. decembra lani, vendar se nam je zdelo z ozirom na zakon o Narodni banki in glede na postopanje vseh emisijskih bank na svetu to nemogoče. Te dni smo pa prejeli poslovno poročilo Izvorne banke v Belgradu za leto 1925, ki mam znova potrjuje dejstvo, da znaša faktični obtok bankovcev Narodne banke (ne državnih novčanic po 1, % in 'A Din, katerih je skupaj za 150 milijonov dinarjev) veliko več, kakor pa je izkazan. O avtentičnosti podatkov, ki jih navaja to poročilo, ni dvomiti, ker načeljuje tej banki v nadzorstvenem svetu ravnatelj Narodne banke g. Stevan V. Gajič, ravnatelj in podpredsednik upravnega sveta pa je znani strokovnjak g. Vlada T. Markovič. V letnem poročilu Izvozne banke, ki ga Je gotovo sestavil sam ravnatelj g. Markovič, čitamo na strani 21 v poglavju »Denarni trg« imed drugim: »Toda poleg izkazane višine bankovcev, Je bila preteklo loto v obtoku tudi velika ko-ličina rezervnih bankovcev Narodne banko. To so bankovci, s katerimi so se kupovale devize za račun finančnega ministrstva v svrho umetne stabilizacije dinarja. Kolika je bila v različnih časih vsota teh bankovcev v obtoku, ne vemo točno, ker se te ne objavlja. Toda izvedeli smo, da so bili momenti, ko je prekoračila miljardo dinarjev in se povzpela ^udi mnogo višje. K temu pripominjamo, da je po naših informacijah znašala vsota v obtoku se nahaja-jočih, a ne izkazanih bankovcev 1.200 000.000 dinarjev! Torej je bilo v obtoku vseh bankovcev Narodne banko ne samo za 6.000 000.000 dinarjev, ampak za 7.200,000 000 dinarjev. Naš emisijski institut objavlja torej napačne številke v svojih izkazih, kar je menda edini slučaj pri emisijskih bankah sveta. Kako -mislijo potem inozemski finaiftni krogi e maši'državi, je lahko misliti. Kako naj inozemstvo pri takih razmerah daje posojilo v inozemstvo! Ze dejstvo, kako bilansira Narodna ban-Ica — sicer po zakonu — svojo metalno podlogo, je obsojanja vredno, kajti računati v metalni podlogi švicarski frank ravnotako za 1 Din kakor kakor francoski frank, ki je vreden samo petino švicarskega franka pomeni samo prikrivanje faktičnega stanja. Tako je Narodni banki dana možnost potom menjave visokovrednih deviz v manjvredne devize, da izkaže metalno podlogo, ki je v-čja od prejšnje, ne da bi se njena faktičnp ^rednost izpremenila. Ko je bil izglasovan zadnji zakon o proračunskih dvanajstinah, ki določa v čl. 35, da ee bankovci, izdani za nakup deviz ne vštejejo v redni kontingent, čp se vrši nakup deviz na račun države, so' ta člen smatrali za potreben, da se tako izogne popolnoma neprimernim določbam zakona o Narodni banki, po katerem more n. pr. N. b. za kup. ljenih 100 švic. frankov izdati le za 300 Din bankovcev, čeprav je vrednost teh 100 švic. frankov ca 1100 Din. Po tem členu se tedaj bankovci, izdani za nakup deviz, oprostijo samo določb glede kritja, toda oni ostanejo bankovci N. b., se torej ne izpremene v državne bankovce in zato .se morajo tudi izkazati. Ta postopek N. b. je bil pred uzakone-njem omenjenega člena protizakonit v dveh ozirlh: 1. nasprotoval jo določbam glede kritja in 2. zakonskim predpisom glede izkazovanja. Kljub sprejetju tega člena ostane postopek protizakonit, ker ga N. b. ne izkazuje, kar bi morala storiti v smislu zakona o Narrdui banki. Ne samo to: Ta člen dvanajstin nasprotuje določbam zakona o N. b., ki pravi v čl. 5. sledeče: »O-.lredbe tega zakona (o N. b., op. uredn.) se ne morejo menjati brez pristanka Narodne banke«. Ta pristanek pa daje edino občni zbor delničarjev Nar-odne banke. Na bol šo karakterizacijo tega postopanja Narodne banke nam daje poročilo Izvozne banke, ko pravi: »To ni je tumačenje, to jo radni;;, k>je drugo ime nosi.« • * • Razglas. Vsled odloka velikega žitu; na mariborske oblasti z dne 16. januarja 1926 E br. 88-2 se vrši liceneovanje plemenskih bikov v območju sreza M a r i b o r 1 e v i b r e g v letu 1926 po sledečem sooredu: I. Dne 4. marca 1926 ob 8. uri v Štč Uju v Slov. goricah pri gostilni »Kolodvor« (Dimnik): za nbčine: Ja-renitna, Kaniža, Polička vas, Vukovski dol (žu-pa V.): Zg. Jakobski dol, Plcderšnica (župa VI.); Ceršak, Cirknica, Št, Ilj v SI., Selnica ob Muri, Sladki vrh (župa VII.). — Dne 4. marca 1926 ob 11. uri v Pesnici prt gostilni Korenčič za občine: Dragučova, Grušova, Šmarjeta ob Pes., Pesnički dvor, Vosek (župa V.); Spod. Jakobski dol (župa VI.); Dobrenje, Gradiška, Na Ranči (župa VIII.). — III. Dne 4. marca 1926 ob 14. uri v Zg. Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič za občine: Zg. Sv. Kungota (župa VIII.); Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Sla-tinski dol. gpičnik, Svečina, V rtiče (župa IX.). — IV. Dne 5. marca 1926 ob 8. uri v Mariboru, na živinskem trgu (mestna klavnica) za občine: Breslernica, Jelovec, Kamn'ca, Sv. Križ, Rošpoh (župa I.)- Krčevina, Lajteršberg, Sv. Peter, mesto Maribor (župa III.); Ciglence, Zg. Duplek, Spod. Duplek, Sv. Martin p. Vur-berg (župan IV.). — V, Dne 5. marca 1926 ob 15. uri v Selnici ob Dravi pri gostilni Hernah ža občine: Boč, Gradišče, Janžova gora, Selnica ob Dravi, Slemen (župa II.). — K licenci-ranju so pripuščene sledeče pasme in s cer: A. v župih štev. I, II, III, IV: 1. martjadvor-ska, 2. pincgavska, 3. pomurska, 4. muricodol-ska, 5. pasma pisane planinske pasme. — B. v župih štev. V, VI, VII, VIII, IX samo marila-dvorska pasma. — Kot premije za licencovane bike so dovoljene: A. od države dvoje prvih po 500 Din (1000 Din) in četvero drugih nagrad po 400 Din (1600 Din); skupaj torej 1600 Din. — B. Od Okrajnega zastopa v Mariboru 3000 Din. — Pripominja se, da bodo premovani predvsem biki marij-dvorske pasme in da je obvezen prigon vseh bikov, ki služijo za splošno plemensko uporabo. — Po-setnikom občine Sv. Križ je dano na prosto, da priženo svoje bike k Ecencovanju v Maribor, Zg. Sv. Kungoto ali v Selnico ob Dravi. Krediti za nbarske postaje. Iz Belgrada poročajo, da je poljedelsko ministrstvo odo- brilo kredit v znesku 300.000 Din za ribarsko postajo v B o h i n j s k i B i s t r i c i, na Ohridskem jezeru in na izviru Bosne pri Sarajevu. Iz ministrstva trgovine In industrije. V tem ministrstvu je sestavljena posebna komisija, ki ima nalogo zbirati materijal glede trgovinskih pogodb. — Nadalje se izdeluje v tem ministrstvu poseben pravilnik o industrijskih obligacijah. Kako podpira država mlekarstvo _ v Srbiji. Lani se je osnovala v Čačku mlekarska zadruga, ki se je v teku enega leta lepo razvila, to pa s pomočjo državne podpore. Dobila jc namreč ob ustanovitvi 500.000 Din. Posejana površina. Iz ravnokar objavljenih podatkov poljedelskega ministrstva je posneti, da je bilo lani posejano: s pšenico 1 milijon 773.642 ha, z ržjo 199.413 ha, z ječmenom 357.630 ha, z ovsom 346.598 ha in s koruzo 2,114.269 ha. Lanski pridelek vina v Dalmaciji Po uradnih podatkih je znašal lanski pridelek vina v Dalmaciji 792.000 hI. Statistika razstavljalcev na nemških vele-sejmih. Iz oficiekega glasila lipskega velesejma posnemamo, da je imel izmed vseh nemških velesejmov jeseni lanskega leta največ razstavljalcev Leipzig (12.208), nato slede Frankfurt (2298), Koln (1582), Konigsberg (1463), Vratislava (925) in Kiel (256). Gospodarske vesti iz Rusije. (Ceps). Rusija izvaža sedaj več nafte kakor pred vojno. Leta 1924-25 je znašal izvoz nafte 82 milijonov pudov (pud 16 kg), pred vojno pa samo 56 milijonov pudov. — Izvoz lesa iz Rusije je dosegel 1. 1924-25 3% mil. kub. m„ kar pomeni 83% za izvoz odrejene svote. Medtem ko je leta 1923. Rusija izvažala les samo v osem tujih državah, ga sedaj izvaža že v 24. Rusko konkurenco čutijo posebno Romunija, Jugoslavija in Finska. — V Rusiji dela sedaj 73 tvornic papirja, ki so lani produci-rale 250.000 ton papirja. Poleg tega je morala Rusija uvoziti iz inozemstva približno 100.000 ton papirja, ker domača produkcija ne more kriti vse potrebe. Dne 5. februarja 1926. Denar. Zagreb. (Sklep.) Budimpešta 7.97—8.01, Ber-Iin l3.o037-13.5437 (13.51-13.55), Italija 227.82-2^02 (228.04-229.24), London 275.655-276 685 (275.01-277.21), Newyork 56.631—56 93 (56.633— 56.972), Praga 167.90-168.90 (167.67-168.67), Dunaj 7.98G0 8.0260 (7.974-8.014), Curih 10.9340-.10.9740 (10.943-10.983). Curih. (Sklep.) Budimpešta 72.60 (72.60), Berlin 123.50 (123.50), Italija 20.88 (20.87), LonI •don 25.2475 (25.2375), Newyork 519 (518.75), Pa-•™-J9'4G (19.49), Praga 15.335 (15.355), Dunaj -^(73 05)' Bc!?rad 9.M5 (9.145), Atene 7.47 (7.37), Bukarešt 2.255 (2.245). Sofija 3.60 (3.00), Badrid 78.35 (73.40), Varšava 72.50' (72.60), Am-sterdnm 208.15 (208.20), Bruselj 23.60 (23.57), Kopenhagen 128.25 (128.25), Oslo 105.70 (105.65), Stockholm 139 (138.87). Dunaj. Devize: Belgrad 12.495. Koflanj 175.165 London 34.51, Milan 28.53, Newyork 709-711, Pariz. 26.09, Varšnva 97.35. Valute: dolarji 708.25— 712.25, angleški funt 34.62. lira 28.216, dinar 12.475 češkoslovaška krona 20.91. Praga. Devize: Lira 136.30, Zagreb 59.75, Pariz 127.05, London 164.125, Newyork 23.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—79, vojna odškodnina 275—282, zastavni listi 20—22, kom za-dolžnice 20-22, Celjska 200-205, Ljublj. kreditna 200 den., Merkantilna 100—102, zaklj. 102, Pra-stediona 955—965, Slavenska 52 den., Kred zavod 17o—185, Strojne 125 bl„ Vevče 110 den., Stavbna 90-110, šešir 115-120, zaklj. 115. Zagreb. 7% invest. posoj. 76.50—77.25, agrnri 45—47, vojna odškodnina 281-282, februar 282 den., Hrv. esk. 123.50-124.50, Kied. 133-135, Hi-pobanka 67-68, Jugobanka 107-110, Praštediona 970 -975, Ljublj, kreditna 200 den., Srpska 144 den., Narodna banka 4350 bl„ Eksploataciia h" ll &Tl5Ž20r6rš1aNih^ »Šol 380 V«vf lin ' vag. medjimurska post. 167.50 bi., koruza drobna, fco vag. ba- natska post. za III. 140 bl„ koruza umetno sušena. fco vag. sremska post. 142 bl„ koruza ume'no ^Hlaifi7r^Pftoinn traM 1 vaK- 187.50-187.50, zaklj. 187.50, koruza umetno sušena, fco sremskn post. 1 vag 145-145, zaklj. 145, ječn^n, 62 Ig, fco vag bačka post. 155 bi., j.čmen spomlad pivo! varn 66-67 kg. par. Ljubljana 260 bi.. oves srbski fco Ljubljana 215 bl„ ajda domača, fco vag ' Vul w ' Pr09° nm,eno- vag. prekmurska post. -iu bi., proso rumeno medjimur.. fco Liub- S 220tblvitObi. drobni- P5«"^' vag "a-klad. post Vinkovci 115 bl„ otrobi drobni, pšen par. Ljubljana 140 bl„ jezice, zlatorumene, co v dol. p. 2o0 den. - Vino, Žgan je: Slivovka bo- sanska, gar. 259«, 100-črlna, ueotrošar., !» , postaja BrČko 3200 bl„ slivovka srbska, gar. 50% teo vag Postojna tranz. (sod posebej) 1600 bi - (n- a d b e n i materijal: la Portlandcemenl i lonaJ,Tour<;' fco V8K- SoIin: v juta vrečah po 50 kg 40 bl„ v papirna;ih vrečah po 50 kg 45 bi v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi. Malemu ženstvu. . . Prui5tv.° »Kuratorij slepcovc, ki ima namon skrbe« za izobrazbo slepih i„ jim postaviti Dom Hlopih v Ljubljani, je sklenilo na cnj izmed svojih \,e% t«daj ko so je praznovali S 0 leta ca Braillevega točkopisa za slepce, ,]a zopet o«m delovanje za knjižnico s knjigami za slepce v Braillovem točkopisu, ki so jo zapocelo že v voi-liem času začetkom marea leta 1918. Takrat se je slovensko ženstvo' na iiucijativo tedanje usnuljenke sestre Klare Vrhunčeve, ki ie v ^krbi slovenske vojne slepce v graškem »Odilien-Blmdenanstaltc in na uvodno predavanje gospe profesorice Minke Skabernetove v Ljubljani o ustanovitvi knjižnice za slepce navdušeno od-ločilo, da se posveti kultumemu delu, prlrajeaa-nju del naših slovenskih pesnikov in pisatelji v Braillovo pismo. Po vestem proučavanju raznih slovenskih leposlovnih del in poučnih spisov so prosile nase zene gospode avtorje in založnike, da so jim brezplačno dovolili ročni pretisk svojih del v svrho ustanovitve knjižnice za slepce. Ker tu ni šlo za trg, ampak za dobrodelne svrhe, so jim radi dovolili pretiskanje in so še priskočili na pomoč s svojimi nasveti. Ako si hočejo slepci svoj gospodarski in socialni položaj izboljšati, morajo po-znati vse vire, po katerih razširjajo vidci svoje duševno obzorje. V to Jim služijo poučni in strokovni spisi tozadevnih pisateljev. Kak užitek in vir zabave pa nudi slepcem citanje leposlovnih spisov v urah, ko nai pocijejo od svojega obrta! Citanje je pač eden Izmed najboljših odpomočkov proti škodljivemu razmišljanju slepcev o lastni nesreči in še bolj proti škodljivemu dolgočasju. Ker v Sloveniji doslej še nimamo tiskarske* ga stroja za Braillevo pismo, bodo morali še nadalje nadomeščati po strojih tiskane knjige roko-pisi v Braillovem točkopisu. Tudi v drugih državah jih uporabljajo še dandanes, dasi tiskajo v večji men na stroje. Za izdelovanje rokopisov v Braillevem točkopisu so se kakor drugod tudi pri nas oglasile izobražene žene in dekleta. Izmed 100 slovenskih žen in deklet, ki so se prijavile leta 1918. k brezplačnemu pretiskanju Otroka kapitana Grata. 190 (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Zato je bila razumljiva globoka žalost, ki se je polastila vsega rodu ob Kajkumovem povratku. Nihče ni niti sanjal o porazu, sedaj pa kakor strela iz jasnega ta grozna novica. Pri divjakih se notranja žalost kaže tudi na zunaj. Sorodniki in prijatelji pogrešanih vojščakov so si praskali obraz in ramena z ostrimi školjkami. Kri jim je vrela iz ran in se mešala s solzami. Najgloblje rane so pomenile najhujši obup. Nesrečne Zelandke, vse krvave in obnorele, so bile naravnost grozne. Njihov obup je večala še druga, za divjake strašna okoliščina. Ne samo, da ni bilo več sorodnika ali prijatelja, ki so ga objokavali, v družinskem grobu tudi ne bo njegovih kosti. Maorska vera pa pravi, da so ti ostanki za posmrtno življenje neobhodno potrebni, ne sicer meso, ki zgnije in razpade, pač pa kosti, ki jih skrbno pobero, osnažijo, odrgnejo, očistijo in celo pobarvajo, da jih potem polože v »Udu-po«, to se pravi v hišo časti. Na teh grobovih so leseni kipi, ki z neverjetno točnostjo posnemajo tetoviranje umrlega. Sedaj pa bodo ti grobovi prazni, verskih obredov ne bo mogoče izvršiti. Kosti, ki jim pri-zaneso zobje divjih psov, se bodo belile nepokopane na daljnem bojnem polju. Sedaj so postali znaki žalosti še vse silnejši. Ženskim grožnjam je sledilo preklinjanje moških, ki so želeli Evropejcem pogin. Kretnje so postajale čim dalje bolj nasilne, bati se je bilo najhujših izbruhov sovraštva. Kajkumu je sprevidel, da ne bo mogel dolgo zadrževat najbesnejših svojega rodu, zato je dal odpeljati vjetnike na posvečen prostor, ki je bil na drugem koncu ualia na težko dostopni ravnici. Ta koča je bila naslonjena na sto čevljev visoko skalo, ki se je strmo spuščala na tisto stran. To je bila »Vare-Atua«, maorsko svetišče, kjer maorski arikiii (duhovniki) uce ljudstvo verovati v troedinega booa očeta, sina in duha ali ptiča. V prostorni, dobro zaprti ko« je bila spravljena sveta hrana, ki jo Mavi-Ran^a-Kangi zavziva po ustih svojih svečenikov. Tam so se vjetniki, za to pot na varnem pred maorsktm divjanjem, zleknili po preproo-ah iz ior-mija. Lady Helena se je zgrudila v moževo naročje. JNjene sile so bile izčrpane, njena odločnost zlomljena. Glenarvan jo je privil na prsa in ji ponavljal: — Pogum, draga Helena, pogum, nebo nas ne bo zapustilo! Komaj je bil Robert v ieci, že je splezal na Wil-sonove rame in vteknil glavo v špranjo, ki je bila med steno in streho, kjer so viseli venci amuletov. Odtod je mogel pregledati ves pah prav do Kajku-mujeve koče. — Zbrali so se okrog glavarja, je dejal po tihem ... Mahajo z rokami... Tulijo, besnijo... Kajkumu hoče govoriti... Deček je za par minut umolknil, nato je povzel: — Kajkumu govori... divjaki so se pomirili.. Poslušajo ga. — Zdi se rni, da je temu glavarju mnogo na tem, da nas obvaruje. Izmenjati hoče svoje vjetnike za glavarje svojega rodu! Toda, ali mu bodo njegovi vojščaki pritrdili? ° — Da!... Poslušajo ga ... je nadaljeval Robert, be ze razhajajo... Nekateri se vračajo v koče Ostali zapuščajo vas ... — Ali je res? je vzkliknil major. — Res, res, gospod Mac Nabbs, je odgovoril Robert. Kajkumu jc ostal sam z vojščaki, ki so bili v njegovem čolnu. Oh, eden od njih se bliža naši koči. — Stopi doli Robert, je dejal Glenarvan. V tem hipu se je lady Helena vzravnala in pri-iela moža za roko. — Edvard, je dejala z odločnim glasom, ne Mary Grantova, ne jaz ne smeva priti živi v roke teh krvo-lokov! Tako je dejala in pomolila Glenarvanu nabit samokres. — Orožje! je vzkliknil Glenarvan, ki se mu je v očeh vžgal blisk. — Da, ker Maori ne preiskujejo jetnic. Toda, to orožje je za nas, Edvard, ne zanje!... Glenarvan, je dejal naglo Mac Nabbs. skrij to orožje! Ni še prišel pravi čas... Revolver je izginili pod lordovo obleko. Zastor, ki je zapiral vhod v kočo, se je odgrnil. Prikazal se je divjak. Namignil je jetnikom, naj gredo za njim. Glenarvan in tovariši so se stisnili skupaj, ko so stopali po vasi. Ustavil so se pred Kajkumom. Okrog glavarja so bili zbrani najbolj vpoštevani vojščaki plemena. Med temi je bil tudi Maor, čigar čoln se je bil pridružil Kajkumovemu pri izlivu Po-hajhenne v Vajkato. Bil je močan štiridesetletnik divjega in krvoločnega obraza. Ime mu je bilo Kara-Tete, to se pravi po zelandsko »jezljivec«. Kajkumu je ravnal ž njim zelo obzirno. Po dovršenosti slik, ki so bile vrezane na njegovem telesu, si lahko spoznal, da je bil v plemenu visoko spoštovan. Vendar pa bi dober opazovalec kmalu spoznal, da sta oba poola-varja tekmeca. Major je zapazil, da Kara-Tetejev vpliv zatemnjuje Kajkumovega. Oba sta imela enako moc in enako gospodstvo pri najbojevitejšem ljudstvu Vajkate. Ko sta se poglavarja razgovarjala. so se Kajkumova usta sicer smehljala, iz očesa pa je sijalo silno sovraštvo. Kajkumu je vprašal Glenarvana: — Ti si Anglež? — Sem, je odgovoril lord, ne da bi se obotavljal, zakaj ta narodnost je edina prišla v poštev pri zamenjavi. HllEill O 03 a- S> > soj (X -< o m <0 * 1 r*' S E E N ^ « J« S TS C; cS 'i? = s O ^ ».s > te CSJ a •• 0 to a K d) s 0 te . ^ •S c 1 s s I :«■> ti •C. O *J e ^ s M s o i3 a, i S* j -----r te s> te O te te "g te 'S T? M g vj S. .. o ,2 fc'5 o IU o O- š e-' «- S a, os =111=111 1Z3 N knjig v Braillovem črkopisu, sta kmalu dokončali in oddali svojo prevzelo nalogo dobri dve tretjini, ena tretjina pa do danes Se ni zvršila svojega dela in tudi ni vrnila v svrho prepisovanja sprejetega papirja, tablice in pisala. Ker nameravamo delo, ki je bilo namenjeno tej tretjini, dokončati in sedaj v splošnem povečati knjižnico, rabimo pred vsemi tiste gospe in dekleta, ki niso držale svoje obljube, da čim prej zgotove knjige in jih potem oddajo njihovemu namenil ali pa da vrnejo izposojeni papir, tablice in pisalo ter povedo naslov knjige, ki bi jo bile morale prepisati. Skrajen čas je, da urede to svojo prevzeto dolžnost! Nadalje opozarjamo tudi vse one, ki bo častno skoniale svojo prevzete naloge, naj so iznova posvete požrtvovalnemu delu za slovenske slepce. Pomnoievanje slovenskih knjig v Braillevem tiskopisu naj nudi vsaki izobraženi Slovenki naj-tepSo priliko udejstvoranja na kulturnem poljn. Razstava »Slovenska žena«, ki naj bi podala pregledno sliko ženskega dela in na kulturnem, socialnem, karitativnem, obrambnem, feminističnem in obrtnem polju in se bo vršila letošnje poletje v času velesejma, to je od 26. junija do 6. julija, naj pokaže, da današnji oklic na slovensko ženstvo v svrho pomnožovanja slovenskih knjig v Braillevem tiskopisu, ni bil glas vpijočega r puščavi. Da dosežemo svoj namen in pridobimo čim veS novih svežih moč j ter kolikor mogoče veliko prejšnjih požrtvovalnih delavk v tem pogledu, bo od 11. februarja daljo vsak četrtek med 3. in 5. uro popoldne dajala navodila v pisanju z Braillovimi črkami in prepisovanju knjig v Braillovem črkopisu ga. profesorica Minka Skaborne v sobi 4 vodniškega razreda ki je v I. nadstropju državnega ženskega učiteljišča na Rcsljevi cesti. Dela ne bomo nagrajali, papir, kovin, pisalo in tablice za pisanje' pa dobi vsaka požrtvovalna Slovenka od društva. Pouk v pisanju je brezplačen. Na obilo udeležbo vabi odbor. JVassnanila Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev ima nujno sejo danes ob osmih zvečer v običajnem lokalu. Glavna točka dnevnega reda: Izredni kongres v Belgradu. Vabljeni so tudi ostali delegati. — Predseds.vo. Borovnica. Dne 7. febr. priredi Kat. prosv. društvo v Borovnici predpustno burko ^Križarska vojska<. Kdor se hoče nasmejati, naj pride. Zodrnga krojačev, krojači c in sorodnih obr-tov v Ljubljani naznanja, da se vrše pomagalske preizkušnje za krojače, krojafice, krznarje, modi-stinje in izdelovalke perila v drugi polovici tekočega meseca Vajenci, vajenke ter pomočniki in pomočnice, ki žele ob tem roku opraviti pomočniško preizkušnjo, naj vlože prošnje, opremljene z učno pogodbo, potrdilom mojstra o redni dovršitvi Učne dobe in z odhodnim izpričevalom obrtno-na-daljevalne šole najkasneje do 12. t. m. Rokodelski dom. V nedeljo dne 7. t. m. bo v dvorani družabni večer. Pričetek ob 7. uri. V pondeljek dne 8. t. m. bo pravni izvedenec predaval o zanimivostih iz obrtno-delavskega prava. Pričetek predavanja točno ob osmih zvečer. Takoj po predavanju bo razdelitev vlog za novo igro. Vstop k predavanju je prost. Pevsko društvo »Savski val« v Tomaževem vprizori jutri ob treh popoldne v gostilni pri »Kovaču« dve enodejanki »Damoklejev meč« in »Bob iz Kranja«. Vstopnina običajna. Ker je društvo vredno in potrebno vsestranske podpore, pričakuje obilne udeležbe. Turi&iiTka Boh. Bistrica, 5. febr. ob 7 zjutraj: +3° C, vreme megleno, snega 20 cm, za zimski šport neugodno. Kranjska gora, 5. febr. ob 7 zjutraj: —1° C, barometer se dviga, brez oblakov, mirno brez vetra, snega 20 cm, saninec ugoden. Spori ALI JE ŠESTDNEVNO DIRKANJE ŠKODLJIVO? Zmeraj beremo o šestdnevnih dirkah in se nehote vprašamo, če to dirkačem kaj škoduje. Dr. Steinauer, ki je bil etos kot zdravnik prideljen šestdnevnemu dirkanju v Berlinu, poroča • svojem opazovanju: vLetoSnje dirkanje je bilo kot vsa dosedanja v sportnozdravslvenem oziru prav zanimivo. Z zadoščenjem ugotovim, da je poleg umetnosti v dirkanju ob dobrih zdravstvenih razmerah merodajna posebno telesna moč. Neo-bhodno potrebno je vztrajno treniranje in redno življenje; to se je pokazalo sedaj spet na novo. Sportnasdravstveni nasveti so prišli u deležnikom tudi letos že pri treniranju prav. Sistematično sodečemu s-nortnemu zdravniku so pomagale skušnje prejšnjih let. Razveseljiva posledica je bila ta, da splošnega molenja letos ni bilo. Padci so bili deloma zelo težki; ker je bilo pa splošno zdravstveno stanje izborno, so prizadeti svojo nezgodo razmeroma zelo hitro prestali. Neka ugotovitev je za športnike prav posebno po-membna: vsled želodčnega ali črevesnega motenja je izstopil letos en sam dirkač, Ren6 Vandenhope. To dejstvo nam je dokaz, da ima skupno delovanje športnega zidravnika in dirkača zaželjeni uspeh, če je smotreno. Največja težkcea za šestdnevnega dirkača je poleg dovajanja hrane v prvi vrsti tudi pravilno odvaianje. Ravno pri tako velikem telesnem naporu, kakor je šestdnevno dirkanje, mora športni zdravnik prav posebno paziti tudi na to, da dirkači dobro prebavljajo. Letošnje dirkanje je potrdilo moj lanski poslcus glede prebave, in sicer talco učinkovito, da se ni pripetii niti en sam slučaj zaprtja, ki bi bil prisilil dirkača, da bi z dirkanjem prenehal.« Iz tega vidimo, da šestdnevno dirkanje ni tako škodljivo in nima tistih ziih posledic, kakor se splošno misli. Smuške tekme, ki se vrše v Kranjski gori od nedelje do torka, obetajo biti prav interesant-ne. Vreme se je medtem preokrenilo ter bodo tudi snežne razmere prav dobre. Spored tekem se razdeli sledeče: V nedeljo so smuške tekme za prvenstvo države, tekmujejo dame in gospodje. Tekme se vrše tako, da jim morejo prisostvovati tudi oni, ki pridejo z jutranjim vlakom iz Ljubljane. Proga pelje iz Kranjske gore čez Slatno do Tamarja, od tam preko Rateč in Podkorena na Gozd in nazaj v Kranjsko goro. V pondeljek so dopoldne vojaške kvalifikacijske tekme, popoldne pa mladinske tekme ter smuški skoki. V torek se vrši vojaška zaključna tekma po isti progi kot tekma za državno prvenstvo. V nedeljo je, kot že objavljeno, tudi zlet vsoh smučarjev v Kranjsko goro. Zagrebčani se odpeljejo skupno ob 12.55 iz Zagreba ter z večernim vlakom v soboto v Kranjsko goro. Polovična vožnja po železnici je odobrena za vse. Polovična vožnja za smuške tekme v Kranjski gori je dovoljena. Vsakdo kupi celo karto do Kranjske gore ter se z isto vrne. V Kranjski gori dobi potrdilo, da se je udeležil prireditev bodisi kot tekmovalec, bodisi kot gledalec, nakar velja vozni listek tudi za nazaj. Polovična vožnja velja z vseh postaj Jugoslavije. V soboto pri popoldanskem in pri večernem vlaku bodo za smučarje rezervirani vagoni. I Vreme v Kranjski gori se je obrnilo ter je postalo tako ugodno, da obeta prvovrsten sneg za tekme. Tekme se tedaj sigurno vrše ter bodo tudi netekmovalci imeli lepo priliko za smučanje. "Poizvedovanja Družabni klub. Dotični gospod, ki je v četrtek zvečer v Akademskem domu zamenjal svoj dežnik z drugim njegovemu zelo podobnim, novim dežnikom, se naproša, da ga prinese k hišniku Akademskega doma, kjer dobi svojega nazaj. Išče se organist, ki je vsestransko izvežban in sposoben voditi godbo, obenem se pa razume tudi na kmetijsko gospodarstvo (njive in vinograd). Za orglamje Din 500 mesečne plače (poleg izrednih pristojbin), za ekonomijo pa poleg stanovanja s kurjavo in razsvetljavo letno 15 met. stotov pšenice in 8 hI vina. Ponudbe sprejema uprava pod šdfro »Organist 800«. ^OPICL5 ŠČETKL flioSimenr f- Liublia"a r, Rešili Vremensko poročilo dne 4. beruarja 1926. Kraj Cas Barometer Temperatura Rel. vlaga v % Veter Oblač-nos' Padavine i mm Ljubljana 7 761-8 + 5-5 94 sev. vzh. se . vzh V« 2-4 (dež) megla 14 763-0 + 79 83 — 21 764-3 + 6-8 85 sev. vzh. 3U — Maribor 7 Zagreb 8 761-9 + 7-0 90 sev. vzh. 'U 0-6 (dež) Belnrad 8 759-8 + 7-0 92 jug.zah. v. 2 0 (dež) Sarajevo 8 762-0 4-5-0 98 mirno 4/4 3-. (dež) Praga 7 761-3 4 3'0 — j. jug. zah. *u 6(1 (dež) Grni - Dubrovnik 7 760-2 -i- 8-0 92 mirno 0 6-0 (dež) SkopHe 8 759-9 4 5*0 96 v. jug. vzh. 0 megla Barometer je reduciran na morsko gladino. \3HDEUWOOB pri lAlO. ISaraga^ Ljubljana Selenburgova ul. O/l. Telefon Stev. OSO. UNDEiWOOD MALI OGLASI Vsako drobna vrstica Din fSO ali vseka beseda 50 par. Najmanjši i. Din. Oglasi nad devet vrslic se računajo više. Za odgovor znamko ! kočij aža (d se dobro razume pri koniih, sprejmem takoj. -Zglasiti se je osebno pri Janko PREDOVIČ, Ljubljana, Ambrožev trg 7. tamburirarco dobro izurjeno sprejmem takoj za stalno. - Naslov v upravi pod Stev. 696. gospodinja Brezplačno sprejmem mesto gospodinje pri ubož-nem g. duhovniku, najraje v mestu. - Naslov ▼ upravi lista pod št. 730. kontoristinja • 6 letno prakso, vešča perfekt. nem., išče službe v Ljubljani, event. na deželi. - Ponudbe pod: »Točna« upravi lista. Hlapec mlajši, pošten in trezen, za hišo in sifonerijo, dobi mesto. - Vprašati je: HOTEL KOLODVOR -JESENICE._756 prodajalka (manufakturistinja) dobra in zanesljiva moč, želi premeni ti službo. - Več v upravi pod Stev. 765. ————— I/..har samostojen, z ■VUlldl dobro prakso, samski, se išče za kuhinjo 20—25 oseb za zdravilišče na nekem otoku r Primorju. Stanovanje in oskrba v hiSi. Ponudbe s spričevali in zahtevo glede plače najpozneje do 10. t. m. na upravo lista pod naslov »Jadran«. 734 Prodajalka mešane stroke, zmožna knjigovodstva in vseh pisarniških del, želi službe. - Cenj. ponudbe upravi lista pod Dobra moč 767. ~TT K A RIC A ta likanje damskega perila se sprejme takoj pri Sclthar in Velepi«, Spod. lika, Medvedova al. 38 dobite danes žal prav malo ali nii, vendar pa morete že za ^ narolit zneszk O BJ>0 m a S oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 bestdl. — Malo vetji oglasi od S Din dalje. Vel o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravništvo za težke vožnje, sc ceno prodajo. - Ljubljana, Opekarska cesta 8. 787 \lwf> v Ljubljani se od-wi I da v najem. Naslov v upravi pod St. 789. Svilene in spomladanske klobuke od 120 Din naprej priporoča modni salon M. JEGLIČ, Ljubljana, Slomškova ulica 27. 758 Prodam v trgu Št. Jur ob juž. žel., Sp. Štaj., enonadstr., zid., z opeko krito HIŠO s 3 sobami, podstrešna soba, kuhinjo, spodaj klet in vodnjak, priprav, za obrtnika in takojšnjo naselitev; leseni hlev z opeko krit, vrt, 1 oral njive, ležeča ob gl. cesti, prim. za stavb, prostore in nekaj lepega sad. drevja. -Cena 75.000 Din. Ponudbe pod »HiSa 100« • Žalec. Proda se: 1 Iandauer. - 2 tovorna avta zn. Biissing. - 1 motorno kolo B. S. A. 3/i 3IT2f.hR drž. razredne Soterlie, s čimer je vsakemu našemu odjemalcu dana možnost dobiti — poleg našeprvo-vrstne in cenene parfumerije — v srečnem slučaju še Din. v zelo elegantni šatulji se nahaja : 1 velika steklenica Eau de Colognea prima, 1 Poudre des Perles Fines, 1 Creme Ninette, 1 Shampooing, 1 Dryo-dont-pasta za zobe in 1 parfumska esenca «Le Reve» — vse to za neverjetno nizko ceno ISO ditiarieD (namesto 250), ako pošljete denar vnaprej (po povzetju 5 Din več). Interesentom dovoljujemo vsako kontrolo. Srečke zamenjavamo na naše stroške do konca kola, v kolikor ne bi bile prej izžrebane. — Pošljite denar ta-koj na naslov: Depot Ljub|Jana |/4g> j parjums DRIAY, Pariš kep Je število šatuii omejeno. kraljevi SHS dvorni dobavitelj Stanovanjska HIŠA visokopritlična, v bližini glav. kolodvora v Ljubljani, s 6 sobami, vsemi pritiklinami in 1800 ms sveta, se poceni proda. -Ponudbe pod: »Poceni« St. 757 na upravo lista. Nova hiša sc proda na Jezici. — Pojasnila daje ANDREJ JAKOPIČ, Mala vas 14, poŠta Jezica. 783 12 vinskih sodov od 600 do 700 litrov, dobro ohranjenih, prodam. . Kje, pove uprava lista pod številko 781. Zahvala. MARIJA strah s sinčkom se kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so njenemu soprogu Ivanu Strahu izkazali ob priliki njegove smrti toliko sočutja. Posebna zahvala požarni brambi, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. S p. Kašelj, dne 2. februarja 1026, revizija. u Iščejo se zanesljivi POTNIKI ki potujejo v južne kraje, kateri bi prevzeli Sc en predmet proti visoki proviziji. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 780. Delniško družba potrebuje za Ljubljano korespondentinjo s popolnim obvladanjem slovenskega, nemškega in madžarskega jezika. Stalno mesto. Nastop takoj. Oferte je poslati na upravo lista pod »Kore spondentinja« štev. 779. |!i letna jamstvo Svetovno znani najboljši šivalni stroj ]e edino le Stoewer za rodbinsko In obrtno rabo. ZALOGA Selenburgovb uutn e/i Telefon štev. 980. konces. pravni zastopnik v vseh panogah državne uprave, posredovalnice privatnih poslov, informacijski biro naznanja da je preselil svojo pisarno na Dunalsho cesto štev. 29IL y hišo Gospodarske sveže. Pristne pšenlčne otrobe debele !n drobne, koruzno moko in ajdovi grajs za krmo po najnižji ceni — se dobi pri tvrdki Al. & M Zorman - Ljubljana 11 Stari trg St. 32. Za JtitfaalAvanako »i«!««""' v LiiiKliani; Karol Če& Izdajatelj: dr. Fr. Kulovea. urednik: ? Tersetftar«