!*tp XLVI - št.91 - CENA 70 SIT Kranj, torek 23. novembra 1993 V Škofjeloški dvorani Poden je bil minulo nedeljo finale prvenstva republike v športnem plezanju. Med dekleti je zmagala Metka Lukančič pred Nevenko Oredkar, med fanti pa Al j osa Grom pred Vilijem Gučkom. Kranjčan Luka Zaplotnik (na sliki) je bil v Skofii Loki četrti, v skupnem točkovanju letošnjih tekem na je osvojil drugo metsto za VUiiem Gučkom. Prav tako so bili konec tedna na sporedu Ugaški obračuni. Rokometaši Seširia so v prvi ligi osvojili pomembno točko, slabše pa je šlo nogometašem Živil - Nakla, Id niso bili kos SCT Okmpiii (na sliki) in hokejistom Acroni Jesenic ter Bleda, ld so morali spet priznati premoč Ljubljančanov in Celjanov. • V.S, foto: G.Sinik ^ranc Stroj iz Dvorske vasi je helikopter pripeljal iz Amerike Prvi zasebni helikopter v Sloveniji Nestrp no čaka na registracijo, da bo lahko poletel, zaradi dela na terenu in seveda zaradi navdušenja. gorska vas, 19. novembra • Franc Stroj, ld je po Sloveniji znan "svojih sončnih sistemih hi snežnih topovih, zdaj v Dvorski £jji pri Begunjah buri radovednost s prvim zasebnim helikop-**lem v Sloveniji. Kupil ga je v tovarni Enstrom v ameriški f^zni državi Michigen, kjer je napravil tudi tečaj za mehanika ^'»kopteria. Pilotski izpit pa je napravil 4. oktobra letos kot ^*«nnajsti športni pilot helikopterja v Sloveniji .Ves navdušen nam je Franc i r°j pokazal helikopter, ročno P je iz garaže potegnil na jadrom pred domačo hišo, a nekaj trenutkov pognal Fj*or in ga nato ugasnil. Na e*ikopterju je namreč še ved-J? izpisana ameriška registra-j,Ja» saj slovenske še nima, r*nc Stroj vsak dan nestrpno pričakuje predstavnike republiške uprave za zračni promet, da registrira prvi zasebni helikopter v Sloveniji. Šele nato bo lahko poletel, na kar čaka zelo, zelo težko, zaradi dela na terenu, na začetku pa seveda zlasti zaradi navdušenja, ki ga prinaša novost. Več na 7. strani. • M.V. stran 28 Elanove jadrnice so zasidrane na Kubi l ^jezični šoli v Celovcu j. toliki vzgoji je ena bis vjtoSkem. Tako na Koroši Uvajanje dvojezičnosti v predšolski bistvenih nalog slovenske manjšine na vJ'^kem. Tako na Koroškem že deluje kar nekaj dvojezičnih fvfev> Štirje so javni, pet pa je zasebnih, od njih dva v Celovcu. V v H»vcu pa deluje tudi dvojezična ljudska šola s pravico javnosti, d, je Šola Mohorjeve družbe. V šestih razredih (imajo dva druga l*va četrta razreda) je 73 otrok, med katerimi so tudi otroci uJJ^kih staršev. Na sliki: eden od drugih razredov z učiteljico i,0 TravnUt- Sicer pa lahko več o aktualnem dogajanju med Sj| r°»kimi Slovenci preberete na drugi strani, o življenju l y*ncev na Koroškem pa bodo pisali tudi v prihodnjih ev*lkah. • J. Košnjek, slika G. Sinik Posvet o ekosocialnem kmetijstvu "Zemljo smo vam le posodili" Dr. Jože Osterc: Kmetijstvo ni le pridelava hrane, ampak tudi varovanje in negovanje dežele, ohranjanje poseljenosti, uveljavljanje etičnih vrednot.« Bled, 22. novembra - "Naši potomci nam neprestano ponavljalo: vi ste pred nami, toda zemljo in nebo smo vam le posodili, zato od vas pričakujemo, da nam ju boste obogateni z vašimi izkušnjami In znanjem vrnili Vsi Slovenci, tudi kmetje, se moramo vsak trenutek zavedati, daje ni večje obveze od te. Če bi temu ne bilo tako, bi bfl tudi naš tisočletni boj za samostojnost nesmiseln,4' je na tradicionalnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu dejal kmetijski minister dr, Jože Osterc in poudaril, da je vsa modrost ekosodalnega kmetovanja v stavku "Preživeti s naravo". Ker so pri nas podobne razmere za kmetovanje kot v Srednji Evropi, se je tudi Slovenija s sprejetjem strategije odločila za ekosocialno kmetijstvo, ki se od industrijskega razlikuje v tem, da kmet ne prideluje le tega, kar more, ampak tisto, kar ime. Kot smo slišali na posvetu (začel se je včeraj, končal pa se bo danes, v torek), si kmetijski strokovnjaki v Sloveniji za zdaj še niso enotni v tem, kaj ekosocialno kmetijstvo sploh je. • CZ. HOTEL BELLEVUE KRANJ ...lep razgled, izleti, poročni obredi - tudi cerkveni, slavnostna kosila, poslovna srečanja, politična zborovanja. Šmarjetna 6, Kranj, tel.: 064 311211, f»K 064 312122 OPRAVIČILO Bralkam in bralcem ter avtorjem prispevkov se opravičujemo zaradi tipkarskih (slovničnih) napak v nekaterih tekstih. Kupili smo nove računalnike in se še malo lovimo po ukazih. Potrudili se bomo, da bo napak čimmanj. Uredništvo i w^ f Gorenjska V Banka 9 W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Prišla je prava zima Kadarkoli pride, preseneti. Sneg namreč. To pot je padel suh, na suho, mrzlo podlago, žaram česar so se ceste, ulice in pločniki marsikje spremenili v prave drsalnice. Hujših prometnih nezgod prek tega zasneženega vikenda na Gorenjskem vendarle ni bilo. Bilo je sicer ducat "nežnejših trkov, ki so se končali predvsem s praskami in jezo zaradi razbite pločevine. Prometni policisti to pot razmeroma pohvalno govore o Cestnem podjetju Kranj, manj lepo pa o Podjetju za vzdrževanje avtocest iz Ljubljane. Zaradi nezgode na zglajenem snegu na delu avtomobilske ceste med Kranjem vzhod in zahod je bil promet v soboto popoldne zaprt. Večni problem so neočiščeni pločniki v naseljih, zaradi katerih so pešci prisiljeni hoditi po cestah, s tem pa seveda spravljajo v nevarnost sebe in neokretne voznike. Sicer pa je večina ljubiteljskih" šoferjev v ponedeljek zjutraj pametno čakala na avtobuse za prevoz na delo. H so v zgodnejših jutranjih urah imeli nekaj zamud, kasneje pa so se kar lepo ujeli z voznimi redi. Če ne bo novega snega, bodo glavne prometnice v kratkem normalno prevozne, medtem ko se bomo po lokalnih cestah in poteh, če jih ne bo rešila odjuga, bržčas še nekaj časa drsali. Zato velja; raje peš in z avtobusom kot z avtom brez primerne zimske opreme. • H. J., foto: G. Sinik V petek, 26. novembra 1993, ob 19. url bo druga jesenska GLASOVA PREJA Na temo ODGOVORNOST IN (NE)MOČ se bosta pogovarjala prof. dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti in mag. Viktor Žakelj Glasova preja bo v vili Bella na Sr. Beli. Pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835 in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. DANES priloga OBSORI EK NA MARK OBTHHlA za mlade ZA HOTELOM JELEN SLOVENCI PO SVETU Slovenski odborniki glasujejo o skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev Enotnejši nastop do oblasti in strank V petek bo na Koroškem končano glasovanje odbornikov vseh slovenskih organizacij o možnem skupnem zastopstvu manjšine. 1102 odbornika iz 162 društev in organizacij odgovarja na vprašanje: Ste za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev. Vprašani odgovarjajo z da ali ne. Celovec, 19. novembra • Ideja je zrasla v vrstah Narodnega sveta koroških Slovencev in njegovih organizacijah, celotno glasovanje Ea je poverjeno Iniciativi za skupno demokratično zastopstvo oroSkih Slovencev. "Sestavljajo jo ugledni rojaki kot Fric Kumer iz Pliberka, Marija VVakounigg, predsednica Katoliške akcije, Miha Antonič, uspešen podjetnik in predsednik Zveze slovenskih bank in posojilnic in Franc Rutar, prav tako podjetnik iz Dobrle vasi," pojasnjuje glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Wedenig."V 162 slovenskih društvih, organizacijah in združenjih na Koroškem je sicer 1750 odborniških mest, vendar so nekateri vključeni v več odborov, zato je glede na pravilo, da ima vsak odbornik pravico do samo enega flasu, glasovalnih upravičencev 102. To so strogo nadzorovane volitve po pošti, saj nad korektnostjo in poštenostjo bedi javni notar dr. Artur Rossoacher iz Borovelj. Na njegov naslov se vračajo žigosane in od njega podpisane glasovnice, ki so bile komisijsko kuvertirane in poslane priporočeno. Gre za izrekanje odgovornih posameznikov in ne društev. Tudi očitki, da pri sestavljanju seznama naslovnikov kršimo načelo zajamčene tajnosti osebnih podatkov, ne držijo. Podatke smo dobili pri organih zvezne policije in na okrajnih glavarstvih, kjer so registrirana društva in njihovi odbori. To so javni seznami, do njih ima vsak dostop, zato so tudi kritiki našega početja sedaj utihnili. Prej so menih, da gre za protizakonito in kaznivo dejanje," je povedal glavni tajnik Franc Wedenig. Glasovi bodo po 26. novembru pod nadzorom notarja prešteti. Med glasovalnimi upravičenci je 27 odstotkov žensk, največ odbornikov pa je v celovški, pliberški, kapelski, selski, globasniški in bistriški občini. Franc VVedcnig, glavni tajnik Narodnega sveta Koroških Slovencev Kaj moti Zvezo slovenskih organizacij Na vprašanje, zakaj druga organizacija, Zveza slovenskih organizacij, nasprotuje enotnemu zastopstvu, je Marjan Pipp odgovoril: "Zveza slovenskih organizacij zagovarja brezpogojno integracijo v stranke. Tudi v primeru našega modela integracija v stranke ne bi bila prepovedana. Bilo bi celo dobro, če bi kakšen Slovenec na večinski listi stranke prišel v deželni zbor ob avtonomno izvoljenem Slovencu v predvidenem slovenskem parlamentu. Ta bi bil v nekem smislu kontrolni mehanizem za tiste Slovence, ki bi bih izvoljeni na strankarskih listah. Sicer pa Zveza opaža, da med Slovenci na Koroškem nima več tiste podpore, ki jo je imela od starega režima v Sloveniji. Vendar bi na volitvah v koroški slovenski [>arlament zgubili oboji, mi in Zveza. Pojavile bi se lokalne iste za kandidiranje v narodnopolitično zastopstvo. S tem bi vključili v dejavnost še več ljudi m jih nagovorili k političnemu odločanju." Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Marjan Pipp pojasnjuje politično plat tokratnmega glasovanja. "Sprašujemo po mnenju o skupnem narodnopolitičnem zastopstvu. Sedaj Je to zastopstvo razdeljeno med dve organizaciji, Narodni svet in Zvezo slovenskih organizacij, izvira pa iz povojnih časov, ko so bih različni vplivi na manjšino, tudi ideološki, in zaradi tega je prišlo do delitve. Bila je sprejemljiva za čase, ko smo bih Slovenci v Avstriji in na Koroškem samo v defenzivi in smo morali sprejemati stališča proti. V tehprimerih je bilo lažje naiti skupni jezik. Ker je šlo samo za upor zoper poteze oblasti, bi lahko imeli tudi pet zastopniških organizacij. Sedaj je, tudi na račun demokratizaciji v Sloveniji, na Koroškem v politiki in med nemško govorečim prebivalstvom do Slovencev prijaznejši odnos. Tudi na politični ravni se je mogoče pogovarjati o napredku v manjšinski politiki. Zavzemanje izključno kontrapozicij ni več bistveno. Izoblikovati je treba svoje zahteve in politične predstave v odnosi do oblasti in strank. Tu prihaja do različnih pogledov znotraj manjšine. Vendar si kot majhna narodna skupnost ne moremo privoščiti dvo- ali večtirnosti, ampak moramo navzven, proti našim pogovornim partnerjem, govoriti z emm, skupnim jezikom. Naša notranja ideološka pluralnost s tem ne sme biti okrnjena. Zato gre v končni fazi res za nekakšen slovenski manjšinski parlament, v katerega bi Slovenci izvolili svoje predstavnike. Takšno zastopstvo bi moralo dobiti zakonski javnopravni status, kar nas postavlja v boljši, enakopravnejši položaj tudi v pogovorih z zakonodajalcem. Koroška politika je pripravljena razmišljati v tej smeri. Po naročilu vlade je insbruški pravni strokovnjak dr. Pernthaler izdelal model take rešitve. Tudi reakcije na terenu, med društvi in organizacijami, govorijo v prid skupnemu zastopstvu. Zelo pogosto slišimo kritike na račun razhajanja med centralami v Celovcu. Ta dvotirnost otežuje delo slovenskih organizacijam na terenu in zato pričakujem jasen signal s terena, naj bo te dvotirnosti enkrat konec. • J. Košnjek, foto G. Sinik \ Marjan Pipp, podpredsed nik Narodnega sveta Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA V Sloveniji nastaja nova močna sredinska stranka Uvodni korak demokratov, socialistov in zelenih Na četrtkovem večeru demokratične alternative v Cankarjevem domu ob dragi obletnici delovanja Demokratske stranke so predstavniki demokratov, socialistov in zelenih - ekološkosocialne stranke napovedali skorajšnjo združitev teh strank v sodobno stranko sredine, kamor pa sodijo tudi liberalni demokrati. Ljubljana, 18. novembra - Demokrati imamo mirno vest, smo izkušenejši in močnejši, po zadnji anketi javnega mnenja na 4. mestu med parlamentarnimi strankami. Ne gradimo na kulisah, ki so jih nekateri uporabljali na volitvah. Po razcepu v Slovenski demokratični zvezi smo ubrali pravo, srednjo pot. Nismo za skrajnosti, smo za sile centra, skupaj z zelenimi in socialisti in liberalnimi demokrati, brez katerih ni politične sredine. Velika vladajoča koalicija daje vtis, da nobena politična tekmovalnost ni več mogoča. Zato je sedaj nujno vzpostaviti politični center, ki bo alternativa veliki koaliciji, da se bodo lahko volivci odločali še za kaj drugega in ne samo zanjo, je v četrtek zvečer dejal predsednik Demok- imenovani "mali koaliciji ultralevičarje. Predsednik ^ cialistične stranke Slove*'! Viktor Žakelj je opozoril, nobena stvar ni zasluga s*r ene generacije ah samo tfRj Tisti, ki tako misli, se izolira ^ jemlje prihodnost. Nisnop ^ obnašali narcisoidno, je fKjg| pozval k pospešitvi zdruz» teh strank. Do združitve treh strjj politične sredine bo octj -kmalu prišlo. Tudi inWg povezovanju ali celo združev. ju z Liberalno-demokrat' stranko je aktualna. V ptf^Jj losti je bilo o tem že goy°rLL socialistih in demokratih- *j, rat je povezovanje spet aktu~ | no. Pogovori med »e^j strankami že potekajo in r* , Liberalne-demokratske str*1*, tati naj bi bili obetavni. T}^' sestanku politične koordin* V Igor Bavčar, Viktor Žakelj in dr. Peter Tancig: Kmalu v skupni stranki sredine. ratov Igor Bavčar. Med občinstvom smo opazili predstavnike vseh treh sredinskih strank, pa tudi predsednika Združene liste socialnih demokratov Janeza Kocijančiča. Dr. Peter Tancig, predsednik Zelenih - ekološko socialne stranke je govoril v prid čim hitrejšemu združevanju teh treh strank in izrekel obžalovanje, da zraven ni več socialdemokratov, in da imajo nekdanje tri sodelujoče stranke v tako je bilo govora o sodelovanj: demokrati, socialisti in z«'e"rj, - ekološko socialno str«** Rezultat naj bi bil kmalu Če bo do tega povezovjj prišlo, bo to zanesljivo Vggj na sestavo vladajoče koan^ čeprav v LDS trdijo, &1 njihov cilj še utrditi vtfj združbo strank. Prav se°J sprejemajo dopolnjeno p0^ bo. Prav lahko se pa zgodi-se bodo od vlade poslovni Združeni listi, pri krščaflgj demokratih in socialderno*^ tih. Če že ne kmalu, pa bo določenih sprememb Rot°/; prišlo. • J. Košnjek, sUk«v Sinik Združenje lastnikov razlaščenega premoženja podpira Romano Logar, direktorico Službe družbenega knjigovodstva Zakaj sta vlada in Banka Slovenije molčali Združenje v sporočilu za javnost opozarja predsednika vlade ter vse ministre, vpletene v krajo stoletja, da bo dosledno do konca vztrajalo pri razčiščenju teh, za demokratično državo Slovenijo kriminalnih dejanj in takega vladanja. V skrajnem primeru bo združenje s tem seznanilo evropsko javnost. Ljubljana, 23. novembra - "Šefe ob poročilu direktorice Službe družbenega knjigovodstva Romane Logar postane jasno, kako uspešno in namerno je zavlačevala vlada proces pravilnega, poštenega lastninjenja vsa zadnja tri leta. Kako si je zakrivala oči pred realnostjo. Dejstvo, da je lahko vlada v nekaj urah pripravila predlog sprememb zunanjetrgovinskega zakona in ga poslala v parlament, je zgovorno samo po sebi. Najti je bilo treba najpomembnejšo občutljivo točko zamolčali ega vedenja o odlivu slovenskega kapitala in ga podkrepiti z dokazi," pravi v sporočilu javnosti Združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Združenje med drugim pravi, da so imeli vlada in pristojni organi že sedaj v rokah instrumente za ustavitev odliva kapitala v tujino. Banka Slovenije bi morala kot glavni nadzornik denarnih tokov preprečiti in opozoriti na kriminalne odlive denarja v tujino, če bi seveda korektno opravljala nadzor nad deviznim poslovanjem. Storila ni nič. Zato je pričakovati, da se bo kljub vladnim ukrepom nadaljevalo bogatenje ljudi iz naveze oblasti in managerjev. Ministrstvo za finance, Gospodarska zbornica in Banka Slovenije še naprej zavračajo kontrolo odlivanja kapitala, ker nasprotujejo predlogu o predložitvi računovods-k i h izkazov podjetij, ustanovljenih s slovenskim pobeglim kapitalom na Cipru in v sosednjih državah. Vlada bo morala enkrat javno položiti račune glede izvajanja zakona o denacionalizaciji, velerazpro-daji slovenskega imetja pod vsako razumno ceno, begu kapitala v tujino in uvajanja moralno propadlega načina uveljavljanja vrednot tržnega Po najdbi mariborskega orožja še Smelt Afera sledi aferi Ljubljana, 23. novembra - Afera VIS je potisnjena n« stranski tir in vse kaže, da je bila napihnjena in celo u016*'!. ustvarjena. Afera HIT se razpleta. Sodišče je gle(1 plačevanja nekaterih njegovih prispevkov reklo svoje in tej novogoriški firmi so začeli vračati udarce. Pretekli tede" so vrgli v javnost podatke o domnevnenm sumljiv^ lastninjenju v časopisni hiši Delo oziroma Slovenski novicah. V petek se je prvič sestala parlamentarna preisk°j valna komisija za ugotavljanje vpletenosti in odgovorno* nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja mariborskem letališču in trgovino z orožjem v SlovenU nasploh. Prednost bo imela sicer mariborska afera. Komi81) je že zahtevala od ministrstev za notranje zadeve, obrambo finance ter od obveščevalnih služb SOVA in VOMO f*" dokumentacijo. Tudi pravosodni organi bodo zaprošeni P sodne spise, povezane z afero. O javnosti ali zaprtosti dela J bo komisija odločala sproti, najprej pa bo oblikovala seznajjj imen, ki se pojavljajo ob aferi, ter vprašanja, ki bo" zastavljena posameznikom. Vsem tem aferam pa se J pretekli teden pridružila nova. Na kratko bi jo lah* imenovali afera smelt oziroma gradnja Svetovnega trgovi** kega centra v Ljubljani (WTC). Ljubljanski kriminalisti * namreč odkrili, da je prišlo pri gradnji Svetovnega trgovin, kega centra do nepravilnosti, zato je ob tem aktualno tu vprašanje, kako so se v Smeltu lastninili. Pet osumljencev že privedli pred preiskovalnega sodnika. Smelt je hA ugledna forma tako v prejšnjem kot sedanjem režimu in » taka ni bila nikdar pod pretiranim drobnogledom države 1 njenih nadzornih organov. • J. K. prilagajanja. Država nima registra firm, nelegalno ustanovljenih v tujini. Združenje podpira direktorico SDK in to službo kot celoto, ki je sedaj tarča napadov. Zakaj hitenje z reorganizacijo SDK. Prav tako pa naj se razjasni trditev v mc£L da je bil leta 1990 v zaC*£ razpadanja komunističnega ^ žima izdan skriti ukaz o 23^jit načrtnega nelegalnega.• fc^H jenja ter o čim večji sC -kapitala v tujino. • J. K<* Slovenski krščanski demokrati Na tapeti tudi vodstvo stranke Ljubljana, 23. novembra - Danes se bo sestal svet Slovenskih krščanskih demokratov. Seja utegne biti zelo pomembna, saj bo govora o dopolnjevanju koalicijske pogodbe, pa o notranjih odnosih v stranki, kjer so na posamezna vprašanja različni pogledi in rezultatih odločitve o vstopu v vladno koalicijo. Na nekatere vodilne člane stranke letijo zadnje čase kritike, o njih pa bo treba spregovoriti in se odločiti, ah ti ljudje še uživajo zaupanje. Kritike letijo na Peterleta, Umeka, Mozetiča, Polajnarja in Staniča, so povedali na petkovi časnikarski konferenci. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Seminar predstavnikov evropske levice Ljubljana, 20. novembra - V Ljubljani se je v soboto v organizaciji Evropskega foruma za demokracijo in solidarnost in Združene liste socialnih demokratov končal evropski s^l^jH levih strank o socialnih problemih in brezposelnosti v drža prehodnega obdobja. Udeleženci so izrekli pohvale sloven* dosežkom na tem področju, čeprav je bilo tudi nekaj nerodn^; ker ni bilo dobrih programov. Socialne tematika je bila sploh j*^ na tako širokem posvetovanju, udeležila pa sta se ga dva Uale fosta, dr. Speiiing, član nemškega parlamenta, in dr. iseher, predsednik tega evropskega foruma, predsednik a**1 kega parlamenta in podpredsednik avstrijske sodaldemokr* , stranke. Posebej slednji jeopozoril, da bo brezposelnost Še h>^ Evrope, da bo samo v državah dvanajsterice pnhodnje leto na mihjonov brezposelnih. Socialdemokrati niso odgovorni sa5j.j# socialno politiko, ampak tudi za gospodarstvo. Ministrica *° Puhar pa je menila, da se v Sloveniji spopadata socialdemokr ^ in konzervativnomonetaristični koncept zaposlovalne politik6' čemer pa imajo glavno besedo finančne ustanove. • J. K« Uredniika politika: neodvisni nestrankarski jpolitično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednic -Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovcan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Voli Dan/ca Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žara / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art. Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časop GORENJSKI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan KRANJ / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefu: 213-163 / Naročnine, uprava )lcjaM>eto Tft pisov in revij, Mr. va, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mali oglasi: telefon: ^ taAi Od /. dO l3. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki"^ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SH' Qb)račun izvršnega sveta KS Davča Le strankarsko spotikanje? zahteva po posebnem poročilu o investicijah v KS Davča je presenetila tudi mnoge člane ^vršnega sveta, še bolj pa zahteva, da se uradno ugotovi občinski delež pri telefoniji in ta Poračuna. Jsvča lit " Pred štirinajstimi dnevi se je na dnevnem redu ?J>yeIoŠke občinske vlade znašlo posebej zahtevano poročilo o !*TOenih investicijah v krajevni skupnosti Davča, ki se prav v tem *fa lahko pohvali, da je uspela zlasti pri investicijah v ceste ?*praviti izredno veliko, kar nekajkrat več, kot je bilo načrtovano. ..e"ki delavnosti in angažiranosti vodstva te KS gre zahvala, da M ie kot edini KS v občini uspelo dobiti tudi republiška sredstva JT*JU delno tudi po poti strankarskih povezav), kar pa vsem na 6^hii očitno ni povsem povšeči. Skoraj tridesetletna prizadevan-• da bi to odmaknjeno 'največjo slovensko vas' povezali s cesto telefonijo (prav v teh dneh naj bi asfalt segel tudi do središča **i), bi se skoraj končalo s prerekanji o tem, kdo je koliko Opeval in zahtevami po poračunu. Kako to komentira predsednik sveta KS Davča Alojz Jelene? . Priznati moram, da zelo j^lgo časa nisem vedel, da l^amo z občinsko oblastjo ?p*&en problem, saj sem name-kritike po tako uspešnem tu pričakoval kvečjemu kakš- no pohvalo. Namesto načrtovanih dobrih 300 metrov nam bo letos uspelo asfaltirati nad 3 kilometre ceste, pri čemer je bilo potrebno opraviti tudi še vsa pripravljalna dela na izred- no zahtevnem terenu. Še lani, ko smo zaključevali izgradnjo telefonije, je bilo reševanje finančnih težav prav s strani občine izredno konstruktivno in že tedaj je bilo dogovorjeno, da se deset sedaj očitno spornih priključkov proda smučarskemu centru Črni vrh. Nikdar si nismo lastili vsega, kar je bilo tu vloženo, normalno pa se nam zdi, da vse kar iztržimo, ponovno vložimo. Razumeli smo, da gre za solidarnostno pomoč družbe predvsem zaradi lege in pogojev v Davči in kar malo Čudno se sliši, če to sedaj nekdo terja nazaj. Edini smo lani in letos uspeli dobiti sredstva iz državnega proračuna, ki nam je bil dodeljen preko občinskih financ (ki so se s tem obogati- la) in povsem neprimerno se mi zdi, da se sedaj postavljajo vprašanja, kdo je za to zaslužen in po kakšnih poteh. Pri reševanju v dobrobit kraja bi morala vsaka strankarska pripadnost stopiti v stran in podobno kot v tovarni, ko gre za posel, bi tudi tu moral biti važen le končni uspeh. To velja tako za odnos občine do naše vasi, kot tudi za odnose v vasi sami, saj se dobro zavedam, da imamo tudi v Davči ljudi, ki jim dosežki niso po volji. Pri tem bi želel poudariti, da so doseženi rezultati plod prizadevanja celega sveta KS, ki je postal pravi kolegij vasi in kjer velja le to, ali je bilo dogovorjeno tudi uresničeno." • Š. Žargi Razpis za socialna stanovanja in za zamenjavo stanovanj Izpraznjena stanovanja bodo socialna j^nj, 19. novembra - Občina Kranj bo v kratkem objavila razpis, S* Podlagi katerega bo približno v drugi polovici januarja socialno ?7»hn občanom dodelila v najem dvaindvajset stanovanj. Kje j£«o ta stanovanja, še ni znano. Občina ima za zdaj prazna Umovanja v glavnem samo v novozgrajeni poslovno stanovanjski /*vhi na Kidričevi ulici 2 v Kranju, vendar jih želi ponuditi za L^enjavo sedanjim lastnikom in najemnikom stanovanj v občini, kažnjena na oddati v najem kot socialna. * Po stanovanjskem zakonu so P socialnega stanovanja upravni slovenski državljani, ka-enh skupni prihodek na člana jUŽine ne presega višine, ki jo ? upravičenost denarnega do-^tka določajo predpisi s pobočja socialnega varstva. fosilci ali njihovi družinski člani ne smejo biti lastniki ali najemniki (primernega) stanovanja ter lastniki počitniške hiše, počitniškega stanovanja in premičnega premoženja, ki presega četrtino vrednosti primernega stanovanja. Tričlanska komisija, v kateri bodo predstavnik občine in dva člana iz Ko je izvršni svet razpravljal o razpisu za socialna stanovanja, je bilo med člani slišati različna mnenja o tem, kje naj bi bila. Tadej Markič je menil, da bi morala biti strjena, le na določenem delu mesta oz. občine, dr. Janez Remškar pa se je zavzemal za njihovo čim-večjo razpršenost. centra za socialno delo, bo pri točkovanju upoštevala stanovanjske razmere prosilca, število njegovih ožjih družinskih članov ter socialne in zdravstvene razmere. Občina bo hkrati z razpisom za socialna stanovanja objavila tudi razpis za menjavo lastniških in najemnih stanovanj. Lastniki in najemniki stanovanj iz kranjske občine bodo s tem dobili možnost, da stara stanovanja zamenjajo z novimi v poslovno stanovanjski stavbi na Kidričevi ulici 2 v Kranju oz. da večja stanovanja zamenjajo za manjša in obratno. Občina bo izpraznjena stanovanja dodelila socalno šibkim v najem kot socialna. Pri menjavi lastniških stanovanj bo dala prednost prosilcem, ki bodo z zamenjavo rešili tudi stanovanjski problem, pri menjavi najemnih stanovanj pa je pomembno, da bodo prosilci sposobni plačevati neprofitno najemnino. • C. Zaplotnik ^ov energetski vir, ki naj bi očistil zrak Plinovod je že segel do Škofje Loke Jamami plinovod je bil letos zgrajen do mesta, prihodnje leto pa naj bi oddaljevali do Podlubnika ter zgradili razvod. Cena ogrevanja naj bi bila ***ja od kurilnega olja. novembra - Iz poročila o uresničevanju načrta ofje Loke, ki ga ie v torek obravnavala občinska mogoče sklepati, da je bil v drugem letu izgradnje —ega omrežja storjen pomemben korak: položen je bil gjhaarni plinovod do stanovanjskih naselij na Trati ter do mesta l*<|fja Loka, izgrajena reducirna postaja, izvajajo pa se že tudi priključki končnih porabnikov. VeČina naj bi preuredila slovnice do prihodnje jeseni. za prihodnje leto pripravljeni za četrtino višje, kot so finančni ^.Uresničevanje načrta plinifika-Je Škofje Loke je seveda odvis- j. od razpoložljivih sredstev, je izgledi. Vrednost del v letu 1993 podaril direktor Komunalnega po sklenjenih pogodbah dosega jjj^jetja Škofja Loka inž. Ivan 213 milijonov tolarjev (več kot 3 l *P*c, ki je nosilec uresničevanja milijone DEM), za leto 1994 pa l0«a projekta, vendar skrbijo za pripravljajo načrte za 2,4 milijona yA da je vedno pripravljenega DEM. Poleg sredstev priključni-3 kot je izgledov za financir- kov, ki naj bi prispevali približno •ten ^ vsaki možnosti dodatnih četrtino potrebnih sredstev, raču-Pfttev se tako lahko dela najo na kredite in nepovratna b]j *riJo in opravi več, kot je sredstva države, občine, Sklada v 0 načrtovano. Z zadovoljst- stavbnih zemljišč in Petrola -ten? So ug°tovm> da je bilo letos Zemeljski plin, preostala potrebnu Že tako, zato so tudi načrti na sredstva pa naj bi si zagotavl- jali tudi s komercialnimi krediti. Osnovno vodilo pri celotni izgradnji pa je, da se spoštuje dana obljuba o tem, da bo ogrevanje s plinom za 3 odstotke cenejše, kot če bi porabnik uporabljal ekstra lahko kurilno olje. V letu, ki se izteka, je bil z izgradnjo primarnih plinovodov iz industrijske cone do stanovanjskih naselij na Trati in do mesta Škofje Loke ter izgradnjo merilno reducirne postaje napravljen odločilen premik. Že izgrajeni nizkotlačm plinovod omogoča, da se bodo že v tej kurilni sezoni na plin preusmerile nekatere kotlovnice v Frankovem naselju (nekateri bloki, šola, Obrtnik -Komunala ter celo nekaj individualnih hiš), v Škofji Loki pa naj bi plin uporabljali že letos v Unitech LTH - OL, kjer že teče tehnični pregled naprav pred začetkom uporabe. Za večino kotlovnic ob že zgrajenem plinovodu v Škofji Loki pa velja, da se pripravljajo načrti preureditve in iščejo potrebna dovoljenja za to tako, da naj bi bile pripravljene za uporabo plina prihodnjo jesen. Posebna pozornost je namenjena racionalnosti gradnje in izkopavanj, ki so ob tem potrebna: ob Partizanski cesti so ob jeklen primarni plinovod hkrati položili tudi plastične sekundarne vode, na potezu Parizanska cesta -Kamnitnik so povezali polaganje plinovoda z izgradnjo vodovoda, pri preurejevanju cest okoli Zdravstvenega doma so pod novo cesto že položene plinovodne cevi, nizek vodostaj rek v letošnjem poletju je bil izkoriščen za njihovo premostitev. Izvršni svet občine Škofja Loka se ie odločil, da z informacijo o plinifikaciji seznani občinsko skupščino, hkrati pa v proračunu predvidi sredstva za priključitev na plin osnovnih šol ter da založi sredstva tudi za srednje šole, kar naj bi iz republiških sredstev dobili povrnjeno. Če bo uspela izgradnja tudi do Podlubnika, naj bi že prihodnjo zimo v Škofji Loki lažje dihali. • S. Žargi Obnova Smledniške in Savske ceste Dodatna dela in vreme zavlekla gradnjo ^r*ni, 19. novembra - Po pogodbi, plenjeni med Občino Kranj in podjetjem Gradbinec, bi morala biti posodobijo Smledniške in Savske ceste v Kranju jtončana do 20. novembra, vendar bo rok r^adi dodatnih del in slabega vremena, *> se "vleče" ie od 25. septembra dalje, ^koračen. Ko je v sredo o tem (pri Pogovoru na delegatsko vprašanje Bran-jjQ Grimsu) razpravljal izvršni svet, 7*tum asfaltiranja še m bil znan, vendar ?* investitor in izvajalec prizadevata, da I vozišče dobilo grobo asfaltno prevleko j?aj do začetka del pri gradnji mostu čez **°kro, ki jih načrtujejo za prve dni decembra. Z ostalimi deli na Smledniški II Savski cesti naj bi nadaljevali kasneje. Iz odgovora, ki so ga delegatu Branku ^nmsu pripravili v sekretariatu za urba- nizem, gradbene in komunalne zadeve, je tudi razvidno, da so pri posodobitvi Smledniške in Savske ceste predvideni semaforji le v križišču Ceste 1. maja in Predsednik občinske skupščine Vito-mir Gros je dejal, da je ob občanov slišal več kritičnih pripomb na strokovnost načrtovanja in gradnjo Smledniške in Savske ceste. Tadej Markič je zatrdil, da je pripravljen strokovno zagovarjati vsak meter ceste, sicer pa le bilo slišati, da je bila gradnja zelo zahtevna. Tam, kjer so pričakovali trd teren, so naleteli na mehkega; to pa je bil tudi razlog za gradnjo zelo visokih in debelih opornih zidov. nove Smledniške ceste (semaforji so postavljeni in že poskusno delujejo), ne pa tudi v križišču Savske in Ljubljanske ceste. Posodobitev tega odseka Savske ceste tokrat ni načrtovana pa tudi sicer ni prostorskih možnosti za ureditev sema-foriziranega križišča z vsemi prometnimi pasovi. Ker je pričakovati, da bosta Smledniška in Savska cesta ob zapori Ceste Staneta Žagarja pomembna povezava Planine z mestom, bodo v sekretariatu priporočili občanom, da naj bi se v mesto vozili po Delavskem mostu in prek Labor ali po zahodni obvoznici. Cesto Staneta Žagarja in Oldhamsko cesto bodo obnavljali v več etapah. Najprej bodo zgradili nov most čez Kokro (v času gradnje bo polna zapora prometa, urejen bo le prehod za pešce), nato posodobili križišče s Partizansko cesto in Cesto Staneta Žagarja od mostu do križišča pri Jaku in nazadnje obnovili še Oldhamsko cesto. V času del bo veljala posebna prometna ureditev. * C. Z. Posojila za pospeševanje kmetijstva Ljubljana - Šiška, 22. novembra - Izvršni svet občine Ljubljana - Šiška je na seji v torek sprejel sklep o razpisu za dodelitev posjil za pospeševanje kmetijstva v občini. Za nakup obdelovalnih kmetijskih zemljišč, sadjarstvo in vrtnarstvo in za živinorejo bo namenjenih 4 milijone tolarjev. Izvršni svet je opredelil, da imajo prednost pri dodeljevanju posojil interesenti za nakup kmetijskih zemljišč. Ob tem je tudi ugodno ocenil dosedanjo politiko in uresničevanje programa, saj podobna posojila že nekaj časa odobravajo za malo gospodarstvo oziroma gospodarstvo, in od nedavna tudi na stanovanjskem področju. V razpravi pa je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb na sam postopek za odobravanje posojil. Tako je član izvršnega sveta Ferdinand Debeljak ocenil, da je postopek preveč zbirokratiziran. V razpisnih pogojih je namreč zahteva, da mora interesent za nakup zemljišča s posojilom predložiti overjeno kupoprodajno pogodbo in poročilo sodnega izvedenca o vrednosti kmetijskega zemljišča. Sodni cenilci pa je znano, da niso ravno poceni in tako naj bi si na pnmer interesent za posojilo moral najprej sposoditi denar za cenilca, ki bi ga potem vrnil, ko bi dobil odobreno posojilo. Razlaga na to pripombo je bila, da so takšni pač pogoji banke. • A. Ž. SQ določa slovensko kakovost Kranj, 22. novembra - Konec minulega tedna se ie vodja Nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije Mitja Borko pogovarjal s predstavniki Združenja SQ Kranj in PPC Gorenjski sejem Skupna ugotovitev ie bila, da je zdaj vendarle tudi z Ministrstvom za znanost in tehnologijo potrjen program SQ in določeno dodeljevanje kolektivne blagovne znamke. Znak SQ je tako postal tržna marketinška oznaka slovenske kakovosti. Razpravljali so tudi o Slovenskem združenju za kakovost s sedežem v Ljubljani. Ocena je bila, naj se obe združenji povežeta, da bi na ta način zagotovili razvoj in poslovno uspešnost na tem področju v prihodnje. Zelo napak pa bi bilo, če bi se programi obeh združenj podvajah. Ob tem pa se na Gorenjskem vseeno ne morejo znebiti vtisa, da gre tudi v tem primeru za tako imenovano "funkcioniranje centra". Sicer pa je vodja Nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije Mitja Borko ugodno ocenil nove pravilnike za podeljevanje znaka SQ, ki so usklajeni z Ministrstvom za znanost in tehnologijo. Ponudil pa je tudi sodelovanje pri usklajevanju z zakonodajo. • A. Ž. REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj DODATNA POJASNILA 0 LASTNIŠKIH CERTIFIKATIH 1. V primeru, da državljan ni prejel obvestila o odprtju evidenčnega računa lastniškega certifikata, se mora, če želi pridobiti potrdilo o številki evidenčnega računa in znesku, ki je na računu knjižen, obrniti na občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve v mestu stalnega prebivališča oz. na Mestni sekretariat za notranje zadeve mesta Ljubljane, če ima stalno prebivališče na območju mesta Ljubljane, ter vložiti zahtevo za preverbo podatkov. V primeru, da je državljan upravičenec do lastniškega certifikata, bo obvestilo o številki evidenčnega računa in znesku, ki je na računu knjižen, dobil po posti na naslov naveden v zahtevku za preverbo podatkov. Državljani lahko izpisek o stanju na evidenčnem računu lastniškega certifikata dobijo tudi na podružnicah SDK Republike Slovenije. Cena navedene storitve je 100,00 SIT. 2. V primeru smrti državljana, so upravičenci do lastniškega certifikata njegovi dediči, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, če zapuščinska obravnava še ni končana, bodo sodišča po uradni dolžnosti priskrbela podatek, ali je bil umrlemu izdan lastniški certifikat. V primeru, da je zapuščinska obravnava že končana oziroma se ni opravila, morajo dediči, če želijo pridobiti pravico do uporabe lastniškega certifikata umrlega, pri temeljenom sodišču vložiti predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju oziroma predlog na otvoritev zapuščinske obravnave. 3. Državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini morajo, če želijo dobiti obvestilo o tem ali so upravičenci do lastniškega certifikata, vložiti pri najbližjem veleposlaništvu oz. konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini zahtevek za izdajo navedenega obvestila. Obvestilo o izdanem certifikatu bodo prejeli po pošti. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite *ZT 064/403-871 Uresničevanje programov Izgledi na začetku leta so bili vse prej kot spodbudni, so pogoste ugotovitve ta trenutek v prenekateri krajevni skupnosti ali kraju na Gorenjskem. Kljub sprejetim merilom ob koncu prejšnjega leta za razdeljevanje občinskega denarja in pripravljenosti po krajevnih skupnostih, da bi z lastnim deleiem skušali rešiti vsaj nekatere najbolj pereče probleme, so tja do sredine leta marsikje precej negotovo pričakovali razplet v drugi polovici Dober mesec pred iztekom programskega leta pa je slika marsikje zelo drugačna. Niso redke krajevne skupnosti, kjer so naredili neprimerno več, kot so upali, in celo več, kot so na začetku leta sploh načrtovali Odgovor na vprašanje, kako je sploh mogoče, da so nekje v program uvrstili urejanje ali dokončanje ceste, ki sploh ni bila letos predvidena, je pravzaprav enostaven. Sporazumno dogovarjanje s službami v občini, da v krajevni skupnosti namenijo denar za drugo programsko nalogo, ker se je pri načrtovani zapletlo, je omogočil, da so denar porabili za rešitev problema tam, kier posebnih zapletov ni bilo. Takšnih primerov je bilo kar nekaj. Vsi po vrsti pa kaiejo in potrjujejo, da so sedanja vodstva v krajevnih skupnostih sposobna in da jim je treba predvsem zaupati, da z denarjem znajo gospodariti To pravzaprav potrjuje idejo, da bi v prenekateri krajevni skupnosti lahko naredili še precej več, če bi ie na začetku leta vedeli, koliko denarja bodo dobili, ne pa da morajo reševanje vsakega posameznega problema in vsako akcijo posebej prikazovati kot pereč in nujen problem za rešitev, pri tem pa prikazovati in potrjevati lastno udeležbo. Prve korake na tej poti so v nekaterih občinah na Gorenjskem ie zastavili Prihodnje leto bi jih bilo lahko še več. • A. Žalar Prihodnje leto še bogatejši Kranj, 22. novembra - Od četrtka do nedelje je bil v Kranju 19. Zimskosportni sejem, ki sta ga organizirala PPC Gorenjski sejem in Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja. Po obisku je sejem presenetil razstavljalce in organizatorje. Ob pestri izbiri rabljene smučarske opreme je bila ugodna ponudba tudi nove smučarske in druge športne opreme. Prireditelji so se že odločili, da bo prihodnje leto ta sejemska prireditev še pestrejša in bogatejša, saj nameravajo vanjo poleg smučarske in drsalne opreme vključiti tudi opremo za smučarske centre in športne naprave za ohranjanje telesne vzdržljivosti ter zimsko rekreacijo. • A. Ž. Foto: J. Pelko Adaptacija šole Radovljica - Na sestanku sveta staršev srednje gostinsko turistične in ekonomske šole v Radovljici so minuli teden razpravljali o letnem delovnem načrtu in s tem v zvezi s pripravami na nujno adaptacijo šole v Radovljici. V njej je letos skupaj s šolo na Bledu v 35 oddelkih več kot tisoč učencev. Svet staršev je prizadevanja vodstva šole, da bi šolo obnovili, podprl. • (kj) Mladi gasilci vedo marsikaj Škofja Loka, 20. novembra - Pod naslovom "Narava, ogenj in mi" je potekal letošnji kviz mladih gasilcev iz škofjeloške občine. Prireditve se ie udeležilo kar 162 tekmovalcev, pol pionirskih in pol mladinskih ekip. Pri mlajših so prva tri mesta zasedli člani GD Selca, Stara Loka in Škofja Loka, pri starejših pa Škofja Loka, Selca in Poljane. Kviz, ki ga je vodila Martina Jelovčan, je najboljšim poznavalcem požarne preventive, ekologije in še česa prinesel lepe nagrade, vsem pa veliko razvedrila. Jerneja Habjan iz GD Selca: "Prijateljica mi je povedala, da se gasilci lepo razumejo, zato sem postala članica društva. Na kvizu, kjer sem sodelovala prvič, mi je bilo zelo všeč. Nisem pričakovala, da bo tako zabavno. Tudi z drugim mestom smo zadovoljne. Na praktičnih tekmovanjih smo dosegle malo manj. Z gasilstvom se bom še ukvarjala, ker me veseli." Neva Lajovk iz GD Poljane: "Vseh osem let v osnovni šoli sem pri gasilcih. Njihova dejavnost se mi zdi zelo zanimiva, saj Eraktična znanja lahko pridejo vedno prav. fa kvizu sem bila že drugič, zato je šlo brez treme. Vesele smo tretjega mesta in nagrade, kar bo spodbuda za naprej. Če bo čas dopuščal, bom tudi v srednji šoli ostala zvesta društvu." Jaka Langerholc iz GD Stara Loka: "Letos sem se včlanil v društvo, o požarih pa sem veliko zvedel od očeta, poklicnega gasilca. Na kvizu ni bilo pretežko; podobno kot v šoli, kjer mi gre kar dobro. Ker imam pri gasilcih veliko prijateljev, so taka srečanja zelo prijetna. Gasilstvo me tudi najbolj zanima, zato bi se rad v prihodnjih letih še več naučil." Luka Sušnik iz GD Škofja Loka: "Od malega smo se igrah pri domu in opazovali gasilce. Moj oče je tudi predsednik tega društva, zato sem v četrtem razredu postal njegov član še sam. Za mano je že več tekmovanj; pred dvema letoma smo zmagali v občini. Vesel sem tudi tokratne zmage na kvizu. Posebno lepi pa so spomini na poletne tabore gasilcev ob Kolpi!" • Stojan Saje Urejenost in večji red v Gorenji vasi Krajani podpirajo ulični sistem V enomesečni javni razpravi v Gorenji vasi pravzaprav ni bilo pripomb, da se celotno območje uredi z imeni in hišnimi številkami. Zdaj je namreč zaradi novogradenj v minulem obdobji1 kar zadeva hišne številke oziroma tovrstno urejenost velik nered. Gorenja vas, 22. novembra - Že pred dvema letom, ob krajevnih volitvah, je svet krajevne skupnosti Gorenja vas ob imenovanju različnih komisij za delo v krajevni skupnosti imenoval tudi komisijo za poimenovanje naselij in ulic Že takrat so ugotavljali, da bo treba na tem področju v sedanjem mandatnem obdobju narediti red. Nevzdržno je namreč, da je ob hišni številki 7 na primer takoj številka nad dvesto. Gorenja vas v škofjeloški občini je po velikosti četrto največje naselje z več kot tisoč prebivalci. Ima kar 285 hiš oziroma 250 naseljenih. V minulem obdobju so novozgrajene hiše in objekti dobivah hišne številke tako, kot so po vrstnem redu pač nastajali. Zato ni čudno, da je zdaj na tem področju velik nered. "Ko je izvršni svet občine Škofja Loka sredi julija lani imenoval občinsko komisijo za poimenovanje naselij in ta pa je obvestila o pobudi vse kraj ievne skupnosti, smo se tudi v naši krajevni skupnosti odločili, da se lotimo ureditve. Ob pomoči strokovne službe oziroma Geodetske uprave je naša komisija, ki jo vodi župnik Alojz Oražem, pripravila več imen. Nazadnje je bila za javno razpravo predlagana tako imenovana tretja varianta z imeni, kot so Poljanska cesta, Pot na Pretovč ali Pre-tovška pot, Tabor, Gasilska ulica, Ob jezu, Gregorčičeva ulica, Blegoška ulica, Sestranska pot, Blata, Pot na Malo ali Malska pot, Regnova ulica, Lovska ulica, Lajše in Trate." Kar zadeva stroške v zvezi z ureditvijo in poimenovanjem, so krajevne oznake strošek Republiške uprave ceste, hišne številke pa strošek občinskega proračuna. Krajani bodo morali spremeniti le osebne dokumente. Le-ti (novi dokumenti) pa so ie zdaj prirejeni tako, da se v njih lahko spremeni naslov oziroma bivališče. Za glavno cesto skozi Gorenj o vas je predlog, da bi se imenoval* Poljanska cesta. Kot sta povedala po končani enomesečni javni razpravi, ki je trajala do 11. novembra, predsednik sveta KS Jože Bogataj in tajnik Ivo Petrovčič, na predlog ni bilo posebnih pripomb, vsi pa podpirajo, da se glede poimenovanja in oštevilčenja naredi red. En sam predlog med javno razpravo je bil, da vse ostane tako, kot je zdaj, po drugi strani pa se je večina krajanov na območju, ki je poznano z imenom Trata, podpisalo pod predlog, naj se to območje v celoti imenuje in oštevilči z imenom Trata. Posamezni predlogi pa so bih, da se predlagana Pot na Pretovč imenuje Na vasi, Tabor v Tabar, Samesto Regnova naj bi bila olska ulica, namesto Pretovška Kmečka pot, Ob jezu naj bi bila Čevljarska ulica, za Blata pa je predlog Ribiška ah Industrijska pot. "Še letos bo predloge iz javne razprave obravnaval svet krajevne skupnosti. V predlogu, ld ga bomo posredovali občinski komisiji, bomo upoštevali vsa mnenja iz javne razprave, ni pa izključeno, da bomo še prej sklicali tudi zbor krajanov in jih hkrati seznanili z vsemi podrobnostmi. Sicer pa bo pot za naprej potekala tako, da bo končni predlog obravnavala naj- prej občinska komisija na P°£*l gi strokovne presoje v obcl^ Predlog sklepa za pribodnj" ureditev bo nato obravnsv*j izvršni svet, sprejela pa naljj, ga nazadnje občinska skup"0' na." Sicer pa imenovanje oziroiB* poimenovanje posameznih °|£ močij v Gorenji vasi letos P zdaleč ni bila osrednja in glavtl akcija. Poleg živahnih razprav Žirovskem vrhu oziroma Ruy' ku, v krajevni skupnosti uspe«1. uresničujejo tudi za letos sprep program na področju kotofi' nalne oziroma gospodarske J11' frastrukture; predvsem »J zadeva urejanje cest in vodove dov. • A. Žalar Krajevna skupnost Visoko Zormanov mlin naj bo kulturni spomenik Svet krajevne skupnosti Visoko je danes teden na seji sprejel sklep, da Zavod za varstvo naravne & kulturne dediščine v Kranju ovrednoti okolje, v katerem je tudi Zormanov mlin, in opredeli, čemu Je lahko namenjen sam objekt in prostor ob njem. Visoko, 22. novembra - Pobudo za razglasitev Zormanovega mlina na Visokem za kulturni spomenik svet krajevne skupnosti utemeljuje z ugotovitvami, da je to eden od sedmih mlinov, ki so bili zgrajeni ob mlinščici, ki so ji domačini vedno rekli Rapa. Vsi mlini z okoljem so nekdaj (in še vedno! v določeni meri predstavljajo kulturno-etnološko vrednost Žal pa do danes strokovno Še ni bila ovrednotena. Na tem območju je danes tudi Športno-rekreacijski park, v katerem so štiri teniška igrišča, nogometno igrišče, balinišče in igralni prostor za otroke. Kar zadeva Zormanov mlin, v katerem je sicer že trinajsto leto nelegalna in neregistrirana dejavnost varstva zapuščenih psov, ima za krajevno skupnost še posebno vrednost. Ob tem, ko je v mlinu še danes vidna letnica na nosilnem lesenem stebru 1648, je z njim povezan tudi sednaji krajevni praznik 16. september. Med obema vojnama je bil zadnji mlinar Valentin Kokalj, ki je spodbujal in organiziral kulturno življenje na Visokem. Za varno pot v šolo in domov podlegel kroglam nad 0$« ' kom. Po vojni je krajevna orga' nizacija ŽB v spomin •? dogodke med vojno vzidala P, vhodnih vratih spominsko pl0?e čo, krajevna skupnost pa L potem 16. september dole*" za krajevni praznik. ,fl Po že nekaj časa aktualnen« medijsko že skoraj spoUn^v* nem problemu zaradi neleg*1* in neregistrirane dejavnosti " zavržene pse, ki i o krajan« krajevni skupnosti odločno enotno odklanjajo, se ob priP1*, vi lokacijske dokumentacije ureditev zavetišča za pse na |^ skupščinskih klopeh. • A. Z»p Kranj, 22. novembra • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov občine Kranj sta v začetku minulega tedna pripravila za učence tretjih in četrtih razredov kranjskih osnovnih šol ogled križišč in najbolj prometnih ter nevarnih točk v mestu Kranj in okolici. Učence so med ogledom in razlago spremljali mentorji prometne vzgoje ter člani ZSAM in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Uspelo skupno akcijo, ki so jo še posebej pozdravili mentorji v šolah, so vodili tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Nace Črnič, predsednik ZŠAM Kranj Vinko Zevnik in član izvršnega odbora ZŠAM Kranj Franc Rebec. Vanjo je bilo tokrat vključenih 500 učencev iz kranjskih šol. Spomladi pa bodo podobne oglede najbolj prometnih in nevarnih točk ter križišč pripravili tudi za učence v šolah izven mesta. V akcijo se je vključil in jo podprl tudi Integral Jesenice, ki je učence vozil z avtobusom od križišča do križišča. • A. Ž. Skupščina podjetja Geoprof iz Tržiča Ob razstavi mineralov še druge dejavnosti Tržič, 18. novembra - Minulo sredo se je sestala skupščin«1 podjetja Geoprof, v kateri so poleg tržiškega DruŠtv* prijateljev mineralov in fosilov tudi Turistično društvo j" Občina Tržič, pa radovljiška Didakta, Potovalna agencij9 Alpetour in Gorenjski glas iz Kranja. Direktor firme b ki imajo težave z izgubo trgov, s prestrukturiranjem v Podjetju, s krčenjem delovnih mest, s presežki... Ministrica °cenjuje, da je država s finančnimi stimulacijami doslej poma-Mka podjetjem ohraniti več kot 80 tisoč delovnih mest. Direktorjem v klubu Dvor je '°krat približala politiko zaposlovanja pri nas, ki se začenja ob sodelovanju drugih "subpolitik" ^Ključevati v ekonomsko politiko. Zaposlovanje ni zgolj stvar Ministrstva za delo, ki se je doslej kušalo znajti na trgu dela, pač pa °*j bi k ohranjanju delovnih mest Opomogla tudi davčna politika, J^ejši kapital, nižja cena dela, ^onejša monetarna politika. Rastna ministrstva bodo usklajeno kovala v smislu trdnejšega gospodarstva in konkurenčnosti na-Sej[a dela na tujih trgih. V Prihodnje bodo manj državnega aenarja namenjali pasivnim in Več aktivnim ukrepom v politiki ^Poslovanja, je dejala ministrica. Hudi bo treba spodbuditi, da 3°do iskali delo. Zdaj se namreč • ogaja, da brezposelni pretehta- visoka, zato se tudi bohoti siva 1°> koliko časa so materialno ekonomija. Kot je dejala minis-J^rni in šele po izteku nadomes- trica, imajo celo učinkoviti Nemci {•la začenjajo iskati zaposlitev, težave pri omejevanju sivega Nadomestila niso kdove kako trga. Pri nas se bodo tega lotih z večjimi pristojnostmi delovne in-šepkcije in večjo davčno obremenitvijo pogodbenega dela. Ministrica je govorila tudi o Firipravi nove zakonodaje, saj se otevajo spremembe zakona o delovnih razmerjih, pripravljajo nov zakon o varstvu pri delu in zakon o kolekrtivnih pogodbah, pa tudi pokojninski zakon bo deležen popravkov. Ob slednjem so zadeli ob velik odpor, zato se f;a bodo morali še posebno skrbo otiti, da ne bo omajan sistem varnosti upokojencev. Če bodo ostali pri enakih pravicah kot zdaj, bo treba v prihodnjem letu povečati prispevno stopnjo, kar pa je v nasprotju z razbremenitvijo gospodarstva. Velik pomen ministrica pripisuje tudi socialnemu paktu. S sindikati so se že uspeli dogovoriti do neke mere, medtem ko je gospodarska zbornica odpovedala, češ naj se najprej razbremeni gospodarstvo. Direktorji so ministrici postavili vrsto vprašanj o nekonkur-enčnosti gospodarstva spričo drage cene delovne sile, o neskladju na tržišču delovne sile, saj imamo zdaj na voljo za 65 odstotkov več delovnih mest, ob tem pa nam raste brezposelnost, oizkoristku delovnega časa, o širjenju zaposlovanja v državni upravi, o motivaciji brezposelnih za iskanje dela. Eno od vprašanj je zadevalo tudi ukinitev nekaterih programov aktivne politike zaposlovanja, ker je zmanjkalo proračunskega denarja. Ministrica je pojasnila, da programi še vedno tečejo, le zadnja dva meseca so začasno ustavili vsto- Eanje novih upravičencev vanje, lajprej morajo namreč pokriti iztožljive pravice (nadomestila), sicer bi se ponovila Že zna zgodba iz minulega leta, ko so brezposelni uveljavljali izplačilo prejemkov, za katere so bili prikrajšani, za nazaj. • D. Z. Žlebir, foto: G. Sinik Socialne razmere upokojencev Upokojenci se hudujejo na vlado Radovljica, 19. novembra -Pokojnine so se od letošnjega aprila jjaklajevale tako, kot so se gibale plače, le da upokojencem niso j^daiali poračunov, ki so jim v preteklosti pripadah, ker so pokojnine Trdile plačam z dvomesečnim zamikom. Pokojnine za polno dobo r80 smele biti višje od 85 odstotkov povprečne plače. Parlament ie ^glasoval, da po novem letu spet velja stara navada s poračuni, toda trajanje vlade pri nadaj nji zamrznitvi pokojnin je hudo razjezilo ^ovenske upokojence. . Tudi na radovljiškem posvetu r bilo slišati veliko kritičnih j^sed o tem, kako so si današnjo Pokojnino pošteno prislužili s '.•rimi desetletji vlaganj v pokoj-^nski sklad, zdaj pa jim te Pravice vlada skuša kratiti. Vin- ko Šimnovec, direktor območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Kranju, je skušal razložiti politiko zbiranja in razdeljevanja sredstev za pokojnine. Letos ni bilo težav z izplačilom pokojnin, če pa bodo ponovno obveljala usklajevanja s poračuni, bo primanjkovalo denarja in prispevno stopnjo bo treba povečati. V prihodnje naj bi pretresli tudi pravice upokojencev: ali bodo varstveni dodatek še izplačevali iz tega sklada ali iz drugih, socialnih virov? Bodo izjemne pravice, ki zdaj bremenijo pokojninski zavod, prenesli na državo? Že zdaj naj bi jih plačevala država, vendar s plačili pokojninskemu zavodu zamuja in tudi ta dolg je kriv primanjkljaja v pokojninski bla- D MALA ANKETA Polovica upokojencev životari z nizkimi pokojninami gajni. Drži, da so pokojnine sad dolgoletnih vlaganj nekdanjih delavcev v pokojninsko blagajno, toda dejstvo je, da se danes sredstva za pokojnine dobivajo iz tekočih prispevkov zaposlenih. Zato govorimo, da 1,7 aktivnega Erebivalca preživlja enega upo-oienca. upokojencev je torej veliko, zaposlenih pa vse manj, zato je težko zagotoviti pripadajoči denar za pokojnine. Rešitev je, da se gospodarstvo postavi na noge in utrdi tudi temelje pokojninskega sklada. Upokojenci z manj kot 25 tisočaki na mesec so deležni varstvenega dodatka, s tem pa ne pridejo več v poštev kot dobitniki socialne pomoči, ki jo dodeljujejo v občinah. Jožica Lukan z radovljiškega centra za socialno delo pa je povedala, da se pri njih vendarle pojavlja precejšnje število Erosilcev iz upokojenskih vrst. lobrih pet odstotkov upokojencev dobi socialno pomoč, 6 odstotkov pa je takih, ki imajo nepreskrbljene otroke in so zato deležni otroškega dodatka. Rad ovljica, 19. novembra - Upokojenske vrste so v zadnjih letih močno pomnožile. Vse manj aktivnih prebivalcev preživlja vse več upokojencev, zato je država slednjim letos z intervencijskim zakonom omejila njihove prejemke. Upokojenci pa, čeprav je ta ukrep z novim letom preklican, glasno opozarjajo na beden gmotni položaj, v katerem životari domala Polovica upokojenih. Ana Tomazin: »Rojena sem leta 1909. V mladih letih sem služila pri gospodi, vendar se mi tista leta niso štela v pokojninsko dobo. Te sem zbrala komaj 15 let. Upokojila sem se leta 1962. Moja zadnja pokojnina je znašala blizu 15 tisoč tolarjev, imam pa še varstveni dodatek. Če ne bi bila varčna in gospodarna, ne vem, kako bi shajala.« Stanko Adam, predsednik Društva upokojencev Radovljica: »Na željo mnogih upokojencev, ki se težko prebijajo s svojo pokojnino, smo sklicali sestanek o socialnih razmerah upokojencev. V radovljiški občini nas je 8200 (aktivnih prebivalcev je 11 tisoč), od teh pa jih 57 odstotkov prejema pokojnine, nižje od 31 tisoč tolarjev. Desetina upokojencev dobi celo tako nizko Pokojnino, da potrebujejo varstveni dodatek. Država (in tudi aktivni zavarovanci) nam pogosto očitajo previsoke prejemke, toda podatki o slovenskih upokojencih kažejo, da je le 0,31 odstotka upokojencev, ki dobivajo pokojnino nad sto tisočakov« Danica Križanec: »Pred tremi leti sem se redno starostno upokojila. Delala sem v računovodstvu stanovanjske- E;a podjetja. Po 35 letih de-ovne dobe imam 33 tisočakov pokojnine. Da se lažje prebi-jem, še honorarno delam pri društvu upokojencev, toda to je zgolj za dopolnilo. Hčer imam še na fakulteti in to brez štipendije, zato je s tolikšno pokojnino res težko.« Vinko Gole, predsednik Zveze upokojencev Radovljica: »Naša generacija je delala po 48 ur tedensko. Danes se delovnik znižuje na 40 ur, manj je težaškega dela, upokojevanja pa je vse več in vse mlajši ljudje gredo v pokoj. Nič čudnega, če je zaradi agresivnega upokojevanja razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom vse manjše in če manjka denarja. Upokojenci ne dobivamo previsokih Erejemkov, to bi zelo težko dopovedati človeku, i dobiva 25 tisoč tolarjev mesečno in s tem težko shaja. Ti očitki nas motijo. Pokojnine prav gotovo ne obremenjujeo proračuna toliko kot izjemno visoke poslanske plače! • D. Z Žlebir, foto: J. Pelko Upokojenci v statistiki -V Sloveniji je 452.847 upokojencev. 53 odstotkov jih uživa pokojnino do 30 tisoč tolarjev, nekaj več kot desetina pa tako nizko, da Jim morajo doplatevati varstveni dodatek. Povprečna pokojnina znaša nekaj nad 30 tisočakov, starostna okoli 33 tisočakov, invalidska in družinska pa še manj. Država bi morala jamčiti, da bi človek na stara leta varno užival zasluženo pokojno, ne pa mu jo omejevati ob vsaki krizi, je bilo slišati v razpravi. Raje naj se loti izjemnih pokojnin, pa poslanskih in onih, pridobljenih z administrativno upokojitvijo. Upokojenci tudi želijo, da bi njihov zavod gospodarno obračal kapital. Kapitalskega sklada zaenkrat se nimajo, toda denar plemenitiju, je zatrdil Vinko Šimnovec. Lastninskih certifikatov pa žal ne bodo mogli vlagati v pokojninski sklad, ker se ne bo lastninil. Upokojence je tudi zanimalo, kako bo po novem obdavčeno njihovo pogodbeno delo. To je predmet novega zakona o delovnih razmerjih, ki bo pogodbeno delo obdavčil enako kot delovno razmerje, zato da bi podjetja spodbudil k rednemu zaposlovanju. • D.Z.Žlebir Preuranjen alarm za Aquasavo Delodajalec je prisluhnil delavcem in sindikatu Kranj, 19. novembra - še pred kratkim so v Svetu kranjskih sindikatov hvalili italijanskega delodajalca, ki je v podjetju Aauasava dal delo 320 nekdanjim Tekstilindusovim delavcem, češ da veliko bolj kot domača podjetja spoštuje kolektivno pogodbo. Mesec dni zatem jim je poslal delovnega inšpektorja, češ da so delavcem grobo .kršene nekatere pravice iz delovnih razmerij. tiskom vplivati na medsebojni dogovor, ki je bil že nekaj časa načrtovan. V petek dopoldne so se na pogajanjih dogovorili, da bodo v Aauasavi odpravili napake, ki so jih (malce zaradi nepoznavanja naše delovne zakonodaje, malce pa zaradi obremenjenosti pri postavljanju nove proizvodnje) zagrešili pri delovnih razmerjih. Še □i iztekom šestih mesecev o izdali trajnejše pogodbe o delu. Pomanjkljivosti v starih bodo odpravili (upoštevali bodo minulo delo in druge dodatke, ki jih terja naša zakonodaja), dodatke za delovno dobo jim bodo izplačali tudi za nazaj. Tudi nadure bodo odrejali v višini, ki jo dopušča zakon, le izjemoma in ob soglasju delavcev pa bodo delali več. Sindikat je tudi zahteval, da v podjetju ukinejo enostranski splošni akt, ki ureja delovna razmerja, in sklenejo podjetniško kolektivno pogodbo. Inšpekciji dela, ki je v četrtek vzela pod drobnogled kršitve v Aquasavi, pa so sindikati predlagali umik prijave, češ da so se o vsem uspeli dogovoriti. Delovna inšpektorica, ki je vendarle odkrila nekaj napak v ravnanju z delavci v Aquasavi, po uradni dolžnosti postopek nadaljuje. Sodeč po njenem zapisniku bo vztrajala pri izdaji pogodb o zaposlitvi in sklepov o razvrstitvi delavcev ter upoštevanju minulega dela f)ri prvem naslednjem lzplači-u. • D. Z. Žlebir Povod za prijavo delovni inšpekciji so bili dogodki minulega tedna. Prejšnjo soboto so delavke v Aquasavi ustavile delo in zahtevale pogovor z vodstvom, češ da jim delodajalec nalaga preveč dela, da jim v izplačilih ni upoštevano minulo delo in še nekateri dodatki, ter da se počutijo negotove, ker jim niso izdali pogodb o delovnem razmerju. Na to je reagiral tudi Svet kranjskih sindikatov, katerega člani so bili svoje čase v Tekstilindusu zaposleni delavci. V Aquasavo je poslal delovnega inšpektorja, sklical sestanek najprej z delavci, nato pa še z vodstvom podjetja. Od 320 v Aquasavi začasno zaposlenih delavcev se jih je le 24 upalo udeležiti srečanja, ki je bilo hkrati ustanovni sestanek sindikata v tem podjetju. Za šest mesecev začasno zaposleni, ki kljub vsemu prejemajo solidne plače (povprečno 45 tisočakov neto), se namreč bojijo, da jih delodajalec po izteku pol leta ne bo sprejel v redno delovno razmerje. Povedali so tudi, da so z delom zelo obremenjeni, da delajo veliko nadur, da jih delodajalec po načelu univerzalnega delavca, ki naj bi bil sposoben več del, velikokrat premešča. Najbolj pa jih skrbi negotov položaj, saj jim manjka informacij, kakšne načrte ima z njimi tujec. Vodstvo Aquasave pa je bilo presenečeno in nejevoljno hkrati, da se je sindikat takoj odločil z medijskim pri- Z rejniškimi družinami v Topolšico Kranj, 23. novembra - Deset rejniških družin z vse Gorenjske, ki so poleti sodelovale v naši akciji, je po nekaj mesecih dočakalo svojo nagrado. Obljubili smo jim namreč, da jih jeseni odpeljemo na izlet Rejnice in rejniki, ki tujim otrokom nudijo toplo družinsko gnezdo, to svoje poslanstvo opravljajo večinoma v skromni anonimnosti. Poleti smo začeli našo akcijo ravno zaradi tega, da bi neprecenljiva vzgojna prizadevanja teh ljudi iztrgali anonimnosti in javnosti prikazali njihovo življenje. Zanimali so nas tudi njihovi motivi pri opravljanju tega nepoplačanega dela, saj je v današnjem pridobitniško usmerjenem svetu že prav nenavadno, da še kdo zasleduje nematerialne vrednote. S predstavitvijo javnosti smo jim želeli dati priznanje, ki so ga nemara premalokrat deležni, in spodbuditi njim podobne gorečneže, da bi pogumno stopih po enaki poti. Otrok, ki nimajo varnega družinskega zavetja, je namreč še vehko. Deseterico, ki je sodelovala v naši poletni akciji, bomo odpeljali na izlet v Topolšico prihodnjo soboto, 4. decembra. O podrobnostih se bomo še dogovorih in vse sodelujoče obvestili pismeno in po telefonu. • D. Ž. Teden Karitas Klic dobrote za družino Kranj, 19. novembra- Slovenska Karitas za ta teden, od 22. do 28. novembra, pripravlja Teden Karitas 93 z vodilno mislijo Klic dobrote za družino. S tem se pridružuje praznovanju mednarodnega leta družine, ki ga je za leto 1994 razglasila OZN. Skupaj z TV Slovenija pa slovenska Karitas pripravlja dobrodelno akcijo . V Tednu Karitas bodo na posebnem računu zbirali darove za socialno ogrožene družine, spisek darovalcev in zbrani znesek pa objavili v nedeljo, 28. novembra, ob 20JO v TV oddaji Klic dobrote na 1. programu. Oddajo bo vodil Janez Dolinar, ki bo ob prošnji za pomoč in sodelovanje pri akciji z besedo in sliko predstavil Karitas, predstavil osemčlansko družino in se z gostom pogovarjal o družinskih vrednotah. Slika bo obudila spomin na prva dva dobrodelna koncerta. Tretji, letošnji, bo 26. novembra, na njem pa bodo sodelovali priljubljeni pevci in glasbeniki: Big Ben kvartet, New Svring Quartet, Alenka Godec, Oto Pestner, Majda Petan, Irena Vrčkovnik, Dunja Spruk, Darja švajger, Marta Zore, Ivan Hudnik, Čuki. Rez tudi za kapitalizacijo nadomestil Kranj, 18. novembra- Republiški zavod za zaposlovanje, ki mu je proračun za letos namenil za 2,5 milijarde tolarjev premalo denarja, je očitno v hudi finančni stiski. Paketu omejitev pri programih aktivne politike zaposlovanja je dodal še enega. Zavodi za zaposlovanje do nadaljnjega ne bodo več izplačevali denarnih nadomestil v enkratnem znesku. Brezposelni, ki so se zeleh samozaposliti, so namreč lahko doslej izkoristili nadomestilo naenkrat, namesto da bi jim ga zavod izplačeval za vse pripadajoče obdobje brezposelnosti. Te ugodnosti torej zdaj ni več. Brezposelni, ki jim še pripada nadomestilo, bodo v okoliščinah, ko za samozaposlitev niso denarno stimulirani, raje do konca ostali na plečih države. Zakonsko zajamčenih nadomestil in denarnih pomoči namreč kljub denarnemu primanjkljaju še ne omejuje. * D.Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske.V Prešernovi hiši razstavlja akademski slikar Vinko Tušek slike, kipe in ambient. V galeriji Pungart razstavlja Maja Drakslar likovna dela pod naslovom Ob vodi. V galeriji Senk v Britofu razstavlja foie Tisnikar. V avli Elekro Gorenjske razstavlja slike Savo Stranjačevič. JESENICE • V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Poslikane panjske končnice.V razstavnem salonu Dolik je na ogled fotografska razstava Človek in kovincuV Ruardovi Jraščini na Stari Savi je odprta stalna zbirka okamnin iz zbirk ožeta Bediča. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Martin Bizjak ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike na papir akademska slikarka Jelka F/is. Zbirke Loškega muzej aso v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji ZKO -Knjižnica je na ogled razstava ilustracij slikarja in ilustratorja Gvidona Birolle (1881-1963).V galeriji Fara ie na ogled prodajna razstava starinskega pohištva. V galeriji Plevna razstavlja slikar Miljenko Romič. TRŽIČ - V Jožefovi dvorani razstavljata akad. kipar Cene Ribnikar in slikar Vinko Tušek KAMNIK - V kavami Veronika razstavlja slike Ciril Hočevar. LJUBLJANA - V avli Ljubljanske banke, Trg republike 2, je na ogled razstava slikarja Joieta Sajna. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KONCERT - V dvorani Glasbene šole Kranj bo v četrtek, 25. novembra, ob 19. uri četrti koncert te sezone. Ob spremljavi pianistke Mojce Pucelj bo nastopil naš priznani violončelist Ciril Škerfanec. Program koncerta obsega tri sonate Ludvika van Beethovna. Kranjsko glasbeno občinstvo bo vsekakor imelo izjemno priložnost za poglobljeno srečanje z glasbo velikega klasika. RADOVLJICA: SLIKARKA OSLIKANJU - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 slikarka Brigita Poiegar Mulej ob svojih najnovejših platnih govorila o slikarski umetnosti 20. stoletja. ŠKOFJA LOKA: LITERARNI VEČER - V knjižnici I. Tavčarja bodo v četrtek, 25. novembra, ob 19. uri predstavili grafomanijo - priložnostno poezijo dr. Toneta Pretnarja. Grafomanije bosta brala Jože Drabik in Jure Franko, na kitaro ju bo spremljal Uroš Lovšin. KAMNIK: FOTOGRAFIJE - V galeriji Veronika bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo fotografij članov Foto kino kluba Mavrica Radomlje z naslovom Kamnik v našem objektivu.. Selektor razstave je bil Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije. ŠKOFJA LOKA: VOŠČILNICE - V okroglem stolpu Loškega muzeja bodo v četrtek, 25. novembra, ob 12. uri odprli razstavo Voščilnice. Voščilnice izdelane na ekološkem papirju so pripravili učenci OS Ivan Grohar iz Škofje Loke. KONCERT AFS FRANCE MAROLT Ljubljana • V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 18. decembra (ponovitev pa 19. decembra) slavnostni koncert ob 45 -letnici AFS France Marolt. Že deset let zaključuje Akademska folklorna skupina France Marolt koledarsko leto s celovečernim koncertom. Letošnji bo zaradi jubileja nekaj posebnega. Umetniški direktor prof. Mirko Ramovš je pripravil program nastopa, v katerem bodo v dvanajstih podobah predstavili najpomembnejše dogodke iz zgodovine slovenskega ljudskega plesa. Folkloristi se bodo zavrteli tako, kot so zapisali Valvasor, Linhart, Hacmiet, Jarnik in Sreznevskij in kot so plesalce poučevali France in Tončka Marolt. Marija Šuštar ter Mirko Ramovš. Slednji je na osnovi dolgoletnih koreografskih izkušenj pripravil večer, ki obeta pravo umetniško doživetje. V prvem delu nastopa bodo plesalce na starih glasbilih spremljali godci skupine Kurja koža, v drugem delu, ki bo sestavljen iz utrinkov Že znanih spletov kar na treh odrih, pa bodo igrali godbeniki, člani AFS France Marolt. RAZSTAVA AKTOV Kamnik - Kipar CIRIL HOČEVAR se je po več letih udejstvovanja v svojem primarnem poklicu gradbinka, v zadnejm času zopet intenzivneje posvetil likovni umetnosti: kiparstvu in risbi ter akvarelu. Po večletnem premoru je kar nekaj časa potreboval, da je zopet vzpostavil dialog s kiparsko materijo in risarskimi in slikarskimi zakonitostmi. Te dni razstavlja v kavarni Veronika. Hočevar se ie v tem obdobju poleg kiparstva posvetil predvsem risarsko-slikarskemu upodabljanju ženskega akta v v tehniki akvarela kombiniranega z risbo, ki ponekod prehaja že v kolorirano risbo, saj je risarska poteza glavni nosilec slike. Hočevarjevi ženski akti v različnih pozah so podani z jasno konturo, a obnem z občutkom za kiparsko plastičnost in telesnost. Ti bežni zapisi aktov, lahko jih imenujemo kar krokiji, so namerno nagel in hipen zaris in zato v načelu ne zahtevajo konstrukcij, za katere bi bilo potrebno daljše razmišljanje in analiziranje; so nagonski izraz, neposredno iskanje. Ni pa nikakršno naključje, da kipar razmišlja tudi risarsko in slikarsko. Predvsem figura in akt sta zaradi svojih telesnih volumnov in oblih form, spodbudila marsikaterega kiparja k risanju ah slikanju;ali pa so bile, obratno, risarske ali slikarske skice predloge za kasnejša kiparska dela. O tem nam pričajo številni risarski akti velikanov modernega kiparstvo od Aristida Maliola, Henrva Moora, Brancusija, do, recimo, našega Nikolaja Pirnata. Ženski akti na koloriranih krokijih, deloma tudi akvarelih, Cirila Hočevarja, vsebujejo seveda tudi vzdušja in razpoloženja z določenim erotičnim nabojem, kar daje tem skicoznim zapisom še posebno draž. Avtor rzastavlja tudi dve kiparski plastiki: poltorzo in otorški akt v žgani glini, oboje v akademsko-realistični maniri. • Duša Lipovec Bo nova evropska deklaracija učinkovitejša? V V NARAVNA DEDIŠČINA NA POTI PROPADA Ali bo deklaracija, ki so jo je nedavno tega sprejeli na mednarodni konferenci o varstvu evropske naravne dediščine, odvij* pa se je v začetku novembra v nizozemskem Maastrichtu le ie ena v vrsti ne preveč učinkovitih prizadevanj, da bi zaustavi" uničevanje narave na področju ekonomsko med najbolj razvitimi, toda politično in kulturno najbolj razdrobljeneneg* kontinenta Evrope. Kakšna je pri tem lahko vloga Slovenije? To je le del vprašanje, s katerimi se ukvarjajo ne samo različne mednarodne organizacije, pač pa se s tem vsekakor ukvarjamo tudi v Sloveniji. Biolog Peter Skoberne z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine republike Slovenije je bil tako kot ostali udeležena mednarodnega posvetovanja tja osebno vabljen; strokovnjaki iz 32 evropskih držav so skušali ugotoviti, ali je za evropska naravovarstvena prizadevanja ustrezen okvir EECONET - evropsko ekološko omrežje. Seveda je jasno, da se samo z izjavami o ogroženosti narave v Evropi ne naredi kaj dosti, saj je potrebna tudi politična volja, državne opredelitve o varovanju narave. Ta je v zahodni Evropi, o tem so si strokovnjaki enotnega mnenja, veliko bolj uničena kot pa v vzhodni. Davek hitremu razvoju, izkoriščanju naravnih bogastev od obdelovalnih površin do rudnin, pozidave površin, infrastruktura z avtocestami in drugim, je v zahodnih deželah dosegla razmere, ko je vsekakor treba hitro in učinkovito ukrepati. Med dežele z najbolj uničeno naravo sodi vsekakor Nizozemska, zato je vsekakor razumljivo, da so se evropski strokovnjaki sestali na pobudo nizozemskega ministrstva za kmetijstvo, naravo in ribištvo, soorganizator konference pa je bilo tudi madžarsko ministrstvo za okolje. Na tiskovni konferenci minuli teden na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine je Peter Skoberne, poleg njega se je iz Slovenije konference udeležila še Gordana Beltram, povedal nekatere osnove zaključke konference. Zdaj strokovnjaki priznavajo, da se uničevanje narave nadaljuje, vse bolj je prizadeto rastlinje in živalske vrste. Odgovor, zakaj so v vzhodni Evropi v tem pogledu na boljšem, bi lahko našli v tem, da vzhodni ekonomski sistem pač ni bil Ne znamo niti upočasniti, kaj šele ustaviti uničevanje narave... Foto: Janez Pelko sposoben bolj uničiti narave, kot jo je. Vendar pa se ta prednost, če jo lahko tako imenujemo, tudi na vzhodu Evrope hitro zmanjšuje. Razvoj nezadržno prodira in s tem, ob šibkem varovanju naravne dediščine, povzroča nezadržno propadanje naravnih danosti. Slovenija ni pri tem nobena izjema. Že znani načrti in razmišljanja, kako bi za razmeroma majhen del ozemlja pozidali, prepredli z avtocestami, dirkališči formule ena na tako občutljivem ozemlju, kot ie Kras, in drugo pričajo, da imajo prednost projekti, ki kratkoročno prinašajo dobrobit, dolgoročno pa so seveda vprašljive posledice, ki jih bo glede takih posegov imelo okolje. Takšni načrti imajo tudi vse možnosti, da so tudi sprejeti in uresničeni, saj Slovenija še nima državne strategije glede varovanja naravne dediščine. Stroka seveda ima osnove varovanja zapisane v dokumentih, vendar pa jih naravovarstveniki lahko le pripravijo, izvedba pa ni njihova naloga. Če v Sloveniji glede varovanja kulturne dediščine ne bo kaj kmalu tudi storjenega tudi na državni ravni, se bodo slovenski naravo- varstveniki na podobnih mednarodnih konferencah lahko le priključili splošnemu ugotavljanju v razvitejših državah: za obvarovanje narave se sicer namenja vse več denarja, javno mnenje vse bolj pritrjuje nar-avovarstvenikom, resničnost pa gre svojo pot. Vsi ostali problemi, s katerimi se otepajo tako v razvitem kot v manj razvitem delu Evrope, imajo očitno prednost pred problemi, ki nastajajo zaradi uničevanja narave. Takšna usmeritev pa je vsekakor zaradi kratkoročnih učinkov, ki jih potrebuje politika, pogubna kratkovidnost. Stroka se seveda zdaj ukvafl z načrti, eden od teh je o^L ustanovljeno Evropsko ekol^ ko omrežje, kako v nar« ohraniti vse tisto, kar je ost*' nedotaknjeno. Vendar p8 J usmeritev v ohranjanje oto»° nedotaknjene narave o060*^. tudi vprašljivo, saj takšna Pjf dročja kot otoki v morju Jjj čenega nikakor nimajo nj0. nosti ohranitve. EECONET J, vsekakor nov poskus, da evropske države zaustavile p* padanje svoje naravne de* čine. Koliko bo ta nap01 učinkovit, je seveda vprašljiv' saj vsi nenehno iščejo nove nove načine, dogovore, sprej J majo se deklaracije, ki s? bistvu med seboj ne razlikuj^ po namenu, narava pa pstaj enako, če ne še bolj unič^ Zahodni Evropi z lepimi besf dami in svečanimi deklaracij.^ mi ni uspelo propadanj naravne dediščine niti upo*8*" niti, kaj šele zaustaviti. ... V teh okvirih so reakcij' Slovenije še počasnejše. Mc tem ko je mogoče pri nas *r prebrati poročila nekatc^ držav, kaj so po podpisu pr^jj Joldrugim letom v Riu 0 aneiru sprejete deklaracij6 varovanju naravne dedi?*10 naredili v posameznih držav8^j bi slovensko poročilo zato3 iskali, saj parlament dekla1. cije Natura 2000 še ni ^ ratificiral. • . Lea Mendng«* KAM NAJ ZBEŽI UMETNIKOVA DUŠA? Tržič - V avli tovarne Peko je na ogled prodajna razstava tapiserij Angele Pozderac Res, kam naj zbeži umetnikova duša takrat, ko se prelamljajo usodne humane vrednote? Kam naj gre radost in živost njegovih barv, kam naj se zateče trepetanje občutij in v katero školjko sramu naj se skrije njegovo ponižanje? A je odgovor tudi na to. Kot izpod pepela vztli plamenček, tako se iz umetniške boli povzpne k sočloveku še bolj otožna in še bolj pretresljiva pesem. ANGELI POZDERČEVI je to znano. Dvakrat je šlo njeno življenje skozi strahotno preizkušnjo. Jo je zlomilo? So ji spodsekali tla kot človeku in umetniku? Ne, ne in še stokrat ne! Ko je prvič izpod popela pobrala svojo mladost, je šla v nov svet in nove zarje. Usoda, njena sovražna sreča jo je umestila v kraje, kjer je iz nedoumljive logike porojen vzbuhnil nov požar. Groza Balkana se je ponovno prepletla v nežne niti volne in se zajdela v pesem barv. V jesen svojega (res samo svojega?) življenja stopa oropana vsega dobrega. Saj res, naj vam pojasnimo: svoja dela, svojte tapiserije, svoje hrepenenje in upanje vam predstavlja umetnica ANGELA POZDERAC. Na njih vidimo gorenjsko sorojakinjo, ld je kot mali otrok materi (domovini!) prišla pokazat svojo bol. Glejte, mati, otroci trpijo, mesto gori, žlahtne besede v knjigah požira ognej. Hišice v bregu (morda zdaj ne stoje več!), pomladna jablana (odsekala jo je strahotna beda zime!), vejice in cvetje, vse je sfrlelo. Hočeš spomin nanj, moja mati? Tu so, tapiserije mojega srca in rok. Vanj so vtkani sinovi in hčere, vnuki in pravnuki, vanje je vtkano moje srce. Nisem zbežala nikamor! Moje srce ne beži, razsuto je v mojih otrocih, mojih tapiserijah. • Prof. Janez Šter Razstava tapiserij Silve Horvat TKANE SLIKE V Muenchenski galeriji Eichinger razstavlja tapiserije Silv0 Horvat iz Škofje Loke. Razstavo je odp C Andrej Graselu, slovenski generalni konzul, odprta pa bo do začetka decemhi* Ko je Silva Horvat v začetku sedemdesetih let začela tjjjfj tapiserije, je svoj geometrični slikovni izraz posvetila PreTfl0v nosti, pri kateri sta bila material in tehnika postavljena pred » izziv. Od takrat naprej prevladujejo v njenih tapiserijah orga«1*.^ oblike oziroma oblike, ki prehajajo ena v drugo, piše v zložeOVj razstavi dr. Susanna Partsch. Ne material (volna) ne teb* (tkanje) nista v tapiserijah Silve Horvat drugotnega P0016^ nasprotno, sta del kompozicije in obhkovanja. To je zlasU dP*5i gri tapiserijah, ki jih ustvarja Horvatova v zadnjem času. Niso j stverokotniki, pač pa trikotniki z vrhom obrnjenim navzdP»j njih pa se poleg okroglih, organsko učinkujočih oblik pojavljajo geometrični elementi. Jasne, kontrastne barve, ko1 črna in rdeča, dolge, delno pletene rese pa dajejo trikotniku z00^ obliko na spodnjem robu delno odprtega pravokotnika. Odprt81 zaprta oblika tvorita polje napetosti, ki ga močne barve 1« poudarjajo. Nove knjige LITERARNI VODNIK PO KOROŠKEM Celovec - Strokovno pedagoško združenje v Celovcu je pr^j kratkim založilo in izdalo knjigo Deset sprehodov med Slo*« na Koroškem avtorja prof. Nika Rupla. ___/ Prvi del knjige je izšel aprila letos, druga knjiga pa v začfj^j novembra. Prof Niko Rupel s knjigo seznanja bralce z bteran? v ustvarjanjem Slovencev na Koroškem - slikarjev, kip81^ glasbenikov, šolnikov in kulturnih delavcev sploh. Medtem ^ prinaša prva knjiga poleg besednega še slikovno gradivo, poti, barvne fotografije ter zemljevid Koroške iz leta 1910, P *£ drugi del knjige oblikovan kot leksikon. Prinaša P.° ^eif razvrščene po geslih, ki bralca obveščajo o Slovencih in njib°v. i kulturnem delovanju na Koroškem. Knjigi je dodan dc^ pomembnejšimi imeni slovensko delujočih književnikov Koroškem. ^ \t Deset sprehodov med Slovenci na Koroškem je knjiga, *>A predvsem namenjena prosvetnim delavcem na Koroškem p8 i v Sloveniji. Uporabna je vsekakor tudi kot priročnik in vodni* jj izletih in strokovnih ekskurzijah na Koroško. Po njej pa 0°^°^ segali tudi turistični vodniki in pa seveda vsi, ki jih z8lU slovenska kultura, literatura pa še posebej.. • MR GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Franc Stroj iz Dvorske vasi je helikopter pripeljal iz Amerike Prvi zasebni helikopter v Sloveniji Nestrpno čaka na registracijo, da bo lahko poletel, zaradi dela na terenu in seveda zaradi navdušenja, ki ga prinaša novost. Dvorska vas, 19. novembra - S pomočjo helikopterja bom z v*eljem opravljal svoje delo, je dejal 37-letni izumitelj in Podjetnik Franc Stroj iz Dvorske vasi pri Begunjah, ko smo ga povprašali, kaj ga je privedlo do nakupa helikopterja. Po ^oveniji in sosednjih deželah je znan po svojih sončnih jutemih in snežnih topovih, saj Je postavil že približno tisoč objektov za izkoriščanje sončne energije in 30 topov za umetno **sneževanje. Helikopter mu bo skrajšal pot na montažo in vzdrževanje objektov, letenje pa bo zanj seveda tudi sprostitev. Nestrpno čaka na registracijo 8vojega helikopterja, saj bo J*bko poletel šele, ko bo repub-*i*ka uprava za zračni promet [egistrirala prvi zasebni helikopter v Sloveniji. Tedaj bo 0znake ameriške registracije j|a svetlozelenem trupu helikopterja lahko zamenjal s slovenskimi. Helikopter je kupil v ameriški tovarni Enstrom Helikopter je iz tovarne En-ffrpm v ameriški zvezni državi Michigen čez ocean z ladjo Potoval približno mesec dni, v kontejnerju, ki so ga iz koprskega pristanišča prepeljali na Jesenice, kjer so helikopter zrinili. Pn tem težav ni bilo, Pravi Franc Stroj tudi dajatve ^so visoke, plačal sem 3 odstotke carine in 5 odstotkov davka. Gre namreč ta izdelek, ki ga pri nas nihče ne proizvaja, o čemer mu je potrdilo dala gospodarska zbornica Slovenje, ker ga bo uporabljal pri 8vojem delu pa ima značaj osnovnega sredstva za gospodarsko dejavnost. Strojev helikopter je trikraki, hisedežni, ima 220 konjskih j&oči, njegova nosilnost je 470 kilogramov skupne teže oseb in tovora, tehta pa 720 kilogramov. Pristaja lahko do 2.600 jetrih nadmorske višine, pole-b pa lahko 3.600 metrov visoko, ^aivečia potovalna hitrost je *00 kilometrov na uro, najbolj 8,notrna pa 160 kilometrov na "ro. S enim rezervoarjem ben-c»na lahko preleti 650 kilometrov, uporablja 100-oktanski 'etalski bencin, najbližjo črpalko pa ima na letališču v Nov bi skupaj s prevozom stal 220 tisoč dolarjev Naj ostane skrivnost, koliko dolarjev je Franc Stroj odštel za belikopter, povedal je, da bi nov skupaj s prevozom stal 220 tisoč dolarjev. Njegov pa je bil izde-l*n leta 1977, generalno je bil Ponovljen, po generalni pa je ^el 300 ur letenja. Do naslednje generalne obnove ima ?*ko Franc Stroj 1.200 ur letenja. .Helikopter je opremljen za Jbtevno in nočno, torej slepo 'etenje, Franc Stroj pa pravi, da V Sloveniji je Franc Stroj s svojo ekipo postavil že približno tisoč sončnih sistemov, naročila pa prihajajo tudi iz tujine in 15 sončnih sistemov je ia postavil na avstrijskem Koroškem. Tam država podpira uporabo sončne energije, saj je donedavna pokrila za 15 tisoč šilingov stroškov, zdaj so ta znesek nekoliko znižali, saj je zanimanja veliko. je zelo varen, saj ima zelo dobre aerorotacijske sposobnosti in z njim lahko pristane tudi brez-motorja, kar je seveda pomembno ob morebitni okvari motorja. V tovarni Enstrom letno izdelajo 900 so 1000 helikopterjev, kupujejo jih predvsem zasebniki, ameriška policija in vojska pa jih uporablja za šolanje. V ameriški šoli za mehanike helikopterjev Franc Stroj je helikopter dodobra spoznal v sami tovarni, kjer je napravil izpit za mehanika helikopterja in tako dobil ameriški certifikat. Tam ni Franc Stroj je pred domačo hišo zgradil helidrom, ob njem novo delavnico, ld je hkrati shramba strojev in seveda helikopterja. Ob helidromu pa so poleti zgradili plavalni bazen, ki meri 25-krat 10 metrov. bil sam, štirje Slovenci so se oktobra odpravili tja, poleg Franca Stroja so bili to Vojko Hladnik (letalski mehanik v Lescah), Ivan Milatovič in Franc Likovič iz Žirov. Njihovi "sošolci" so bili Američani, Avstralci, Mehičani itd. Morda nam bodo ameriški certifikat pri nas priznali, je dejal Franc Stroj. Dobro poznavanje helikopterja mu ni prišlo prav le pri njegovem sestavljanju, temveč mu bo pred vsakim poletom, ko Franc Stroj ima resnično pravi priimek, saj ga stroji zanimajo že od otroških let. Kot osmošo-lec je sam sestavil avto, leto prti pa preprost računalnik. Novatorsko in izumiteljstvo je brez visokih šol postalo njegov poklic, saj so plod njegovega dela izvirni sončni kolektorji, snežni topovi, peči, nedvomno pa lahko pričakujemo še kakšno novost, V Strojevi delavnici je združenih več obrti, delo ima deset ljudi, ld so izredno dobra ekipa, šef pa ni prav nič šefovski, saj Franca Stroja uspeh ni spremenil, še vedno prime za varilni aparat, če je potrebno. troje v helikopter naj bi bil registriran kot prvi zasebni v Sloveniji, na obzorju pa je že drugi, saj »* je iz Amenke pripeljal tudi Franc Likovič, ki pa v Žireh še nima urejenega postajališča. je pregled helikopterja zelo pomemben. Izpit za pilota helikopterja je Franc Stroj napravil v Portorožu, 4. oktobra letos. Po 15-tih urah letenja je prvič poletel samostojno, izpit pa je napravil po 45 urah letenja in tako postal 18. športni pilot helikopterja v Sloveniji. Letenja se je naučil na dvokrakem in dvosedežnem Robinsonu S22, njegov inštruktor je bil Rudolf Lahajnar. Stroj bo helikopter uporabljal za terensko delo Franc Stroj je začel o helikopterju razmišljati že pred štirimi leti in nameraval izpit narediti pri policistih na Brniku, vendar je zaradi vojne vse padlo v vodo. Vse bolj so ga namreč jezile zamudr." vožnje po naših cestah, delo pa ima po vsej Sloveniji, saj je v petnajstih letih postavil že več kot tisoč sončnih sistemov, tudi zelo velikih, kakršen je denimo v Preddvoru, kjer ga sestavlja kar 63 kolektorjev. Po Sloveniji ga najbolj poznajo prav po sončnih kolektor-jih in sistemih, bojlerjih, tudi po snežnih topovih, kar vse so njegovi izvirni izdelki, ki ima seveda patentno zaščitene. Njegova zadnja novost je peč za centralno kurjavo, ki poleg vseh ostalih kot energertski vir vkju-čuje tudi sončno energijo, deluje pa brez posebne avtomatike, saj uporablja izključno fizikalne pojave. Upravljanje z njo je zato preprosto, združeno na enem mestu. NaroČil za nove peči ima Franc Stroj dovolj, vendar jih bo letos postavil le deset, da bo tudi praktično preizkusil njihovo delovanje v vseh oblikah ogrevanja. • M.Vo!čjak Novo vodstvo in sanacija Nov zagon Slovenskih železnic Nova vodstvena ekipa je v sodelovanju z vlado in Ministrstvom za promet in zveze začelo s sanacijo -Če bo slo po načrtih bo izguba desetkrat manjša od lanske. Lani so Slovenske železnice pridelale več kot 9 milijard tolarjev izgube, maja pa je upravni odbor imenoval novo vodstveno ekipo, ki je skupaj z Ministrstvom za promet in zveze pripravila operacionalizacijo sanacijskih ukrepov. Med dva osnovna cilja sanacije so zapisali rentabilnost sistema in zmanjšanje porabe iz proračunskih subvencij. Prvi slovenski vlak je začel voziti že davnega leta 1846, slovenske železnice pa so bile v preteklosti poznane kot ene najboljših, zato si je novo vodstvo zastavilo tudi njihovo vrnitev ob bok najboljšim. Pri tem ji bo v precejšnjo oporo, da jih mednarodna organizacija UIC uvršča v skupino skupaj z avstrijskimi in švicarskimi železnicami. Medtem ko so Slovenske železnice lani zabeležile izgubo v višini več kot 9 milijard tolarjev, je stanje v letošnjem letu bistveno boljše. Julija so začeli z ločenim obračunavanjem odhodkov in prihodkov za poslovni področji prometa in infrastrukture, v prihodnje pa bodo začeli tudi s posamičnim obračunavanjem za potniški in tovorni promet. Novi generalni direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar navaja, da je izguba v letošnjih devetih mesecih znašala dobrih 325 milijonov tolarjev, zaradi nekaterih nepredvidenih dogodkov (iztirjenja in nepredvidena popravila) pa naj bi ob koncu leta znašala nekaj več kot 900 milijonov, kar pa je vseeno skoraj desetkrat manj kot lani. Za prihodnje leto imajo izdelan poslovni načrt, ki ga niso imeh že vsaj deset let, kar je prav tako dokaz, da se Slovenske železnice prilagajajo spremenjenim tržnim razmeram. V tovornem prometu so v prvih devetih mesecih prepeljali 8816 ton, blaga kar je za 5 odstotkov več od načrtovanega m opravili 1711 milijonov netotonskih kilometrov, kar je za 3 odstotke več. Takšne rezultate so dosegli predvsem z boljšim trženjem na področju prevozov v izvozu m uvozu. Ob vseh sanacijskih ukrepih bo morala vlada kmalu izdelati prometno strategijo države in v njej določiti mesto železnice. V proračunu za letošnje leto je bilo za Slovenske železnice odobreno 10,3 milijarde tolarjev, vlada pa poravnava tudi zapadle obveznosti za odplačilo mednarodnih kreditov, ki so bili najeti za modernizacijo železniške infrastrukture. Poleg tega so bila zagotovljena tudi sredstva za reševanje problema presežnih delavcev. Z mednarodno za obnovo in razvoj je dogovorjeno kreditiranje v višini 54 milijard dolarjev, sredstva pa bodo porabljena za posodobitev železniške infrastrukture, kredite bi lahko začeli izkoriščati v naslednjih treh letih, če bo parlament sprejel potrebno področno zakonodajo. Organizacija ITEO, ki bedi nad sanacijo, je predlagala, da naj bi število zaposlenih na slovenskih železnicah zmanjšali za 40do 45 odstotkov, vendar se je poslovodstvo odločilo, da bodo zaposlenost zaradi trenutne tehnološke zaostalosti in konfiguracije terena, po katerem tečejo železnice, zmanjšali samo za 20 odstotkov. Večino odvečnih delavcev bo moč ustrezno prestrukturirati , tako da naj bi na zavodu za zaposlovanje ostalo le okoli 400 delavcev. Slovenske železnice več kot 80 odstotkov svojega dela opravilo v tujini, zato bodo z evropskimi železnicami skupaj nastopale na transportnih trsih. Že v tem tednu bodo odprle svoje predstavništvo v Budimpešti, v soboto pa so se na Jesenicah z avstrijskimi kolegi pogovarjali o spremenjenem načinu prehajanja vlakov preko meje. Železniški mejni prehod na Jesenicah je eden od treh, ki povezujejo slovenske železnice z avstrijskimi. Zaradi različnih sistemov električne vleke je potrebno na Jesenicah pri vseh vlakih zamenjati lokomotive, kar pri potniških vlakih pomeni od 15 do 20 minut čakanja. Slovenske železnice z avstrijskimi pripravljajo nov sporazum, s katerimi bodo postanke skrajšali. V tovornem prometu si vlake na Jesenicah predajajo na zaupanje, kar pomeni, da železnica, ki vlak predaja, zagotavlja njegovo tehnično brezhibnost do končne postaje, kar je bistveno skrajšalo postanke, ki so trajali 3 ure in več. V prihodnje bodo vse tovorne vlake sprejemali in predajali na tehnično zaupanje s pomočjo računalniške podpore, kar bo pomenilo minimalne postanke na meji. V nekaj letih bodo nakupili tudi nove večsistemske lokomotive, kar bo skrajšalo postanke potniških vlakov na tri do pet minut Trenutno čaka železničarje največ dela pri rednih remontnih opravilih, letno pa računajo na okoli 50 kilometrov obnovljenih prog ter postopne avtomatizacije, postopoma naj bi tudi obnavljali vozni park. S stanjem v potniškem prometu niso zadovoljni, zato so že začeli z nekaterimi ukrepi, kot so sejemski vlaki, smučarski vlaki in podobno, s čimer se ie število potnikov v zadnjem obdobju spet začelo povečevati. V srednjeročnem obdobju bodo tudi začeli z gradnjo drugega tira med Ljubljano in Koprom in z gradnjo prog, na katerih bodo vlaki lahko dosegah hitrosti med 120 in 160 kilometri na uro. Nova vodstvena ekipa ima kljub nekaterim težavam dovolj zagona za izvajanje sanacijskih ukrepov, do zdaj pa so tudi naleteli na podporo vladnih struktur. • M. Gregonč POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Fiat Uno Turbo i.e. cat Racing Prepih Avtomobil, ie do nedavnega drugi najmanjši iz torinske avtomobilske tovarne, je bil star natanko sedem let in ima za sabo natanko eno prenovo. Fiat uno turbo je posebnež svoje vrste: majhen, drzen in hiter. Za tiste, ki imajo pri vožnji veliko srce. Karoserijska podoba ne pove vsega. Unova podoba je znana in ob prenovi so dokaj običajni kombilimuzinski zasnovi namenili oblejše linije, lepši sprednji del, nove žaromete in spremenjene zadnje luči. Uno turbo na zunaj sramežljivo kaže svojo drugačnost. K športni podobi pripomorejo v sprednji odbijač vdelan spojler in dodatne reže za zrak, lahka platišča s širšimi gumami in plastično obrobljena pragova, kjer je izpisano ( kam spada. Oblika sicer ni več med najnovejšimi, vendar prijetno sveža, dovolj dopadljiva tudi izbirčnežem in predvsem uporabna. HVALIMO: dobri pospeški -končna hitrost - zmerna cena GRAJAMO: prenizka notranjost - prednja sedeža -sum vetra pri visoki hitrosti. Pri notranjosti velja koncept majhen avto, dobro izkoriščen prostor. Notranje dolžine je dovolj tudi za malo daljša kolena, prtljažni prostor za zadnjo klopjo pa je sicer majhen, vendar lahko dostopen in ob zloženi zadnji klopi povečljiv na zelo ugoden slab kubični meter prostornine. Vendar pa skoraj ne verjamem, da bo tisti, ki se bo odločil za uno turbo, avto kupil za to, da bo z njim prevažal tovor. V notranjosti je namreč dovolj dokazov, da je to mali športnik. Prednja sedeža sta sicer povprečno dobra, s preslabotno bočno oprijemljivostjo in ne kažeta kakšne pretirane športnosti. Voznikovo delovno okolje je poudarjeno z rdečimi kazalci na merilnikih, ki jih je na armaturni plošči dovolj, z dvema rdečima poudarkoma na športnem trikrakem Momovem volanu in obiljem serijske opreme. K njej sodijo sprednje me-glenke, osrednja Ključavnica, elektrificirana stekla v vratih, ALPETOUR potovalna agencija V petek, 19. novembra, smo v prostorih turistične poslovalnice na avtobusni postaji v Kranju v javnem žrebanju med DIJAKI in ŠTUDENTI, ki so se v oktobru in novembru odločili za nakup LETNE VOZOVNICE, izžrebali udeležence TRIDNEVNEGA IZLETA Z LETALOM V PARIZ IN EURODISNEV v času od 3. do 5. decembra Žreb je izbral Sire Igorja, Zg. Brnik 30, CERKLJE Bajželj Antona, Pševska 12, KRANJ Berčič Matijo, Pod Plevno 83, ŠKOFJA LOKA Nagrajencem čestitamo in jim želimo obilo nepozabnih doživetij. Fiat Uno Turbo: športnik v krvi sončna streha, ki je hkrati kriva prenizke notranjosti, in odpiranje prtljažnika iz kabine. Tisto, zaradi katerega se ta uno razlikuje od svojih bratov, se seveda skriva pod motornim pokrovom. Motor ie v osnovi sicer znan in preizkušen. 1372-kubični štirivaljnik je oplemeniten s turbinskim kompresorjem in hladilnikom polnilnega zraka. Številke pa se razlikujejo takole: namesto običajnih 71 konjev, v izvedbi s turbinskim polnilnikom motor zmore kar 114 konjskih moči, največji navor pa doseže pri 3500 motornih vrtljajih. Turbina se sicer oglasi že dosti prej, kar ie čutiti tudi pri pospešku, ki do 100 kilometrov na uro znaša ugledne 8,4 sekunde. Povsem dovolj za voznike s športno naravnanostjo in preveč za diste, ki niso vešči hitrega ukrepanja. Končna hitrost je namreč 200 kilometrov na uro in to je za tako majhen avto veliko In še nekaj je pomembno: ta fiat (vsaj testni avto ) je bil narejen bolj kvalitetno, kot je to v torinski hiši običajno. Dokler vam volan, ki nima servoojačevalnika, kar pa je vtem primeru prej dobro kot slabo, je z lego na cesti vse v redu. Podvozje je trdo in čvrsto, dobro se odziva tudi na ostrih ovinkih, kjer motor ob naglem pritisku na plin, spet pokaže svojo premoč. Zavore so, dokler se ne pregrejejo, dobro kos svoji nalogi in v celoti je s tem avtomobilom ob športno grgrajo-čem zvoku, piskanju turbine in šumenju vetra zaradi sončne strehe, vožnja povsem prijetna. CENA 17.300 DEM do registracije (Kentax trading, Ljubljana, Novo Polje C. XI/ 10a, tel.: 061/482-173 Z enim samim dodatkom: ta razposajeni avto ima za volanom najraje takega voznika, ki ga rad priganja k športni vožnji. Zato velja tisto o velikem srcu. TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina s spredaj nameščenim itirivaljnikom, pogon na prednji kolesi. Motor 1372 cem, 114 KM, elektronski vbrizg goriva, turbinski polnilnik s hladilnikom polnilnega zraka, tristeznl uravnavanl katalizator. Mere: 3680 x 1550 x 1410 mm. Najvišja hitrost 200 km/h (tovarna), 202 km/h (test) Normna poraba goriva po ECE: 6,0/8,2/ 9,8 I neosvinčenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 8,9 I na 100 km. M. Gregorič, foto Janez Pelko Danes se začenja računalniški sejem Cankarjev dom v znamenju računalnikov Ljubljana, 23. novembra - Danes se začenja v prostorih Cankarjevega doma štiridnevni računalniški sejem INFOS '93, na katerem bodo predstavili tako najnovejšo strojno, kakor tudi programsko opremo. Računalniški sejem INFOS '93 s podnaslovom Razvojna moč računalništva organizirajo Zveza organizacij za tehnično kulturo, fmelda 8000 in Cankarjev dom, kot soorganizatorji pa so štiri ministrstva, Gospodarska zbornica in organi za šolstvo države in mesta Ljubljana. Na sejmu nastopa 79 razstavljalcev, poleg razstave pa so zagotovo značilnost tega sejma številna posvetovanja m organizirane predstavitve, ki bodo vzporedno potekale v 4 do 6 dvoranah. Iz programov sledi, da bo pri tem poudarek na predstavljanju programske opreme, tako tujih hiš, kot tudi programskih rešitev domčih programerjev za specifične po- trebe v šolstvu, državni upravi, pa tudi za spremljanje poslovanja v trgovini, podjetjih in drugje. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v petek prireja posvet o informacijski podpori lastninjenja, ki je namenjen predstavnikom podjetij, ici se preoblikujejo po zakonu o lastninskem preoblikovanju. • Š.Ž. Božični prazniki na turističnih kmetijah Turistične kmetije bodo sprejemale goste tudi za božične praznike. "Paket" vključuje slovesno božično večerjo, večer ob božičnih pesmih in kramljanju, možnost obiska polnočnice skupaj s kmečko družino in vse ostale božične običaje. Po cenik1! zadružne turistične agencije Vas je v sobi prve kategorije pol01 penzion 2.925 tolarjev na dan, polpenzion 2.475 tolarjev, nočitev* zajtrkom 2.025 tolarjev, v sobi I.B kategorije polni penzion 2.700 tolarjev, polpenzion 2.325 in nočitev z zajtrkom 1.800 tolarjev, v sobi druge kategorije pa polni penzion 2.625 tolarjev, polpenziofl, 2.175 in nočitev z zajtrkom 1.650 tolarjev. K ceni je treba prišteti plačilo turistične takse in pri manj kot tridnevnem bivanju še 30-odstotno doplačilo. Za otroke do dveh let je brezplačno, za otroke od dveh do sedem let, ki spijo s starši, velja polovični popust, z' tiste, ki ležijo na tretjem ležišču, 30-odstotni popust, za otroke od sedem do deset let pa 20-odstotni popust. Doplačilo za božično večerjo je 2.100 tolarjev, za otroke do sedmega leta je zastonj, # otroke, stare od sedem do dvanajst let, pa velja 20-odstotn) popust. Koliko za kmetijska zemljišča V tržiški občini stane kvadratni meter pašnika prve kategorije 97 tolarjev za kvadratni meter, pašnik druge kategorije 83 tolarjev, tretje 69 tolarjev, četrte 55, pete 41, šeste 28 m pašnik sedflie kategorije 14 tolarjev za kvadratni meter. In koliko je treba odšteti za travnik? Kvadratni meter travnika prve kategorije stane 207 tolarjev, travnik druge kategorije 179 tolarjev, tretje 152, četrte 124, pete 97, šeste 83, sedme 69 in osme 55 tolarjev za kvadratni meter. Poglejmo še v radovljiško občino! Za kvadratni meter njive prve kategorije ie treba odšteti 326 tolarjev, za njivo druge kategorije 293 tolarjev, za njivo tretje kategorije 261 tolarjev, z« Četrto kategorijo 228, za peto 196, šesto 163, sedmo 130 in za osmo kategorijo 98 tolarjev za kvadratni meter. In koliko stane gozdno zemljišče (brez lesa, ki ga je treba plačati posebej)? Kvadratni meter gozda prve kategorije stane 104 tolarje, gozd druge kategonje 88 tolarjev, tretje 72, četrte 49, pete 39, šeste 26 {*> gozefsedme kategorije po 13 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki smo jih navedli, so izhodiščne, okvirne, sicer pa vedno veljajo le tiste cene, ob katerih si kupci in prodajalci sežejo v roke. Kmetijski pridelki na tržnicah * Krompir na večini tržnic v večjih slovenskih mestih (in tudi na kranjski) ga prodajajo po 40 tolarjev za kilogram, le v Celju je cenejši (po 35 tolarjev za kilogram) in v Kopru dražji (po 50 tolarjev). * Jabolka: so na kranjski tržnici v primerjavi z drugimi rned najcenejšimi (po 45 tolarjev za kilogram), medtem ko je drugod treba zanje odšteti od 50 do 60 tolarjev ali še več. * Jajca: njihova cena je na slovenskih tržnicah zelo različna, ponekod jih je mogoče dobiti že po 11 in 12 tolarjev (toliko veljajo tudi na kranjski), drugod (v Kopru, na primer) je treba zanje odšteti tudi 20 tolarjev. Varčevanje pri kuhanju Ljubljana, 22. novembra - V Domusu so danes odprli razstavo "Izberimo ustrezno posodo za različna kuhališča", ki si jo lahko ogledate do 27. novembra. S svetovalno razstavo želijo potrošnikom pomagati pri izbin kuhalne posode in pripomočkov, saj je izbira na naštem trgu # velika. Pri štedilnikih pa predstavljajo oba vira - elekriko in ph° ter prednost steklokeramičnega kuhališča, v smislu varčevanja ? energijo pa indukcijsko kuhališče. Novostna trgu pa so namizni električni aparati za pečenje, kuhanje in cvrtje ter varčevaln6 Eokrovke za boljši izkoristek energije. Za čiščenje in vzdrževanje igiene v kuhinji pa predstavljajo "ekološka" čistila in krpe. Na razstavi sodeluje enajst razstavljalcev, ki bodo razstavo popestrili 2 demonstracij ami. NOVO V RADOVLJICI mL i&mmm MARUTI CARS Radovljica, Prešernova 23 Telefon 715-256,715-190 d.o.o. MARUTI CENA DO REGISTRACIJE 888.030 SIT - Dobava takoj ~ Servis - Ugodni kreditni pogoji - Dodatna oprema NOVO NOVO NOVO NOVO „ mobitel „ SE KORAK BLIŽJE POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška cesta 27 (nekdanja BEŽKOVA VILA) Tel. 064 222-616 fax 064 221-616 ........---------— „„mr.„...v.._.........................—•—................■■...... VEĆ o mobitelu in PE KRANJ v naslednji številki Gorenjskega Glasa ni ovir za mobitel PE KRANJ ji MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Gorenjski glas in podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju z ostalimi pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki traja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK PIOMA Nanizanka je sestavljena iz posameznih krogov, ki trajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI (za nakup nad 1.000 tolarjev) izžrebamo nagrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade. Pokrovitelj X. kroga nagradne nanizanke SENČILA B£€D PARTIZANSKA 18 telefon: 064/77-996; fax: 064/76-707 ŽALUZIJE LAMELNE ZAVESE ROLETE NOVOl NUDIMO UVOŽENE MARKIZE TENDE POSEZONSKE CENE Nagradno vprašanje v X. krogu: V koliko različnih barvah vam v obrtni delavnici "Senčila Bled" lahko izdelajo medste-kelne ali notranje ialuzije? A) 3 B) 7 C) 15 Obkrožite pravilni odgovor in izrazan kupon pošljite dp torka, 30. novembra, na naslov: Gorenjski glas - MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, 64000 Kranj. Nagrade za reševalce nagradne nanizanke in za kupce v Piomi Bled: 10 X izdelki senčila Bled v vrednosti po 3.000,00 SIT. I I| II 4 ZAUPANJE V KVALJTET0 1111 I I/ \ Ljubljanska 13/a, Bled, toL/tac 064/77-426 Danes in jutri bo suho in nekoliko topleje, zato lahko na cestah pričakujemo plundro. Več stikov s poslušalci Tržič, 22. novembra - Prihodnji teden bo Radio Tržič praznoval 31-letnico prvega oddajanja. Od praznika dalje se bo postaja oglašala vsak popoldan. Nekaj zanimivosti o zgodovini in prihodnosti postaje razkriva v pogovoru za Gorenjski glas vršilec dolžnosti direktorja in urednika Radia Tržič Milan Krsnik, ki je obenem dolgoletni novinar radia. Nori vikend v Primadoni Minuli konec tedna je bilo spet živahno v klubu Primadona. Ponovno v družbi Gorenjskega glasa in Radia Kranj, smo poslušali lestvico, ki jo objavljamo v našem časopisu. Seveda, je bilo zanimivo, ko so dobra dva vikenda pred finalnim žrebanjem za avto fiat uno, izžrebali dva obiskovalca za finalni izbor. Da je bilo v Primadoni zares noro minuli vikend, pa priča tako petkov nastop skupine Čuki in sobotni, v Primadoni tako popularni, Yasmin Stavros. Obakrat zares imenitno. Kako bo na finalnem žrebanju za fiat uno, 3. decembra, boste lahko prebrali v našem časopisu. • Gorazd Šinik Mare Vozelj, pevec Čukov med premori ni imel miru. Obiskovalke, bolj kot fantje so se veselili kratkega klepeta z njim, še bolj pa avtograma. Čuki so nastopili v Primadoni v času, ko pospešeno snemajo novo ploščo. Najnovejšo pesem so v Primadoni že slišali. Foto: Gorazd Sinik Ob 40-letnici četrtkovega večera priznanje Slavku Avseniku četrtkov večer domačih pesmi in napevov Radia Slovenija je v soboto, 20. novembra, z javno triurno prireditvijo v športni dvorani v Kamniku obeležil 40-letnl jubilej. Kronološko sta skozi vezno besedilo prof. Ivana Sivca opisala prelomnice domače glasbe voditelja Janez Dolina/ in Anica Gladek. Za prireditev pa je urednica oddaje Irma Rauch izbrala kar 53 domačih viž v izvedbi desetih ansamblov in petih solistov, četrtkov večer domačih pesmi in napevov je pravzaprav tudi okrogli jubilej narodnozabavne glasbe, posebne glasbene zvrsti, ki se je uveljavila kot slovenska kultura in je cenjena v svetu. Leta 1953 je takratni glasbeni urednik ljubljanskega radia Janez Bitnec prišel na idejo, da bi na radiu domači glasbi dali stalen termin. Po sedanji raziskavi posluša četrtkov večer redno 165.000 poslušalcev doma, dodati pa je treba da tudi veliko po tujini, saj zdomcem in izseljencem prav ta oddaja že štiri desetletja pomeni redno tedensko vez z domovino ob prisotnosti legendarnega Slavka Avsenika so jo izvedli Slovenski muzikantje, ob tem pa je 2000 glava množica poslušalcev v poklon vstala in z aplavzom skandirala. V. d. generalnega direktorja Javnega zavoda Radio-televizija Slovenija Peter More je Slavku Avseniku podelil za največje zasluge v domači glasbi (saj je prav po njegovem prodoru ta glasba dobila smer, ki so Ji vsi sledili) "kipec pastirčka s piščalko", ki simbolizira slovenski radio in televizijo. Slavko Avsenik je bo tem Izjavil, da mu ob vseh priznanjih ta poklon pove največ... • Drago Papler Lunine spr€M€mb€ fo hersehlovem ključu k nam doteka toplejši in bolj vlažen zrak. &osje: Afere (Ne)pošteni policaji? V drugi iz serije oddaj pod skupnim naslovom "Dosje: afere", ki !]n na kranjskem Radiu pripravlja in vodi Vine Bešter, bo gost jutrišnje oddaje novinar Dnevnika Bojan Grom. Od 16.20 naprej D° tako govora o aferah, ki pretresajo slovensko policijo in ^asploh ministrstvo za notranje zadeve. Kaj vse se je v policiji pogajalo, ko je notranje ministrstvo vodil Igor Bavčar, kaj se jj°9aja danes, ko na ministrskem stolčku sedi Ivo Bizjak? H°govor boste lahko prebrali tudi v prihodnji številki Gorenjskega glasal ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo v naši rubriki objavili staro razglednico, na kateri je upodobljena planinska Koča na gozdu. Spraševali smo tudi, kje Ebližno se nahaja. Mnogi reševalci ste nam pravilno napisali, da je ča ob cesti proti vršiču, in da leži na višini 1226m. Žreb je danes namenil nagrade v višini po 1.000 tolarjev naslednjim reševalcem:"!, vojko Rev, Moste 15, Žirovnica; 2. Marjeta Frantar, Vižmarska pot 16, Ljubljana; 3. Marjetka Selan, Vršiška c. 25, Kranjska Gora; 4. Marija Pfeifer, Nemški Rovt, Bohinjska Bistrica; 5. Rudi Kocijančič, C. Evolucije 10, Jesenice, čestitamo! Danes pa vam zastavljamo precej težko nalogo. V uredništvo nam je zbiratelj starih razglednic Franc Kočar iz Britofa, prinesel razglednico z datumom 1917, za katero pa ne ve, kateri kraj oz. gostilno aH nekaj Podobnega predstavlja, če kdo prepozna kraj, naj nam to napiše na Naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, do petka, 26. novembra. Tudi tted te odgovore bomo z žrebom razdelili pet nagrad po 1.000 tolarjev. Tržiški radio ima za sabo kar dolgo delovanje. Kdaj si se mu ti pridružil? "O nastanku radia je morda zanimivo to, da ga je ustanovila takratna Socialistična zveza s pomočjo denarja iz ljudskega posojila. Pred 31 leti še ni bilo nobene postaje, ampak sta Eokojni Miloš Babic in Milko Loblek pod pazduho prinesla magnetofon k oddajniku na gradu za prenos programa iz Ljubljane ter pošiljala program iz Tržiča direktno v eter. V tistem obdobju je prenehal izhajati Tržiški vestnik, zato so domačini dobivali vse več novic prek radia, ki je pozneje dobil prostore in opremo.Sam sem se z radiom spoznal leta 1974 kot urednik mladinskega programa, ki sem ga pripravljal dobre dve leti. Po vrnitvi s politične dolžnosti in od vojakov sem začel opravljati 1979. leta novinarske naloge. Le-te sem po nekajletnem delu v Socialistični zvezi [>onovno sprejel leta 1987. Štiri eta pozneje sem prevzel še uredniško in direktorsko dolžnost, s katero sem se kot edini delavec ponovno spoprijel letos {'eseni. Če se ozrem nazaj, je >ilo na tej poti veliko težav, vendar sem se skušal ob tem kaj naučiti. Največ mi pomenijo srečanja z zanimivimi ljudmi." Kako izgleda opravljanje novinarske m uredniške naloge hkrati? "Delovni dan se začenja zgodaj. Večino delovnega časa bi sicer moral nameniti novinarstvu, a se to največkrat prenaša v prosti čas. Zjutraj je namreč treba najprej pregledati pošto in poskrbeti za poslovne zadeve, pozneje pa se dogovarjati s sodelavci o tekočih nalogah. Trenutno imamo na voljo samo tri ekipe s tehnikom in moderatorjem za vodenje programa. Ce je potrebno, se vsedem tudi za mešalno mizo, pa sam pripravim oddajo. Največ oddaj posnamemo ob petkih, da m treba delati v živo ob nedeljah." Kmalu boste oddajali vsak dan. Katere novosti pripravljate? "Program že nekaj časa ni tak, kot bi si ga želel sam, ali ga pričakujejo poslušalci. Od 29. novembra bo naš radio oddajal vsak dan. V ponedeljek bomo obletnico postaje praznovali z oddajanjem med 12. in 19. uro zvečer, ko bo med razvedrilnim sporedom tudi vrsta nagradnih vprašanj. Potem se bo radio oglašal med tednom od 16. do 19. ure in ob nedeljah od 10. ure do 15.30. Noben dan ne bo minil brez stikov s poslušalci, ki jih želimo ponovno privabiti k poslušanju z novimi oddajami. Ob ponedeljkih bomo pregledovali, kako smo preživeli prejšnji teden, ob torkih , kaj se dogaja v prostem času, ob sredah preživljali z glasbo, ob četrtkih prebirali tudi strankarske vesti, ob petkih približali ljudem kulturo, ob sobotah poiskali zanimive prebivalce in ob nedeljah povabili kam na kosilo. To so le nekateri drobci iz sporeda, med katerim bomo svoj prostor odmerili tudi komercialnim in propagandnim objavam." Menda razmišljate tudi o nekaterih tehničnih posodobitvah postaje? "To bo v prihodnosti nujno. Izboljšati moramo slišnost na UKv-področju. Za neposredno oglašanje s terena moramo zagotoviti UKV-zveze s studiom. Zelo kmalu bo treba vzpostaviti tudi sodobnejše zveze z oddajnikom." • Sto-jan Saje Ne tako davno,' ravno ob Prvih ukrepih prve slovenske osamosvojitvene vlade, je nekdo izustil preroške besede. Dejal namreč ie, da se vse suče v tej smeri, da bodo odslej odločno najbolje živeli - advokati! No ja ■ advokatom nikoli ni "Ho kaj posebno hudo, saj se nasploh kaj radi toŽarimo. Kakršna tožbarska evforija pa le danes zajela vseslovensko srenjo, je pa Že od sile! Kar poglejte malce naokoli We leti se na sodnijo samo zaradi spornih vaških poti, plotov in drvarnic ali zaradi oslove sence, na sodnijah je na tisoče sporov Zaradi prekinitev delovnega razmerja, saj se sodobni mened-**rčki čutijo ene male bogove P te en dva tri vržejo ven - pa tpŽi, če hočeš/ Pa privatizacijski "* gospodarski kriminal pa ne v«m kaj še vse! Demokracija je tudi na področju čisto vsakdanjega komuniciranja med ljudmi v te zadeve znesla pravi elan Hobi Modo. Saj niti nisi več normalen, kaj Sele moderen, če ne čivkaš naokoli, da si koga tožil! Pa "iagari samo zaradi oslove sence! Narod postaja obseden od (°Žba! Nič ne rečem, če kdo o *omu javno reče, da je njegova Z*na ku..a, on pa navadna crka! "f*j se sodno iznese, da je njegova žena v tej smeri krepostna, on pa delaven dedec! Kakšne Posebne koristi s tisto sodbo v *fnenu ljudstva tako ali tako ni -P pa notranje zadoščenje tolikanj bolj polno. Komur seveda le! r Prav ta tip tožb in sodb, verbalni doživlja pravo evforijo. Saj je postalo že čisto običajno, da v redakcijo prilomasti kakšna gorila, ki se je v inicialk-ah prepoznala v kakšnem pretepu. Recimo: ti napišeš A. B. in C. Č. sta se kot dve surovini spravila nad mimoidoče. Pa ti v redakcijo prigrmi neki A. B. iz Domžal, križem gleda in rjovi da se on že ni tepel - da pa bo travnik! Popravek! Sicer bo tožil! Jasno je samo to, da vsenaok-rog kar vrvi od divjih groženj in kliče po pravici in skazici. Že vsa leta od osamosvojitve sem se za javno izrečene besede med seboj in posamično toži bivša in sedanja politična in gospodarska elita, vsi skupaj pa najraje prigriznejo vsako piko in vejico in tožijo - novinarje. Teh tožb Dohtar naj bo! Vsevprek se vsi tožarimo - jaz tebe, ti mene, oba pa tretjega. Če imate nadebudnega šolarja in de še zmorete študij, prepričajte ga! Še sto let bo v tej deželi najbolj profitna -advokatura! tožil, ker da se čisto sigurno čita, da je to on in noben drug A. B.! Nobenega pojasnila! On bo kar tožil! In sploh ne bi smelo biti nič čudnega, če doživite naslednjo telefonsko intervencijo. Bila je prometna nesreča in avto je zletel s ceste. In ta avto je po časopisni vestički priletel na dvorišče. Kaj pa še! Telefonski glas divje razlaga, da tam že ni nobenega dvorišča - tam je travnik in kdor je normalen, vidi, da ni dvorišče, ampak kot listja in trave, tako, da je vse skupaj postalo že silno duha-momo. Pravi dolgčas! Ni daleč dan, ko bomo takih tožba do grla siti in nas vobče ne bo zanimalo, komu je bilo v imenu ljudstva dano zadoščenje. Še posebej zato ne, ker naša sodišča pač ne morejo upoštevati zahtevkov po ne vem kolikšnih milijardnih odškodninah. V tem odškodninskem delu nismo Amerika - čeprav si nekateri upajoče predstavljajo, da bodo ob dobljeni tožbi juhuhu zaslu- žili! In da bo druga stran kar cepnila in pri priči »krepnila«! In potem s trebuhom za kruhom capljala po Sloveniji Po svetu vzbudi zanimanje kakšna mastna odškodninska tožba proti zdravstvenemu osebju ali dotičnim zdravnikom, ki so bolnika »zašuštrali* ali kaj podobno pomembnega in življenjsko usodnega. Ali kakšna tožba kakšne nage filmske dive ali kakšen znan književni ali umetniški plagiat. Ali kakšno dobro tehnološko vohunstvo. Skratka: zanimive zadeve. Se v mar pa jim ne bi bilo.. »kva je en ata iz parlamenta d'jal o gospici iz taistega parlamenta ali kako je okvalificiral gospoda iz druge stranke. « Predvsem pa: na kraj pameti jim ne bi padlo, da bi novinarjem grizli pike in vejice, saj je - vsaj v Ameriki -vsakemu politiku velika čast in ugled, da, denimo, sploh pride na televizijo. Tam ga pa noben novinar ne tapka z belimi rokavicami ampak pošteno zmasira. Da bi za masažo vrnil s tožbo? Nikdar! V tej deželici pa zgledi vlečejo: če že oni na vrhu kar naprej obletuje jo sodišča, zakaj pa ne bi vsi <» iskali zadoščenja drugje *>? In ker bomo vsevprek vsi v tožbah, bo prej ali slej kazno,da bodo največ od teh zadoščenj imeli tisti, ki v resnici ta zadoščenja vedno otipljejo med prsti -advokati. Zato! Če imate nadebudnega šolarja in če še zmorete študij, prepričajte ga! Še sto let bo v tej deželi najbolj profitni -jezični dohtar! • D. Sedej Rdeča pesa Za obnavljanje krvi Dolga stoletja je bila rdeča pesa le zelenjava, tako kot marsikatera druga vrsta iz rodu Beta. Šele pred nekaj desetletji so v rdečem pesinem soku odkrili učinkovino antocian, ki deluje proti tumorjem in so ga nekoliko prehitro propagirali kot sredstvo proti raku. Gotovo pa je, da sok in meso rdeče pese s pospeševanjem obnavljanja krvi zavirata razvoj rakastih cehe. Rastlino z uspehom uporabljajo pri levkemiji. Sok rdeče pese deluje proti malariji, uravnava krvni pritisk, znižuje temperaturo in preprečuje gripo ter prehladna obolenja. Iz sveže naribane in nekuhane pese stisnemo sok, ki ga pijemo več dni po eno do dve skodelici. Če peso vlagamo kislo, moramo uporabljati le pravi vinski kis, ker umetni kis le delno uniči pesine učinkovine. Gornje smo našli v knjigi NARAVNI ZDRAVNIK -zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je izšla prt SLOVENSKI KNJIGI. In kaj dodala še dr. Ašič? To zdravilo je učinkovito tudi pri bolezni sečil, jetrnih in žolčnih boleznih. Kot dopolnilno zdravilo velja pri obolenju nadledvičnih žlez. Aminska kislina v pesi ugodno vpliva na delovanje živcev in možganov. Sok žene na vodo, topi sečno kislino, celi rane. Ljudje z občutljivimi pljuči in slabotni otroci naj uživajo pesin sok, oslajen z medom. Pri težjih boleznih je treba spiti dnevno pol litra soka, ko se stanje izboljša, pa četrt. Tomšičeva 36, Kranj pod vel bom nasproti poročne dvorane Tel.: 221-238 • hrana za zdravje: vse iz soje, kalčki, tofu, kaša, domača moka • novo za vegetarijance: paštete, namazi, omake • zdravju prijaznejša kruh in pecivo • hrana za različne diete: sladkorna, želodčna, celiakija • naravna kozmetika Scheller, Biokosma, Herbaflor • NOVO: ALGA SPIRUUNA za večjo odpornost, boljšo kri, z vitamini • zelišča, čaji, mazila Pridite v JEREBIKO po nasvet za zdravo življenje! Delovni čas: 9.00 -12.30 In 15.30 -19.00, sob. 8.30 • 12.00 -78*r~ Grajski stil Vsaj eno lepo belo bluzo naj bi imela ženska v svoji garderobi, mlada in ne več čisto mlada. Za posebne, praznične priložnosti naj bi bila iz čipk ali vsaj obrobljena s čipkami. V modo prihaja tako imenovani "castle stil", ki vrača romantiko grajskih gospodičen in gospa. Prav tako polna elegance pa so tudi blaga: čipkasta bluza, žametna vestja, svilena črna pentlja, široko hlačno krilo iz opečnato rjavega volnenega krepa (v Suknovih trgovinah jih imajo v široki barvni paleti). Izredno lepa garderoba tudi za večer, v kombinaciji z belo jakno tudi za gledališče, koncert... TO 3TESEC Rff VRTS Pred hujšim mrazom pospravimo v klet še zadnje glave kitajskega ohrovta. Bolje se drži v kleti kot na prostem. V kleti vzimljena endivija rada gnije in jo redno pregle-dujmo. Večji škodi se izognemo, če sproti odstranjujemo vse nagnite liste, ker bi se gniloba hitro razširila tudi na sosednje rastline. Zemljo, v kateri je vložena endivija, večkrat navlažimo, da glave ne uvenejo. Pri zalivanju pazimo, da ne o vlažimo tudi listov. Ohrovt je izjema in ga lahko pustimo še vedno na prostem, vse druge kapusnice pa spravimo pod streho. Oktobra sajena zimska solata mora dobiti zdaj varovalno odejo. Mraz v brezs- nežnih zimah močno poškoduje zimsko solato, zato je vedno priporočljivo zavarovati gredo z odejo iz smrekovih vej, ki preprečuje sončnim žarkom pristop do rastlin; s tem je tudi v zimah brez snega transpiracija močno zmanjšana in solata bolje prezimi. Mangold, ki smo ga oktobra osipali, naj dobi novembra še dodatno varovalo. Zelo primerne so smrekove veje, saj preprečujejo izsuševanje rastlin, če pozimi ni snega. Proti koncu novembra si pripravimo v kleti še eno zalogo pora. Seveda moramo spraviti zadnji obrok pora v klet, preden zemlja zamrzne. po§Ku§3mo se mE Dobra krompirjeva juha / kg krompirja, lovorov list, sol, 10 dkg masti S dkg moke, 10 dkg čebule, 2 dkg česna, peteršilj, majaron, poper, 1 klobasa, kis ali belo vino. Olupljen krompir razrežemo na kocke. Damo ga v lonec in zalijemo s 3 litri vode. Dodamo lovorov Ust in solimo. Ko je krompir skoraj kuhan, ga zgostimo s prežganjem. Na masti svetlo prepražimo moko, dodamo na drobno sesekljano čebulo, ko tudi ta zarumeni, pa še na drobno sesekljan česen, peteršilj, majaron in poper. Ko prežganje zadiši, ga stresemo v juho. Dobro prevremo in primešamo na rezine zrezano klobaso. Okus popravimo s kisom ali belim vinom in soljo. Juha je okusnejša, če ji dodamo še malo kisle smetane. Iz šolskih klopi VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ V Zlati skrinjici Vrtiljakove lestvice je že tretja pesmica po vaši izbiri. Novembra ste največ glasov namenih simpatični italijanski skladbici UN GIALLO IN UNA MAMO. Izmed številnih kupončkov, ki ste jih poslali na Radio Kranj, sta bili zadnjič za nagrado Gorenjskega glasa izžrebani: Nina Janša, 64260 Bled, Stagne 7, in Ines Trškan, 64000 Kranj, Jaka Platiše 3. Čestitamo. Lestvica novembrskih petih "naj" pa je takšnale: 5. PESEM ZA MALO SPAKO 4. MADDALENA LA BALENA 3. MOJ RAČUNALNIK 2. MIZLA FIZLA 1. UN GIALLO IN UNA MAMO Za naslednji torek bo Romana Krajnčan pripravila pet novih predlogov za glasovanje, zato danes kupončka ni. Seveda pa ne pozabite prisluhniti tudi današnjemu vrtiljaku na Radiu Kranj ob petih popoldne, ko bo gost v studiu "večni otrok" Andrej Šifrer. NAGRAJENI SPIS Ne sodi po videzu! Za trdo roko se utegne skrivati dragulj. To leto smo v Soli dobili novega učitelja. Poučuje matematiko in fiziko. Ko so nam učitelji in učiteljice v šestem razredu razlagali, kako dobro uči in da je "full faca", smo mislili, da bo še boljši od prejšnje učiteljice. Bilo pa je tako. Prišel je prvi šolski dan. Vsi smo nestrpno čakali, da bi videli našega novega razrednika. Iskali smo ga po vsej šoli. Končno smo ga dobili. Bil je v zbornici. Najprej so ga šle pogledat punce. Ko so prišle nazaj, so naredile nekam čuden, skoraj bi lahko rekli značilno nezadovoljen "fris". Skratka, fantje smo ugotovili da hoče vsaka izmed njih pokazati da so doživele hudo razočaranje. Hitro smo odšli pogledat še mi in zdelo se nam je enako. Bili smo zelo razočarani. K pouku matematike in fizike smo zelo neradi hodili. A glej! Po kakšnem mesecu smo se nanj navadili in postal nam je všeč. Vedno nam pomaga pri nalogah, skratka, naredi vse, da bi razumeli in da bi pri pouku poslušali in sodelovali. Sedaj nam je žal, da smo ga na začetku sodili po videzu. Res je, v njem se skriva dragulj dobrote. • Andrej Grobovšek, 7. a r. OŠ Matije Valj a v ca, Preddvor Pilove nagrade tudi na Gorenjsko V uredništvu Pila, tednika za najstnike, spodbujajo tudi ustvarjalnost mladih na različnih področjih, med drugim pripravljanje in izdajanjih šolskih časopisov. Vsako leto ?ilovci razglasijo najboljše asopise, nagrajene ustvarjalce in njihove mentorje pa povabijo na srečanje. Letošnje srečanje bo danes v Ljubljani. Med dobitniki Pilovih priznani za leto 1992/93 so tudi šolska glasila z Gorenjskega. Edino priznanje za likovno Eodobo gre v osnovno šolo >avorina Jenka v Cerklje glasilu Odmevi izpod Krvavca. Priznanje za razredno glasilo pa Pil daje za Osmov glas in Priročnik za vznemirjanje iz osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas. • H. J. Moja mama Moja mama dela od jutra do večera. Sploh ne vem, če kaj počiva, zmeraj krožnike pomiva. Kuha, čisti, pere} z nami knjige bere. Čeprav je včasih jezna name, nočem nobene druge mame. • Martina Zaletel, 5. b r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Maria Treben Zdravje iz Ho&je kvarne Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revrne, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih Ž& različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vez/l?** tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige. B«a.ws!i»«isafflH KNJIGA ZA VSAKO DRUŽINO! NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:................................. Ulica in hišna št......................s.......... Kraj in poštna št................................• Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, TeL/Ea 063/27-734 Podarimo si zdravje! Resnična zgodba žabice Regice Pozdravljeni! V mesecu oktobru (mesec požarne varnosti) smo v naši šoli naredili strip o Žabici Regici. Ponudili smo ga našim gasilcem, kjer pa ni naletel na ugoden sprejem. Ker pa srrK> v njegovo izdelavo vložili veliko Časa, truda in nam je strip tudi všeč, ga pošiljamo vam v vpogled in morebitno objavo. Z najlepšimi pozdravi, učenci in učiteljice OŠ Žabnica Povsod je vladal preplah. Regica/e izgubila očka in mamo fn vsa obupana iskala pomoč Strip je tudi nam zelo všeč, če povemo po vaše; naletel je na zelo ugoden sprejem. Žal je polovička strani v Gorenjskem glasu enkrat na teden premajhna, da bi objavili vsega-Upamo, da vas bomo razveselili in potolažili tudi z eno samo slikico. Pa še to: avtorji stripa so cetrtošolci Tina Peternelj, Tina Lahajnar, Petra Fireder in Urh Perne. Bravo! Na drsališču Popoldne sem odšla na kosilo k stari mami. Ko smo pojedli, se01 bila še malo pri sestrični Kaji. Pogovarjali sva se o drsan|u Pomislila sem, če bi res ta dan odšli na drsališče. Tako je tudi bil0. Ker so mi bile drsalke že premajhne, mi jih je posodila Kaj8' Poklicali sva še prijateljico Tejo. V dvorani smo se preobule, na glavo smo si dale trakove. >° smo po dolgem času spet stopile na led, smo mislile, da sploh £ znamo več drsati. Pa ni bilo tako. Res je, da smo se na začeti^ držale za roke. Kmalu pa smo se spustile in drsale same. Bil° l kot po navadi; misliš, da ne znaš več drsati, ko pa prideš na ler' vidiš, da je čisto preprosto. Ko smo se utrudile, smo se ustavile • se prijele za ograjo drsališča. Čas je kar hitro minil in kmalu sfl1^ morale z ledu. Po nas je prišla Kajina mami. Preobule smo se čevlje in snele trakove. Tako je minil moj najlepši dan počitnic. • Tanja Simonovič, 4. b r. OŠ Lucijana Seljaka, Kranj Priloga Gorenjskega glasa o škofjeloški občini(l) Letošnji častni občan Škofje Loke pravi: "Vedno sem se predstavljal kot Slovenec" Podelitev naziva častni občan Škofje Loke je bila izpeljana v komaj treh tednih, saj je bila ta čast podeljena misijonarju, ki opravlja svoje poslanstvo že 59 let v Indiji, prav sedaj pa je bil na £nem od redkih obiskov v rojstnem kraju."" škofja Loka - Le dober teden Je od tega. ko so v kapeli Puštalskega gradu na posebni slovesnosti podelili misijonarju salezijancu Pavlu Berniku podelili naziv častnega občana Škofje Loke. Ob zahvali Je tedaj ganjen dejal, da se še spominja, kako Je kot sedemletni deček pred skoraj sedemdesetimi leti opazoval na dvorišču tega gradu neko kulturno prireditev, ki ga je zanimala, ni pa Je razumel, nikdar pa ni Pomislil, da bo tu doživel prireditev njemu v čast. Obiskali smo ga na domu v Puštalu le dan pred vrnitvijo v daljno Indijo. * Gospod Bernik, kaj vas je kot sedemnajstletnega fanta vodilo ▼ svet? "Slovenijo sem zapustil že s trdnim namenom, da grem v misijonstvo, ki je, kot je Znano, poslanstvo. O tem sem že slišal kot majhen °trok in pozneje kot gimnazijec veliko bral. Posebej je na mojo trdno odločitev, da grem na to pot, vplival tedaj mlad misijonar Primorec iz Goriških Brd Karel Mlekuš, ki je sijajno delal v hribih Megalaje * državice v hribih severovzhodne Indije in žal končal svoje delo m življenjsko pot že po treh letih služenja. Odločil sem se, da stopim po njegovih stopinjah." * Odšli ste ie pred zaključkom šolanja in gimnazijo ter študij bogoslovja in filozofije končali v Indiji? "V škofji Loki sem končal Pet takratnih razredov osnovne sole in štiri razrede nižje gimnazije z malo maturo. Po prvem letu višje gimnazije sem °dšel v Indijo m tam maturiral. Temu je sledila pedagoška praksa, kot je to potrebno pri »as salezijancih, saj je naš Poklic vzgojiteljski. Temu je sledil študij m skupaj je minilo devet let, preden sem postal duhovnik in v polnem smislu misijonar." * Kje ste začeli s svojim poslanstvom? "Svoje delo v Indiji bi lahko razdelil na tri obdobja: v prvem in v tretjem obdobju sem bil največ v tako imenovanih formacijskih zavodih (pri nas temu rečemo semenišče), kjer so se škofijski bodisi redovniški duhovniki pripravljali za duhovniški stan. Deloval sem kot Srofesor klasičnih jezikov in v ogoslovju predaval staro krščansko literaturo - patristi-ko. Bil sem tudi duhovni voditelj - spiritual po teh zavodih. Vmes pa sem bil devet let v pravem misijonu v Nagalandu v severovzhodni Indiji, kjer je bila naša osnovna naloga evangelizacija - delo z ljudmi, ki niso bih kristjani, in dosegel, da je precej teh hribovcev prestopilo v katoliško cerkev. Kes so jih klicali za lovce na človeške glave, vendar seje to dobesedno dogajalo v prejšnjem stoletju. Sam sem videl dokaze o tem, saj so tovrstne "trofeje" nekateri plemenski poglavarji ohranili do današnjega dne. Sam z njimi nisem imel nikakršnih težav, celo več, mirno lahko zatrdim, da so bih zelo prijazni ljudje. Naša služba in stan sta nam seveda nalagala, da se ne vme- šavamo v prepire in sovražnosti, ki so se tam pojavljali, nekaj časa so bile celo težnje in boji za odcepitev od Indije. Je pa vse to oviralo naše delo." * Vaše delo je zahtevalo tudi poznavanje jezika, kar v Indiji, kjer je menda kar 14 različnih jezikov, ni enostavno. Kako ste premagali to oviro? "V Indiji živi 14 plemen, ki imajo vsako svoj jezik, vendar sem se uspel naučiti le enega izmed njih - angami. Jezik je izjemno težak, saj je podobno kot pri tajskih jezikih, poleg oblikovanja glasu, pomemben tudi ton, ki ima svoj pomen. Obvladal sem ga na pogovorni ravni, medtem ko sem imel za daljše pridige vedno težave." * V domovino ste se vračali bolj poredko, le približno na vsakih deset let in v daljni Indiji preživeli tudi čas. ko so se v Sloveniji bili boji v času druge svetovne vojne in nenazadnje tudi Po sledi pisem, ki so odmevala naie osamosvajanje pred dobrima dvema letoma. Kako ste spremljali te dogodke? "V času druge svetovne vojne sem bil od domovine in domačih popolnoma odrezan, saj tedaj ni bilo mogoče poslati niti dobiti niti pisma. Najbolj vesel dogodek v življenju duhovnika je vsekakor dan posvetitve, vendar je bil moj skaljen z žalostnimi vestmi iz domovine, saj je vojna v naši družini zahtevala kar tri življenja. Povsem drugače je bilo z dogodki pred dvema letoma, ko je bilo mogoče tudi v Indiji v medijih videti in prebrati, kaj se dogaja v Sloveniji. Vesel sem bil razvoja demokracije, vendar me je stisnilo, ko sem na televizijskem ekranu videl boje z jugoslovansko armado. K sreči se je v desetih dneh to hitro končalo in z malim številom žrtev." * Po podelitvi naziva častnega občana Škofje Loke ste dejali, da ste nad to častjo presenečeni. Kaj vam to pomeni? "Res sem bil nad tem dejanjem zelo presenečen, saj sem bil skoraj celo življenje v tujini in za slovenski narod nisem mogel veliko narediti.Res sem vedno poskušal predstavljati na svoj način Slovenijo, razložiti, kje je in kaj pomeni biti Slovenec, kar v veliki Indiji ni niti najmanj enostavno. Po starem francoskem pregovoru 'noblesse ob-lige' (naslov obvezuje) pa mi to nalaga tudi nove dolžnosti in potrudil se bom, da predstavim slovensko kulturo in plemenitost." • S. Žargi FOTO: Janez Perko "Demokracija, kakršne ne poznam!" škofja Loka - Mnogi bralci časopisa Delo so postali pozorni ob objavah prav nenavadno ostrih Pisem, ki Jih Je v tem letu v rubriki pisma bralcev objavil dr. Franc Nose iz Škofje Loke. Obiskali smo ga in mu v avtortziranem pogovoru dali priložnost, da se predstavi ter razloži svoje vzgibe za odzive na aktualne politične razmere. * Opazili smo vaša pisma v Delu, ki zelo kritično Posegajo v naš politični vsakdan. Kaj vas je spodbudilo k takemu pisanju? "V Slovenijo sem se vrnil z yelikimi predstavami o demokraciji, ki sem jo drugače razumel, kot to sedaj opažam fu. Lotil sem se pisateljevanja 10 ne da mi miru, da ne bi občasno napisal tudi kakšno Pismo v časopis. Ne vem še, kaj bo iz mojega pisanja nastalo: novela ali celo roman, želel pa bi, da avtobiografsko osvetlim svojo usodo, ki sem jo doživel, in ni samo moja." Za kakšne izkušnje os. usodo gre? "Avgusta 1943 sem bil kot mlad fant Prisilno mobiliziran v nemško vojsko, Preživel fronto v Franciji in Italiji in se ob koncu vojne znašel na Koroškem. Od tam so nas vrnili v Slovenijo in tako sem prek Vetrinj prišel v zapor na Škofjeloškem gradu, kar je najbolj grenak spomin v mojem življenju. Po selekciji Udbe v Šentvidu me niso poslali v Kočevski Rog, Pač pa spustili, vendar so me leta 1948 Ponovno zaprli z obdolžitvijo sodelovanja s tujimi vohunskimi službami, za katere sem Ipdaj prvikrat slišal. Šele po izpustu iz tega drugega zapora sem dobil vse tisto, kar je omogočalo tedaj preživetje in možnost, da s Šolanjem nadaljujem. Študij medicine sem opravil v rekordnem času, vendar sem v Poklicnem razvoju naletel na vedno večje ovire. Ker sem se čutil sposobnega doseči kaj več, sem se odpravil v Nemčijo." Rekli ste, da nas v naši praksi uresničevanja demokracije marsikaj moti. Kaj bi omenili na prvem meatu? "Najbolj seveda moti, da so trobente prejšnjega sistema zamenjale svoje rdeče ustnike z zelo raznobarvnimi, in nas vodijo v najbolj okrutenmafijski kapitalizem. Kljub temu da me mnogi zmerjajo z belogardistom, mi groze na najbolj primitivne načine, sam nikdar ne želim zanikati NOB kot enkratnega dejanja našega naroda, vendar hkrati ne bi smeh pozabiti, da je pustil ogromno krivic in zmot. Zlasti ne i smeh pozabiti tistih več kot 12 tisoč preprostih fantov, ki so jih pokončali v pobojih po vojni, kar je na žalost tudi dogajanje brez primere v zgodovini, krivi pa so bili le toliko, da so nasedli propagandi proti komunizmu. Sprava bo dosežena le takrat, ko se bodo osvetlile vse plati naše preteklosti in priznale vse zmote. Nič manj kot te enostranske preteklosti me ni strah tudi oživljanja strasti, ki jih opažam na slovenski desnici, in ki so prav tako enostranske. Celo več: oživljajo strasti, ki bi lahko pripeljale do prav tako tragičnih zmot in dogodkov, kot so se zgodili v preteklosti, seveda na drugi strani. Sicer pa je treba povedati, da oznake levo in desno v Sloveniji še zdaleč nimajo pravega Eomena: kot ni direktor Hit-a Kovačič, ljub svojemu članstvu v SDP, na levici, bi tudi o pravi desnici bolj težko govorili. Sam sem privrženec stoletne socialdemokratske ideje, kot jo goji nemška socialdemokraci- Dr. Franc Nose Je upokojeni zdravnik • ginekolog, onkolag tn bolečinski terapevt, h se je specializiral in 26 let delal v Nemčfjf. Speci£dizacya mu je bila, kot pravi, pri nas iz političnih razlogov odklonjena, zato seje odpravil v Freiburg. kjer je ponovno opravil doktorsko disertacijo, opravil specializacijo in dosegel naziv oberarts (kar ustreza našemu nazivu primari}). Dvajset let Je delal na zasebni kliniki specializirani za rakasta oboljenja na dojkah In rodHih. Dabl mogel opravljati dela, za katerega seje usposobil, je moral prevzeti nemško državgojistvo in vrniti Jugoslovansko. Rojenje sicer v Ribnici vendar Je otroštvo preživel v Škofil Loki in fr zato šteje m svoj dom V Skoflo loko se Je vrnil pred dobrim letom po upokojitvi ja, kjer je v središču pozornosti skrb za malega človeka, skrb za enake možnosti vseh ljudi." * Govorite trezno in strpno, pa vendar nekatera vaša pisma niso takšna. Včasih iz njih veje pravo sovraštvo. Kako to, kaj vas tako iritira? "Veliko tega je. Začel bi lahko s sestavo slovenske vlade, ki je zagotovo unikum, koalicija nezdružljivega. Praktično za vse naše stranke bi lahko ugotovili, da so daleč od tistega, kar se pod imeni, ki jih nosijo v svetu razume: naši krščanski demokrati so v bistvu cerkveni demokrati, liberalni demokrati preoblečene partijske piščalke, prenovitelji se trudijo, da bi spoznali socialdemokratke ideje, vendar svojih vrst starih struktur ne znajo očistiti. Socialdemokrati so napravih veliko napako, ko so s krmila odstranili dr. Pučnika in vse stavili le na Janšo in razen ministrskega položaja v obrambnem ministrstvu res ni nobenega razloga, da se mažejo s to koalicijo." Š. Žargi FOTO: Janez Perko Prilogi na pot Že tretji torek zapored ponujamo bralcem Gorenjskega glasa prilogo posvečeno eni od gorenjskih občin, tokrat je to Skojja Loka. Rekli boste morda, da z imenom nismo posebno izvirni vendar smo ga izbrali zato, ker prav obe Sort Poljanščica in Selščica združujeta ves škofjeloški prostor, to pa je na Škofjeloškem včasih tudi pomembno. Želeli bi, da postane to vaša priloga zato vas vabimo k sodelovanju. Veseli bomo vašega mnenja idej in predlogov o stvareh, ki vas zanimajo, pa tudi vabil, če nam imate kaj zanimivega povedati Čez šest tednov pa Ob Sori zopet nasvidenje. Pozorni opazovalec morda ni spregledal, da sta pri obnovi občinske stavbe v Skorji Loki ostali na pročelja dve površini neobdelani. Na ti površini naj bi spomladi poslikali freski, ld ponazarjata vhoda v dolini, osnutka fresk, ki jo je pripravila Maja Šubic, pa sta na ogled pri tajnici predsednika skupščine. SKBBAMKAD.D. OBČANI, OBRTNIKI INPODJETNIKI SVOJE BANČNE POSLE LAHKO OPRAVITE V ŠKOFJI LOKI. Novi svet 22 - "kapucinski samostan" vsak dan. razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Tel.:064/622-567 Izven delovnega časa vam je na isti lokaciji na voljo tudi BANKOM A T. V prostorih na Titovem trgu 4/b (Agencija Alpetour) - IV. nadstropje pa nudimo vse storitve za PODJETJA. Tel.: 064/621-961 OBIŠČITE NAS Z VESELJEM VAM BOMO USTREGLI Prizadevanja, da bi za Visoko našli dejavnost, so še vedno neuspešna Kaj se bo Tavčar le obrnil? Zupan zaman opozarja, da bi se morala občina začeti obnašati poslovno, predsednik izvršne; sveta pa svari pred ponavljanjem skoraj katastrofalnih napak. Škofja Loka - Zagotovo ga nI prebivalca te občine, ki ne bi postal 9labe volje, ko se pelje po Poljanski dolini ln ugleda samevajoče Visoko - biser, ki ponovno vse bolj izgublja svoj lesk. kot da bi na občini pozabili, koliko Je bilo že tam vloženega, plačanega na tak ali drugačen način lz naših žepov. Res Je, da se pri tem ne kaže zaletetl in ponoviti že hude izkušnje preteklosti, kakor je tudi res, da še nobena država nI bila dober gospodar, kar drži zlasti za našo. Tudi mnogim objektivnim okoliščinam lahko verjamemo, vendar se dolgo preprosto ne bo moglo več odlašati. Se bo morda bogat(eJš)a LJubljana spomnila na to. da Je bil dr. Tavčar njen župan, ln našla priložnost, da Visoko uporabi za svoje potrebe državne prestolnice, ali pa bo Tavčar še moral dolgo zreti stran od svoje domačije. Takole menita v občini najodgovornejša: čan sem namreč, da imamo v hiši dovolj strokovnjakov, ki bi bih sposobni pnpraviti poslovni projekt o tem, kako gospodariti z občinskim premoženjem, tako pa čakamo, da se bo našel nekdo drug, ki bo z lastnim interesom zadovoljeval še našega, kar gre že samo po sebi bolj težko skupaj. Ni Visoko edini problem te občine. Poglejte samo, kaj se dogaja s Kaščo, saj je to praktično identični primer. Denar davkoplačevalcev vlagamo, da bi rešili objekte, vendar brez prave predstave o tem, kaj bi v končni fazi sploh radi, nato pa iščemo upravljalce in programe, ki smo jih sposobni pripraviti tudi sami. Dejstvo pa je, da revitalizacija takih objektov zahteva mnogo širši program, ki lahko postane tudi poslovno zanimiv. Povsem enako se lahko zgodi z nakupom Homanove hiše, kjer naj bi občina uveljavila predkupno pravico, vendar, ah ne obstaja resna nevarnost, da se nam ponovi Visoko in Kašča? Prav razveseljivo v zadnjih mesecih v Škofji Loki oživlja zasebna iniciativa, le na občini se pri tem nič ne premakne." Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta: "Tekočega arhiva o Visokem se nam je na občini nabralo za kar zajeten kup, ki se nabira še iz časov, ko še nisem bil na tej funkciji, še v prejšnji službi sem izvedel, da je že dogovorjen podpis pogodbe z najemnikom Slovencem iz Avstrije in takrat sem le izrazil mnenje, da bi pred tako odločilnim podpisom kazalo to vsestransko preveriti vse možnosti in kandidata (e). Nisem seznanjen, zakaj je že dogovorjeni slavnostni podpis tedaj odpadel, vem le to, da je g. Anderlič poleti 1990 zelo priganjal k podpisu, mi pa smo se lotih pnprave pogodbe. Občina je bila tedaj kar pod velikim pritiskom, saj je tedanji kandidat kar s precejšnjim deležem to investicijo založil, to pa Peter Hawlina, predsednik občinske skupščine: "Z Visokim se operativno ne ukvarjam, saj v celoti zadevo vseskozi vodi izvršni svet, kar pa ne pomeni, da o tem ne razmišljam. Predvsem lahko ugotovim, da se ta občina nikakor ne zna poslovno obnašati, saj kljub dejstvu, da razpolaga s precejšnjim premoženjem, z njim ne gospodari. Ne samo to, da imamo sicer natančno popisan vsak stol na občini, hkrati pa niti natančno ne vemo, katerih objektov in zemljišč smo lastniki - ko sem že pred leti zahteval tak seznam, ga kljub opominjanju po dveh ali celo treh letih nisem dobil - nihče mi noče niti prisluhniti o tem, da je že čas, da začnemo razmišljati drugače. Prepri- niso bile okoliščine primerne za enakopravna pogajanja. Ko smo ga izplačali, so nadaljnja pogajanja propadla. Temu je sledil razpis - Iščemo dobrega gospodarja, ki smo ga objavili v tujih in domačih časopisih, in konec leta 1991 smo bili s skupino Poljancev ter enim Slovencem iz tujine že zelo blizu podpisu pogodbe. Žal se je ta dogovor izjalovil, ko se je s posojilom umaknila Gorenjska banka. Sledilo je veliko ljudi z raznimi idejami, večina z načrtom, da na Visokem uredijo preprosti gostinski obrat ah celo bifejski objekt, kar seveda ni sprejemljivo. Zavedam se škode, ki tam, kjer se nič ne dogaja, nastaja, vendar ne prevzemam odgovornosti za to, da se nam slaba izkušnja, ki bi bila za Visoko že skoraj usodna, še enkrat ponovi. Ni malo takih slabih izkušenj tudi v drugih občinah, ko najemniki, ko obupajo objekte vračajo. Ni izgovor, vendar imamo v prej omenjeni dokumentaciji tudi dopis, ki ugotavlja, da ga odvrača tudi bližina rudnika urana Žirovski vrh. K temu je potrebno tudi upoštevati dejstvo, da se vlaganja v slovenski turizem iz tujine še niso začela, saj je razpad Jugoslavije in dogajanja v naši neposredni soseščini pri zaupanju tujcev opravil svoje. Domači kapital se usmerja v kratkoročnejše in bolj do- nosne investicije. Ko se bodo množič-neje vrnili turisti, bo tudi interes za tovrstno investiranje porastel. Naslednje vprašanje je seveda vrednost vseh teh objektov in način, kako se sporazumeti o deležih. Strokovna ocena iz oktobra lani kaže, da so objekti skupaj s funkcionalnimi zemljišči vredni nekaj več kot 1,2 milijona mark. Seveda to ni tržna cena in interesentov za poceni nakup ne manjka. Ob tem obstaja tudi nevarnost, da nam očitajo razprodajo premoženja pred delitvijo na nove občine, kjer je popolnoma jasno, da Visoko ne bo spaaalo v novo občino Škofja Loka. V tej luči je sploh kakršna koli prodaja zelo vprašljiva. Naš namen in zahteva, da smo vsaj v začetku večinski lastnik, dokler se novi gospodar ne izkaže, po našem mnenju ne sme biti prehuda ovira. Gre le za začetno zagotovilo, kasneje pa se zavedamo, da za nas ni pomembna lastnina, saj gre za bogastvo, ki nam ga iz občine ne bo nihče odnesel. Časi za razmah turizma po mojem prepričanju šele počasi prihajajo in tedaj bodo tudi za Visoko napočili drugačni časi. Tedaj se bo našel tudi tak, ki bo pripravljen vložiti (po nekaterih ocenah potrebnih) 2 milijona mark. Tedaj se bo Tavčar lahko obrnil k svoji domačiji in sam pričaku-jem.da se bo to zgodilo prej kot v letu dni." • Š. Žargi FOTO: Janez Perko Modrosti s porumenelih strani loškega arhiva Nauki slovenskim županom K sodelovanju smo povabili tudi vodjo enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki Francija Štukla, ki Je za uvod k prvim modrostim najdenim na arhivski polici zapisal naslednje: Anton Globočnik, pl. Sorodolski, je bil rojen 1825. leta v Železnikih in po poklicu pravnik, te kot študent na Dunaju je bil pomemben nosilec naprednih slovenskih idej v letu 1848 in pozneje, od leta 1863 pa je bil v službi kot okrajni glavar v Postojni. Posebej Je bil zaslužen za popularizacijo jame, ki jo je obvaroval privatizacije, deloval je v državnem zboru in bil nazadnje vladni svetnik. Ob upokojitvi 1890 je za zasluge dobil plemiški naslov. Pisal Je s področja pravnih in zgodovinskih ved in kot zgodovinar je zlasti pomemben za Železnike. Za nas Je pomemben po knjižici Nauk slovenskim županom, kako jim delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Knjižica Je najprej izšla v nemščini, leta 1880pa jo Je v slovenščino preložil Fran Levstik. Leta 1893 je izšla druga izdaja, tako dobro seje prodajala. Ore za imeniten priročnik, ki frinaša takratne upravne Obrazce in razlage pojmov in postopkov, na katere so upani naleteli prt svojem delu. Tako Je lahko župan pogledavši v knjižico, postopal vedno uradno v Imenu postave. Tokrat o tem, kaj pravi o županih samih in kako jim je ravnati za obvarovanje morale. Zupan je občini glava. Kakor nje pravi oča tako naj, skrbljiv ter na nobeno stran nagnen. daje obrambo in podporo vsem Jednako: bogatim in ubogim, visokim in nizkim Uudem, bodi so kdo njegovih misli) ali drugačnih, bodi si mu v rodi ali ne, prijatelj ali sovražnik. On se ne boj nikogar, a gospodljlv zopet ne sme bitu dolžnost ga veže. da Je pravičen, ali vender tudi blag in človeštvu dober; delaven ter neutruden na vse strani, ali ob enem razboren mož in pretehtanega postopanja: prijatelf pravemu napredku in zvest čuvaj samozakonju; vendar poleg tega rad poslušaj modre, izkušene svete, dobodi Jih od koder koli. Korist svoje občine z ljubeznijo k domovi-nlzestoba k starodavnje rodovtnl cesarske} ter spoštovanje do zakona mu bodi vodilo, kadar kaj stori ali ne stori, kakor Je slavno v roko segel tudi sam, ko Je, izbran v prvega občana, pred možmi obetal, držati se svojih dolžnosti}. Kdor si hoče pridobiti vsa ta svojstva, kakor zakon ukazuje in česar tudi žele občani, temu Je posebno treba trdne, poštene volje in znanja svojih dolžnosti), katere mu nadeva nova služba. Skrb za blagonravje (moralo) Koder so ljudje vzdržni ter imajo sramežljive in blage nrave ali običaje po božjih in človeških zakonih, ondod ie blagonravje, ki rta nJem sloni vsa človeška združba. Vsaka obitelj posebe naj svojim dornačimotrokom a učilnica vsem vkupej v srci goji to plemenito čutie, kateremu obča oblastva dajo samo obrambo, odvračanje vse, kar bi koga mamilo v zlonravie, da bi se potlej svet spogledoval nad nJim, Tako načelo treba da vodi župana vselej kadar pazi blagnravja, da ne bi niti storil premalo niti segel predaleč in se ne zadel ob današnje zakone, ki so nekoliko umehčali, kar se tiče tega O tem so razglašene te zapovedi Podvodnic ali podvodnikov in občih nesramnic ni) trpeti nego ru/e treba odganjati a domače držati v strahl Tako isto je s kaznijo pokoriti ponočnjake, paziti na preštrnosti ob zimskem preli po noči na razkošne ali pohotne shode, na božje poti in ponočne bogoslužnostl po cerkvah, da se ne bi godile kake nerodnosti Kdor ima naložnico (hot ali ženino) v hiši namesto zakoske druže, tacega Je na odgovor klicati samo tedaj, ako se s tem dela Javna soblazen (pohujšanje). Na krčme Je vedno trdo paziti Zapirajo naj se po zimi ob desetej a poleti ob ednajstej uri zvečer; le kadar le kakšen poseben vzrok more župan za nekoliko pristojbnine dati krčmar)u dopustilo, da čez uro toči Ako bi krčmar ne delal kakor mu je ukazano, globo plača v ubožno blagajnico. Ker so na plesi z godci ljudje često kolikor toliko z uma zmaknenl da se mej njimi tam kaj godi kar ni) lepo in dostojno, ter se tudi novci nepotrebno tratijo, hlapci pretepajo, itd., zatorej ne bodi tacega plesu nikoli brez dopustila, katero se od župana dobiva za nekaj pristojbnine, plačane v ubožno blagajnico. Župan s kaznijo pokori vsacega, kdor je od živali) neusmiljen, bodi si to kakor koli naj si Jih namreč ali pretepa ali preobklada njih tovore in vozove ali Jim ne daje krme, kadar in kolikor treba, ali Jih na poti goni čez nemoč ali tako prevaža kam, da Jim dela bolečine. Rekonstrukcija bencinskega servisa "počrnela" Že so se Škofjeločani (zlasti na občini) sprijaznili z dejstvom, da ob vse večji centralizaciji države tudi pri urejanju pros* tora, ki je formalno &c občinska pristojnost, njihova beseda vse manj zaleže tudi v primeru. K° imajo za to argumente. Lep primer za to je adaptacija bencinskega servisa Petrola na križišču proti Poljanski dolini, ki bo po vseh doslej iskanih rešitvah onemogočil prepotreb-no ureditev tega križišča. Petrol je, kljub vsem nasprotovanjem v občini, na republiki pridobil dovoljenja za rekonstrukcijo, če si izreden obseg del, W ga izvajajo že mesec dni. tako Ime sploh zasluži-Pretekli teden pa je prišla v občino presenetljiva vest: republiška inšpekcija je p° pregledu dokumentacijej (na pritožbo občine) ugoto-j vila, daje bilo za to rekon-strukcljo izdano nepristojno dovoljenje M da bodo primer predali v ukrepanje občinski inšpekciji. Sedaj na občini čakajo, ali bo pisna odločba o tem prišla v občino, & preden bo Petrol uspel zaključiti Investicijo. Groharjeva galerija ostaja ^Veliko pretresov, zlasti v jkofjeloškem Združenju metnlkov, Je povzročil klep o denacionalizacij! liše na Mestnem trgu 3$. Jer v pritličju domuje jjrazstavna galerija Ivana [Groharja, ki Jo upravlja ■omenjeno združenje. Skor-Haj Je že prevladalo prepri' Hfeanje, da se bo moral ta kulturni hram izseliti, saj je novi (stari) lastnik zahteval skoraj trikrat višjo ■najemnino, kot je ta zna-Hsala pred tem. Dolgotrajna B- večmesečna pogajanja s° ■končno najemninski zah' Htevek lastnika le prepolo-Hylla, tako da vse kaže, da ■bo galerija v teh prostoru1 Opstala. Razliko najemnine za nazaj naj bi poravnali neposredno lz proračuna-■Najemna pogodba je Ssklenjena do leta 1998. jjlko predvidevajo, da se bo ■zagotovo našla ustrezna ■nova prostorska rešitev. Prevozi učencev bodo cenejši Kar dober mesec so trajal^ pogajanja med prevoznim] šoloobveznih otrok za pr^j . voze v šolo ln občinskimi; 11 službami ter Izvršnim svei tom, dokler se slednji le ni] 'odločil, da z razpisom in *j tem možnostjo konkuri ence preizkusi, ali teh: "prevozov v Selški dolini--kjer so bile cene najvišja |fni mogoče opravljati p°j •bolj sprejemljivih cenah«] Končni rezultat je upošte-j vanja vreden: cena prevO"; zov otrok v šolo je glede naj /zahtevke prvotnih prevoz*] nikov padla za dobro tret-j Ifjino, s čimer bo občinsWj •proračun prihranil meseci no 211 tisoč tolarjev. A Koline so od nekdaj hišni praznik Največ dela seveda čaka gospodinjo, da pripravi vse potrebno za mesarja, poskrbi, da je pri roki dovolj velikih posod, vroče vode, čistih krp, da prej pravilno skuha kašo, ješprenj za klobase, da na peči dodobra posuši meto, majaron in druge dišavnice za krvavice, pa seveda spile, da nalušči dovolj česna, čebule, poskrbi, da je dovolj soli in popra pri hiši.,. Dela in skrbi, da včasih ne ve, kje seje glava drži. No, pa navadno takrat rad kdo pride na pomoč, kajti domačih klobas in dobre svinjske pečenke se nihče ne brani. Tudi tokrat smo naše bralce povprašali za nasvet iz prve roke. Kar nekaj dobrih napotkov za koline smo dobili v pismih, da bo slika popolna, smo pa malo še naše gostince in mesarje povprašali, kako tem rečem strežejo. Mrzli dnevi so se začeli in tedaj človeku zadiši kaj mastnega in mesenega. Tako pač je in tem slastem se, če se bo le dalo, ne bomo odpovedali. Seveda je treba pri vsem imeti mero, preveč dobrega tudi škoduje. Hvala bogu, zdaj imamo zamrzovalne skrinje in sveže meso nam tako lahko ostane vse do poletja in nam ni treba leto in dan kuhati usuhihu juh, kot nekoč. Saj se še spomnite, kajne. Dokler je bilo v gornji kamri kaj črnega za v lonec, je še šlo, ko je pa mesa zmanjkalo, je pa pela "aleluja". No, tokrat smo pri kolinah, pri klobasah in dobro se imejmo. Danica Dolenc Mesarija KALAN, Stražišče Franci Kalan: Krvavico in pečenico peci počasi Mesarija KALAN obstaja že od leta 1930. Oče Franc Kalan je z mesarijo namreč začel že v Bitnjah, pri Lebariu v Stražišču pa je imel trgovino. Od 1938 je imel mesarijo potem v Stražišču. Sin Franci pa je tu zgradil najmodernejšo mesarijo. Kranjske in gorenjske gospodinje dobro poznajo njegove izdelke. Včasih so daleč naokrog slovele Kalanove kranjske in suhe klobase, Franci pa nadaljuje z očetovo1 tradicijo, le da ji je dodal še veliko novih izdelkov. Če vprašate gospodinje, najpogosteje kupujejo Kalanove suhe klobase in kranjske klobase ter vse druge suhomesnate izdelke, od poltrajnih pa segajo najpogosteje po njihovih hrenovkah. Lani je Mesarija KALAN iz Stražišča za svoje obarjene hrenovke, delikatesno šunko v črevu, domači želodec, tirolsko in domačo salamo prejela znak slovenske kvalitete - SQ. 12. novembra 1993 pa so na ocenjevanju kvalitete mesnih izdelkov na Gorenjskem seimu dobile znak najvišje kvalitete - SQ Kalanove kranjske domače klobase, tlačenka, dravska in navadna salama ter poltrajna klobasa. Sicer pa, dobro blago se samo hvali, najbolje je, da ga sami poskusite. Ne pozabite na njihove domače suhe salame. Odlične so. Kalanova mesnica v Stražišču (med Bašarjevo trgovinico in Trenčo) je odprta ob sredah od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, ob četrtkih od 8. do 12. ure in je popoldne zaprto, ob petkih je odprto od 7. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Ob ponedeljkih in torkih je mesnica zaprta. In kaj naroča priznani mesar Franci Kalan gospodinjam? "Pečenica naj bo prej na polovico pokuhana, da se lažje peče. Na lahno naj vre 10 do 15 minut, potem jo pečemo na zmernem ognju. Nikon je ne vrzite na vročo mast Pečemo jo 25 do 30 minut, da se dodobra prepeče. Tudi krvavico pečemo na zmernem ognju tričetrt ure do eno uro. Če jo pečemo na prevročem, bo zunaj zažgana, znotraj pa še vedno ne bo speče na." RECEPTI Krvave klobase prve vrste Skuhaj napol mehko 1 1 dobro oprane prosene kaše. Speri jo ter jo daj hladiti. Potem skuhaj 1/4 prašičje glave, 1/2 pljuč in srce ter drobno sesekljaj. To prideni še hladni kaši, potem pa še krožnik ocvirkov, eno in pol žlice drobno zrezane v masti ocvrte čebule, drobno zrezanega zelenega peteršilja, žlico in pol majarona, ravno toliko soli, liter do liter in pol precejene prašičje krvi in 1 liter juhe od glave. Vse to dobro zmešaj ter naredi klobase kakor rajževe, le nekaj dalje časa jih kuhaj. Da spoznaš, ali je klobasa kuhana, vtakni vanjo špičast zobotrebec ali iglo; če priteče kri, Še ni kuhana, če pa priteče voda, je kuhana. Potem poberi klobase iz vode ter jih deni v mrzlo vodo, da se ohlade. Nato jih zloži na deske ali če so okrogle obesi na palice in daj v hladen prostor. Kadar jih rabiš, jih speci in daj z gorčico ali s kislim zeljem na mizo. So odlične. Krvave klobase druge vrste Skuhaj mehko 1 1/2 kg prašičjega flama ter ga drobno sesekljaj ali razrezi na zelo drobne kocke. V tej juhi namoči 7 žemelj ali 1/2 kg kruha, rahlo jih ožmi in pridaj mesu, potem pa še 1 1/2 žlice drobno sesekljane precvrte čebule, 1 žlico majarona, 1 do 1 1/2 žlice soli, malo dišav in 2 do 2 1/2 1 precejene prašičje krvi. Vse dobro zmešaj, naredi klobase ter jih skuhaj. Kadar jih rabiš, jih speci ter daj z jajčnim hrenom ali kislim zeljem na mizo. Ti recepti so zelo stari, vendar krvavice po tem receptu so zelo dobre, je zapisal Janez Stan ta iz Puštala v Škofji Loki in dodal še, da je za današnji žep najcenejši tretji recept - krvave klobase druge vrste. Na koncu je vsem zaželel še dober tek. rstvo Majer vam nudi TEME. črev, umetnih ovitkov in mrežic. Čreva se lahko dobijo od 8. do 16. ure na ljubljanski tržnici ali doma v Ihanu na naslovu Goričica 1 c. Za večja naročila posebni popusti. K sodelovanju vabimo še posebej mesarje in trgovce. Cenik črev: - svinjska tanka čreva (Kitajke) 20,00 SIT m - goveja tanka čreva 30,00 SIT m - goveja ravna čreva 70,00 SIT m - goveje danke (cele) 250,00 SIT kos - umetna za salame 30,00 SIT kos - mreža 45,00 SIT m Dodatne informacije dobite po tel. 061/722-263. CREVARSTVO MAJER GORIČICA - le IHAN p. BISaO DOMŽALE tel.: OHl/7S»a-2U:t ftoc: 0UI/722-8U3 Verine prekajene Iz babičinih bukev krače z omako Prekajeno kračo najprej na pol skuhamo, potem pa jo denemo v lončeno posodo, malce prelijemo z oljem, obložimo z lovorjevim listom, s pečeno čebulo, strtim česnom. Posodo s kračo pokrijemo z lončeno pokrovko in denemo v pečico, počasi pečemo in zalivamo z omako. Omaka: belo vino, olje, vege-ta, črni in cavenski rdeči poper. Vse sestavine skupaj prevremo in s to omako prelivamo kračo v krušni pečici. Pečemo jo počasi, pogosto prelivamo, tako da se zlato zapeče. Pripomniti je še treba, da nobena od začimb omake ne sme izstopati. Priloge h krači so kislo zelje, žganci in preliv iz soka krače. Recept za pripravo prekajene krače z omako smo dobili v Pizzeriji Ranč pri Veri na Podreči. Kot pravi gostilničar-ka Vera, gre h kračam najbolje črno vino, teran, merlot ali refošk, pa tudi pivo. Na Podreči točijo tudi Goesserja, temnega in svetlega. Postrežejo vam pa tudi z vsemi drugimi pijačami; ravnokar točijo odličen domači odprt chardonav. ' Pizzerija Ranč pri Veri na Podreči je zdaj, ko je zimski čas, odprta vsak dan, od torka do petka od 14. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 12. do 24. ure. Prav tako je odprto kegljišče za dobro rekreacijo. Ob ponedeljkih je zaprto. Poleg^ krač vam na Ranču pri Ven postrežejo z 12 vrstami pizz, domačim pršutom, domaČimi klobasami, s puranovimi zrezki, ribami, kalamari in pečenimi piščanci. Slednje lahko naročite po tel. 064-401-157 in odnesete domov, da razbremenite gospodinjo. Krvave klobase Kuhaj dva in pol kilograma ječmenčka z žlico maščobe približno dve uri. Nato ga deni hladit v skledo, ne na rešeto. V drugi posodi skuhaj poldrug liter čiste kaše, pazi, da se preveč ne skuha, in jo deni na rešeto ali sito ter polij z mrzlo vodo. Oboje zmešaj s f>recejeno krvjo, vmešaj pol drobno zrezane kuhane glave, jetra in edice. Prideni nekoliko zmletih nageljnovih žbic, malo popra, soli in če hočeš, prav malo cimeta in majaronovih plevic. Vse dobro premešaj in zabeli z razbeljeno mastjo. Natlači prašičja dobro osnažena čreva. Klobase kuhaj s kropom toliko časa, da ne priteče kri, če jih prebodeš. Mesene klobase Sesekljaj tri kilograme mesa iz stegna ali flama, deni ga v skledo in posoli (deset dekagramov soli), en dekagram solitarja in eden do dva dekagrama stolčenega popra. Precedi na meso tri osminke litra vode, v kateri je dala nekaj strokov stolčenega česna. Vse to z rokami dobro zmešaj, pusti stati eno uro in zopet zmešaj ter natlači v tanka prašičeva čreva, napravi klobase ter jih daj za nekaj dni v dim. Obesi jih potem na zračen prostor ah jih zalij z mastjo. Kadar jih rabiš, jih kuhaj kake pol ure. Gorke daj na mizo s kislim zeljem, gorčico, z nastrganim hrenom itd. Klobase, ki jih napraviš za v mast, lahko tudi pustiš en dan v dimu, potem jih dobro zbriši in vloži v posodo, katere dno je pokrito z mastjo; nanje vlij raztopljeno, a ne vročo mast, da se popolnoma pokrijejo, potem zopet klobase; nazadnje vlij precej masti, da ne pride zrak do klobas. Prašičeve pečene klobasice Sesekljaj ali zmelji s strojem dva kilograma prašičevega mesa; najbolje je iz stegna. Dem ga v skledo in mu pridaj četrtino kilograma drobno zrezane slanine, drobno zrezanega zelenega peteršilja, limonove lupinice, malo stolčenega popra in soli. Vlij na to osminko litra vode in osminko litra vina. Zmes dobro zmešaj in napolni z njo dobro oprana tanka prašičeva ali koštrunova čreva. Klobasice napravi tako, da jih zasučeš pri koncih in na sredi, da bo par skupaj. Preden jih daš v pečico, jim pridaj žlico vode in pol žlice masti. Pečene daj z gorčico na mizo. OD MARTINOVEGA DO KOLIN Kupci ie gotovo poznajo izdelke podjetja Mercator-Meso-Izdelkov iz Škofje Loke. V naših mesnicah prodajalnah in skladišču lahko v tem času dobite prav vse, kar si telite: vino, martinovo gos ali raco, in vse koline. Pa se posvetimo kolinam, ki so zanimive dlje kot martmova gos. Od klasičnih domačih kolin lahko pri nas izbirate med krvavicami, pečenkami, kranjskimi klobasami, suhimi klobasami, gorenjsko zaseko-zasko, suho klobaso v zaseki, gorenjskim zelodčkom, prekajenimi kračami, rebri, gnjatjo, kmečko pečenko, laks karejem, vratovino... KRVAVICE: 1 jetra, 1 pljuča, polovica svinjske glave, 3 kg ješprenja, 3 kg kaše, dišave (čebula, meta, majaron, bazilika, poper), sol, mast od črev, ocvirki, kri, čreva. Drobovino in meso svinjske glave skuhamo (pljuča posebej). Juho odlijemo, drobovino in meso pa zmeljemo ali na drobno zreiemo. Dodamo ne preveč kuhan ješprenj ali kašo, po potrebi zalijemo z juho, v kateri se je kuhalo meso, in s krvjo, ki smo jo skuhali in zmleli; nato odišavimo, osolimo, zabelimo z mastjo in ocvirki Dobro zmešamo, natlačimo v očiščena čreva in zašpilimo. E Poslovni sistemi Mercator, d.d.. Ljubljana Mercator- meso-izdelki d. o. o.. Škofja Loka, mestni trg 20 Tel.: 064/622- 171. 064/221 -882 Laknerjeva kmečka pojedina Tako obložen kmečki krožnik, kot pri Laknerju, pa že res težko najdeš. Zadnjič smo računali, da je na njem zagotovo 45 dag mesnin: pol pečenice, pol krvavice, kos suhega mesa in še sveže pečena rebrca po vrhu! In seveda priloga, kislo zelje ali repa, kruhov cmok ali slan krompir z ocvirki. Porcija, ki jo komaj zmoreš. Ampak redki so, ki kaj puste na krožniku, kajti vse je sočno in sveže. Koline in mesnine v gostilni pri LAKNERJU na Kokrici pripravljajo sami, gostilničarjev brat Marko je poklicni mesar, oče Janez pa ima največje veselje s pripravljanjem in sušenjem mesa. Ravno prav morajo biti okajene krače, vratniki, bržole, klobase, da ostanejo sočne, pravi. Poleg kmečke pojedine v gostilni LAKNER postrežejo tudi z domačo prekajeno klobaso v zaseki, z domačo suho bržolo z jurčki v kisu, z ričetom s suhim mesom, svinjsko pečenko, pečenicami, krvavicami z zeljem ali repo. Sicer pa imajo bogato ponudbo jedi, posebno jedi iz divjačine (ravnokar imajo "teden divjačine"!) in odlična odprta vina iz zasebnih kleti, kot so šipon, chardonav in bizeljčan. Gostilna LAKNER na Kokrici je odprta vsak dan od 12. do 24. ure (kuhinja dela do 22. ure, ob nedeljah pa do 20. ure). Ob ponedeljkih je zaprto. Rezervacije sprejemajo po teL* 064-212-890. ************************* 25 let v svetu rož Škofjeločani in ljudje iz bližnje okolice cvetličarno Flora verjetno dobro poznajo, saj jo je gospa Pavla Šubic odprla že pred petindvajsetimi leti, pred trinajstimi pa preselila v središče mesta na Titov trg. Pred kratkim so povečali prodajni prostor in tudi razširili svojoj>onudbo. V cvetličarni Flora imajo pravi svet rož v malem. Vedno imajo veliko izbiro raznega svežega cvetja, lonč- nic, suhega cvetja in različnih cvetnih aranžmajev. Po želji lahko pripravijo cvetje za svečane priložnosti ob porokah, rojstvih ali pa žalne aranžmaje. Za poročne slovesnosti pripravljajo šopke za dekoracije avtomobilov, poročne šopke za neveste in svatovske šopke ter šopke za večerno dekoracijo, lahjko pa tudi sveče, ki so primerne tudi za obeleževanje srebrnih in zlatih porok ter drugih obletnic. Koline v Poljanski dolini Kolje se ob stari luni "Ko prašiča zredimo do zaželene teže, začnemo določati dan zakola. To je okrog prvega decembra in naprej. Če je v svinjaku prašič, to je samec, se oziramo le na luno, ta pa mora biti stara. Za staro luno pa veljajo dnevi po polni luni do mlaja. Če pa je za zakol pripravljena svinja - samica, pa se že precej prej začne opazovati, kdaj se "goni" ali "buka". Med gonjenjem se po naših krajih sploh ne kolje taka žival. Taka žival ima, če se že zakolje, zelo mokro meso in mast med cvretjem poka. Preden se žival zakolje, jo še vsaj 12 ur postimo, le vodo ji damo. Zaklano žival oderemo in obesimo, da se dobro ohladi. Tisti dan navadno naredimo samo krvavice. Masa za krvavice je iz sledečih stvari: ješprenj, riž, kaša. To je že vse prej kuhano. Začimbe pa: meta, poper, majaron ter sol in ne sme se pozabiti na ocvirke. Ko dobro zmešamo, napolnimo debelo črevo. Še prej to črevo narežemo na 20 do 25 cm dolge konce in jih na enem koncu zašpilimo. Nato jih napolnimo in to ne preveč, da kuhanjem ne popokajo. Vreti morajo 30 do 45 minut. Drugi dan meso pripravimo za klobase in za v razsol ter za v hladilno skrinjo. Za klobase vzamemo flam in razne odpadke, ko pripravljamo kose za v razsol itd. Meso za klobase zrežemo z mesoreznico, na večji mreži. Če si kdo želi bolj mastne klobase, damo zraven mesa še nekaj slanine. med Začimbe za v klobase so pa v glavnem česen, poper ter 3,5 dag soli na kilogram mase. Ko so klobase narejene, jih za kakšen dan obesimo na zrak, potem pa v dim toliko časa, da dobijo lepo rumeno barvo. Meso za sušenje drugi dan po zakolu dobro naribamo s soljo in ga tesno zložimo v čebrič. Pri nas damo v razsol cela stegna in plečeta. Te kose pustimo v razsolu 6 tednov, prav toliko v dimu. Manjše kose pa 3 do 4 tedne in prav toliko v dimu. Po prvih dneh (4 do 5 dni) meso zalijemo čisto ob steni, da se neraztopljena sol ne splahne z mesa. Tej vodi, ki ji pravimo "salamurja", dodamo precej česna, popra, brinjevih jagod, lovorjevega listja in še malo soli. Ta salamurja mora biti popolnoma hladna. Po nekaj tednih, ko vzamemo prve kose mesa za v dim, tudi večje kose preložimo in vodo prevremo in zopet zalijemo. Ko so tudi večji kosi suhi, jih imamo še do spomladi na zraku, do prve večje toplote. Nato jih razkosamo na manjše in vložimo v hladilno skrinjo. Kdor se bo držal tega recepta, bo imel dobro meso, klobase in drugo." Tako nam je zapisal Andrej Dolinar iz Ločin nad Gorenj o vasjo, iz svoje prakse. Tako v hribih že desetletja in stoletja pripravljajo in spravljajo koline. Če se ne odločite za pripravo kolin doma, Vam svetujemo obisk v MESARIJI GREG0RC. Tu po domačem receptu pripravljajo zares okusne koline! Pa še to, s ceno so več kot konkurenčni. Obiščite jih, ne bo vam žal! Kokrica, Golniška 6 213-441 KRVAVICE kg 390,00 SIT * tHICI kg 650,00 SIT IHJSKE POlOVICi kg 310,00 SIT I1HNA (povprečna tenu) kg 400,00 SIT SMOVKikg 630,00 SIT Wm& UGODNA PONUVZA: DRAVSKA, POSEBNA / i/cir on JHA SALAMA / »ASE ZA ŽAR / 360,00SIT cvetličarna lora Titov trg 14 64220 Škofja Loka telefon: (064) 621-000 Ob veselih dogodkih, kakršno je rojstvo otroka, vas bodo presenetili s posebnimi suhi- mi šopki okrašenimi z dudo ali štorkljo. Zraven nudijo krstne sveče, na katerih je po želji izpisano ime otroka in datum rojstva. Imajo vse vrste sveč od najcenejših do tistih, ki so prave umetnine. Ker prihaja adventni, pre-dbožični in prednovoletni čas, so pripravili tudi ad-ventne vencke in novoletne aranžmaje, po želji pa pripravijo tudi aranžmaje za druge praznike. Poleg tega urejujejo cvetlična korita, v zalogi pa so tudi sadike za balkonsko in nagrobno cvetje ter razne čebulice in vrtne grmovnice. Cvetličarna Floraje odprta med tednom od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. OKUS KI GA SPOZNAŠ ETA Kamnik živilska industrija Ko boste uživali ob kolinah, ne pozabite na izdelke ETA KAMNIK, ki Vam ponuja kvalitetni SENF, KISLO ZELJE IN REPO, HREN in še druge delikatesne izdelke. Godlja V juho, ki ostane od kuhanja krvavic in drugih klobas, zakuhajmo toliko prose ne ah ajdove kaše (lahko tudi riža), da dobimo gosto jed (kot rižoto). Po okusu jo osolimo in odišavimo z majaronom. V skledi jo precej obilno zabelimo z ocvirki. Ponudimo jo lahko kot samostojno jed. Včasih so v hribih jedli zraven krompir v oblicah in belo kavo ah mleko, lahko jo ponudimo tudi s kislim zeljem ali repo. Jetrna pašteta Potrebujemo 1 svinjska jetra, za dvojno težo jeter pa "špeha" (slanine), nekaj (6) debelih čebul, malo strtega česna, malo majarona in sol. (Torej: na 1 kg jeter, 2 kg "špeha".) "Speh" narežemo na srednje velike kose in ga v pečici lepo zapečemo. Nato ga preložimo v drugo posodo in na masti, ki je ostala v posodi oa "špeha", zarumenimo čebulo. Jetra narežemo na za palec debele kose in jih damo peč na čebulo. Pečene kose jetr in "špeha" drobno zmeljemo in damo nazaj v omako. Dodamo začimbe, še malo popečemo, odstavimo z ognja in ohladimo. Naložimo v manjše posodice in do konca ohladimo. Lahko jo tudi zamrznemo. Gornji recept nam je poslala Rezka Kejžar iz Zg. Sonce in še dodala, da je recept za jetrno pašteto primeren za večja in manjša gospodinjstva. JITA Trajne klobase, barjene klobase, suhomesnati izdelki, poltrajne klobase, klobase za pečenje, kuhane klobase... "Če hočemo naresti in postreči z okusnimi krvavicami, moramo poskrbeti tudi za kvaliteten nadev. Priporočam vam, da se pri tem driimo stoletnih izkušenj naših dedov - babic, pradedov - prababic. Oni so zelo dobro vedeli, da k temu sodita post-opana prosena kaša in ješprenj. Ne samo, da tak nadev daje klobasam boljši okus, pač pa ugodno vpliva tudi na prebavo.*1 In nasvet, kjer na Gorenjskem lahko dobite kašo in ješprenj. To vam nudi JožeDolhar, Brdski mlin, Predoslje 21, Kranj. Rekarjeve krvavice še posebej lepo diše Tako dobrih krvavic, kot jih dela Rekarjev Ivan, pa zlepa ne dobiš," slišim praviti že leta in leta. In čim je tu november in mraz pri Rekarju na Orehku zadiši po kolinah, ob misli na njihove pečenice in krvavice pa se ti kar sline pocedijo. Zakaj so njihove krvavice tako sočne in slastne? Zato, ker ata Ivan da v maso za krvavice vse Če je dobro notri, ne more biti slabo, če "šparaš", dvakrat slabo narediš. Gost mora biti zadovoljen." 33 let gostilna Rekar na Orehku pri Kranju že slovi po kolinah, klobasah, z zeljem, repo, slanim krompirjem in domačimi ocvirki, po pečenki, žolici, friganih jetrcah, kmečkih pojedinah in podobnem, zadnja leta pa so mladi kuhin- mogoče dišave in vso jušno jo še obogatili. Zrezki vseh vrst, zelenjavo, mi je oni dan zaupa- biftki, bikovi prašniki, ribe, la brhka gostilničarka Nada. "Ko kuha kosti in glavino, doda zelenjave, kot bi kuhal govejo juho. Juho potem precedi in z njo zalije ješprenj in riž. Pa doda vse mogoče dišave: cimet, piment, poper, timijan, majaron, meto, vegeto... In nikoli ne soli kar tako, s soljo. Sol vedno prej namoči v vodo in soli s slano vodo, da je vse lepo raztopljeno. Pa, seveda, veliko dobrega da v klobase, v oboje. škampi, žabji kraki, kar hočete, se zvrsti na krožnikih. Dobro domače vino imajo; ravnokar točijo odlična odprta vina refošk in chardonav. In celo vrsto sladic vam ponudijo. Gostilna Rekar na Orehku je odprta ob sredah in četrtkih od 12. do 23. ure, ob petkih in sobotah od 12. do 24 ure, ob nedeljah pa od 1L do 22. ure. Ob ponedeljkih in torkih je zaprto. Zaseka Potrebujemo slanino, sol, česen, lovor, cel poper. Dobro ohlajeno slanino narežemo na večje kose, osolimo in zložimo v kadico. Vmes natresemo stroke česna. Po treh dneh jo zalijemo s prekuhano in ohlajeno slano vodo, ki smo ji dodah lovorove liste in cel poper. Po nekaj dneh slanino dvignemo iz razsola, jo dobro zbrišemo in obesimo na zračen prostor. Visi naj nekaj dni, da se popolnoma osuši. Za nekaj dni jo obesimo v hladen dim, da malo zarumeni in nato še za 4 do 5 dni na hladen zrak, nakar jo zrežemo ah zmeljemo. Po okusu jo d osolimo. Dobro zmešano natlačimo v posodo. Zalijemo jo z mastjo. Zaseka iz prekajene slanine Zaseko lahko naredimo tudi iz prekajene slanine, ki jo zmeljemo, osolimo in zmešamo s strtim česnom. Dobro premešano zmes stlačimo v posodo in prav tako zalijemo z mastjo. Zaseko hranimo v hladnem in zračnem prostoru. Zaseka iz sveže slanine Je pa še en način priprave zaseke, to je iz sveže ohlajene slanine. Zrežemo jo na manjše dele, damo v vrelo vodo in pustimo vre ti tako dolgo, da postekleni. Vzamemo jo iz posode, obesimo, da se docela ohladi in odteče, nato jo zmeljemo. Po okusu ji primešamo strtega česna ah zmlete čebule insolimo. Dobro premešamo in natlačimo v posode. Zalijemo s svinjsko mastjo. AGROPROMET d.o.o., Cerklje Ul. 4. oktobra 10, Cerklje OBVEŠČAMO VSE KUPCE, DA IMAMO V ZALOGI VSE ZA KOUNE: - naravna čreva - začimbe, česen - prosena kaša, ješprenj, riž - kolofonija DODATNE INFORMACIJE PO TEL: 421-283,421-294 ^ Presna svinjska glava z ješprenčkom Potrebujemo 1/2 kg ješprenj a, 1 do 1 1/2 kg sveže svinjske glave, 2 korenčka, malo zelene, 8 dkg masti ah olja, 1 debelo čebulo, 4 stroke česna, paradižnikovo mezgo po okusu, sol, poper. Ješprenček namočimo in ga drugi dan pristavimo v isti vodi. Ko se že nekaj časa kuha, mu dodamo na primerno majhne kose narezano glavo in osnaženo zelenjavo. Zelenjavo narežemo na rezance ali kolobarčke. Nazadnje, ko je ješprenj že mehak, zabelimo jed s precvrto čebulo ter primešamo strt česen in paradižnik. Kadar uporabljamo svežega, ga dodamo nekoliko prej, da se lepo razpusti. Solimo, popramo in vse skupaj prevremo, nato ponudimo. Svinjska glava v šari Prava gorenjska šara je skuhana le iz zelenjave, pravijo, vsaj tista, ki so jo kuhah okrog Škofje Loke, iz krompirja, repe in rumene kolerabe. Če je vanjo "stopil" prašič, je bila pa seveda bolj okusna, sicer pa so jo vsaj zabelili z ocvirki. Za svinjsko glavo v šari pa potrebujemo pol svinjske glave, srednje debelo rumeno kolerabo, repo, korenčke, peteršdjevo korenino, kos zelene, pol žličke kumine, sol, 2 debela krompirja, sesekljan zelen peteršilj. Meso operemo in damo kuhati. Vode naj bo toliko, da meso pokrije. Vre naj pol ure. Medtem očistimo in narežemo zelenjavo na listke ter jo s kumino in soljo vred dodamo k mesu. Pred koncem kuhanja dodamo še narezan krompir in kuhamo do mehkega. Gotovo jed stresemo v skledo. Iz mesa odstranimo kosti, ga narežemo in položimo na vrh. Jed izboljšamo z dodatkom sesekljanega zelenega peteršilja. Šaro serviramo kot samostojno jed. Ričet Za 4 osebe potrebujemo 20 dag ješprenja, 2 I vode, 1/4 kg prekajenega mesa, 1 korenino peteršilja, 1 korenino rdečega korenja, 5 dag zelene, 1/2 čebule, 1 strok česna, 3 žlice olja, 172 žličke sladke paprike, 1 žličko paradižnikove mezge, 15 dag kuhanega zrnatega fižola, sol po okusu, 1 lovorov Ust, ščep majarona. Ješprenj operemo z vročo vodo in dobro odcedimo. V primerno velikem loncu zavremo vodo. V vrelo vodo med mešanjem zakuhamo ješprenj, pustimo, da ponovno zavre in dodamo še prekajeno meso. Pol pokrito kuhamo na srednje vroči grelni plošči približno 1 uro. Medtem operemo in ostrgamo korenje in peteršilj. Zeleno operemo in olupimo. V kozici odmerimo olje in stresemo vanj drobno zrezano Čebulo in na strgalniku nastrgano zelenjavo. Pražimo, da zelenjava porumeni. Dodamo papriko, pomešamo in stresemo h kuhanemu ješprenju. Pustimo vreti še 10 do IS minut, začinimo medtem še s strtim česnom, dodamo še ostale začimbe in že kuhan fižol. Ko je temeljito prevrelo, postrežemo. Meso narežemo in hkrati postrežemo. P.S. Ričet je še boljši, če je parkrat prevret, zato ga, kadar ga že pripravljamo, naredimo več. Štajerska kisla juha Za 5 oseb potrebujemo 1/2 kg svinjske plave, 1/4 kg svinjskih parkeljcev, 15 dag korenja, 1/4 kg krompirja, 1/2 čebule, strok česna, 4 dag moke, 3 žlice kisle smetane, vejica majarona, timijana in šatraja, 1/2 kozarca kisa, 11/2 litra vode in sol. Svinjsko glavo in parkeljce očistimo, operemo in damo kuhati. Zelenjavo operemo in zrežemo na kose, česen stremo. Vse dodamo k mesu in kuhamo pol ure. Dodamo krompir in kuhamo še pol ure. Iz moke in smetane napravimo podmet in ga primešamo. Jed naj vre nadaljnjih 10 minut. Kuhano jed okisamo. Meso vzamemo iz lonca, mu odstranimo kosti in hrustance ter ga narežemo na debele rezine. Zelenjavo stresemo v skledo, nanjo položimo meso in prikjemo vročo juho. Štajersko kislo juho lahko ponudimo kot malico, kot juho ah kot samostojno jed. Seveda pa lahko kislo juho pripravljamo tudi iz boljših delov svinine. Laborška pečenka indov MALOPRODAJNA TRGOVINA no Ljubljana, Poljanska 95 Tel. 061/316-146.262-764 Skoraj stoletne izkušnje v črevarstvu in visoka strokovnost vam v naši maloprodajni trgovini zagotavlja ugoden nakup - naravnih črev - umetnih ovitkov - začimb in dišav - aditivov - mesarskega pribora in NOVOST - meso mladih pi{-ancov in izdelki iz perutninskega mesa priznanega proizvajalca PERUTNINE iz Ptuja. Za večje količine vam nudimo tudi dostavo! Obiščite nas, zadovoljni boste! Stare gostilne imajo svoj mik, pa naj reče, kdor hoče, kar hoče. Vse je preprosto in domače, iz kuhinje pa diši po juhah in pečenkah, po praženem krompirju. Odkar je v gostilni na Laborah mlad gospodar Matej Plaznik, diši še lepše, kajti vse mesnine, vse koline pripravljajo doma. Sproti delajo klobase, vedno gre meso sveže v gostilniško kuhinjo. Nič preležavanja po hladilnicah! Nič čudnega, da si potem gostje ne morejo kaj, da ne bi povprašaj h gostilni-čarke Marije, kako vendar speče tako okusno in sočno pečenko. "Nobene skrivnosti ni," pravi Marija. "Celo zarebrnico naso-lim, dodam stolčene kumine, česen, čebulo. Na pekač dam malo masti in pečenko med peko v pečici pogosto polivam. Uro in pol se najmanj peče. Zraven pečenke postrežemo prazen krompir, tudi pomfrit, če kdo hoče in solate. Je pa še nekaj pomembno: vedno kupujemo domače prašiče." 300 let stara laborška gostilna Je poznana po kolinah, po izredno dobri žoliri, ki jo dobite tudi poleti, po kmečkem krožniku, na katerem je vse, pečenica, krvavica, rebrca, zelje ali repa, ajdovi žganci ali cmok, pa seveda po svinjski pečenki, govejem golažu in vampih. In tudi po dobri domači kapljici. Trenutno imajo odprt cviček, teran, tokaj in rebulo. Decembra, ko bodo imeli odprto tudi vse srede, bo na voljo tudi ocvirkovica. Iz domačih ocvirkov, seveda. Gostilna LABORE, Matej Plaznik, bo torej do januarja odprta vsak dan, razen sobote, od 9. do 2230. NI ATA 10ZA Trajne klobase, barjene klobase, suhomesnati izdelki, poltrajne klobase, klobase za pečenje, kuhane klobase... Sekanica iz svinjskih pljuč 1 svinjska pljuča, 4 žemlje ali toliko starega kruha, 10 dkg olja, 1 čebula, zelen peteršilj, malo popra, 2 žlici paradižnika, sol, 4 žlice kisle smetane. Pljuča skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo precej jušne zelenjave, kot so peteršilj, zelena, čebula, lovor, šatraj ah majaron. Kuhanim pijuckam izrežemo debelejše cevke, nato pa jih zmeljemo na mesoreznici ali prav na drobno zrežemo oziroma sesekljamo. Kruh ah žemlje namočimo v mleku, nato jih ožmemo in tudi zmeljemo. Olje razgrejemo v kozici in zarumenimo na njem sesekljano čebulo, nato pa mu pridenemo pljučka in kruh. Vse nekoliko poprašimo z moko, nato prilijemo malo zelenjavne juhe ali vode. Jed mora biti gosta. Začinimo jo s soljo, paradižnikom in sesekljanim zelenim peteršiljem. Preden damo jed na mizo, ji dodamo smetano. Pljučka s krompirjem Potrebujemo 4 vehke krompirje, pol kilograma skuhanih in na rezine narezanih svinjskih pljuč, 1 čebulo, strok česna, paradižnikovo mezgo, 1 korenček, peteršiljevo korenino in zelenje, malo zelene, majaron, lovor, kumino, poper, sol, kis ali kislo smetano. Na dobri žlici olja popražimo na drobno sesekljano čebulo. Nanjo stresemo narezana pljučka, še malce opražimo, dodamo na koščke zrezane krompirje in korenček. Še malce popražimo, zalijemo z vročo vodo in ko se krompir na pol pokuha, dodamo še sesekljano peteršiljevo koreninico, lovor, majaron, nasekljan česen, stolčeno kumino, sol in poper ter paradižnikovo mezgo. Vse skupaj naj vre dobre pol ure. Na koncu to krompirjevo juho iz pljučk posujemo še s sesekljanim zelenim peteršiljem. Tik preden jo damo na krožnike, ji dodamo še malo kisle smetane ali pa nekaj žlic domačega kisa. C vrenje slanine Ohlajeno slanino zrežemo na koščke in jo grobo zmeljemo in jo z malo vode počasi cvremo. Pogosto premešamo, da voda hitreje izpari. Ko postane masa tekoča, dodamo olupljeno čebulo, lovorov list m sol. Ko ocvirki lepo zarumenijo, mast odstavimo, da se malo ohladi. Precedimo jo v dežo za mast, ki mora biti pokositrena ali nepoškodovana emajlirana. Les in lončevina prepuščata maščobo, v železni ali bakreni posodi pa bo postala mast prehitro žaltava. Posoda z mastjo mora stati na varnem, hladnem in snažnem mestu. Nalijemo polno posodo. Če se na ohlajeni masti pokažejo ob robu Špranje, jih zalijemo. Zrak kvari maščobo. Mast postane žarka, če m pokrita in stoji v svetli, topli in vlažni shrambi. Ocvirke shranimo ločeno. V dežo jih natlačimo in prelijemo z mastjo, da ne bodo plesneli. Plesniva pa tudi žarka mast je neokusna in zdravju škodljiva. Če imamo manjšo količino ocvirkov, jih spravimo v kozarce in prav tako zalijemo s tekočo mastjo, da v njih ne ostaja zrak. Shranimo na hladnem in temnem prostoru. Shranjevanje prekajenega mesa Shramba mora biti brez mrčesa, zračna, hladna in temna ter ne prevlažna. Meso ne sme plesnetipa tudi izsuši naj se ne preveč. V shrambi naj bo meso obešeno. Če shramba ne ustreza, zavijemo kose mesa v časopisni papir, jih vložimo v zaboj in zasujemo s hladnim in presejanim bukovim pepelom. Tudi ostali lesni pepel je uporaben. V posodi naj bo spodaj m zgoraj plast pepela. Zaboj pa postavimo v varen, suh in zračen prostor. Prekajene mesnine uspešno tudi zamrzujemo. Svinjska glava v šari Prava gorenjska šara je skuhana le iz zelenjave, pravijo, vsaj tista, ki so jo kuhah okrog Škofje Loke, iz krompirja, repe in rumene kolerabe. Če je vanjo "stopil" prašič, je bila pa seveda bolj okusna, sicer pa so jo vsaj zabelili z ocvirki. Za svinjsko glavo v šari pa potrebujemo pol svinjske glave, srednje debelo rumeno kolerabo, repo, korenčke, peteršujevo korenino, kos zelene, pol žličke kumine, sol, 2 debela krompirja, sesekljan zelen peteršilj. Meso operemo in damo kuhati. Vode naj bo toliko, da meso pokrije. Vre naj pol ure. Medtem očistimo in narežemo zelenjavo na listke ter jo s kumino in soljo vred dodamo k mesu. Pred koncem kuhanja dodamo še narezan krompir in kuhamo do mehkega. Gotovo jed stresemo v skledo. Iz mesa odstranimo kosti, ga narežemo in položimo na vrh. Jed izboljšamo z dodatkom sesekljanega zelenega peteršilja. Šaro serviramo kot samostojno jed. Deli svinjskega mesa in uporaba stegno - zrezki, pečenke 1 hrbet • zarebmice, mrežna pečenka, ražnjići vrat - pečenka, ragu, paprikaš, golaž, ražnjiči, sekanica, pečenice trebuševina in rebra - rižota, ragu, nadevana rebra, pečena rebrca pleče - pečenka, rižota, ragu, džuveč, nabodalo glava - enolončnice, šare, kisle juhe, žolča, tlačenka krače - paprikaš, žolča, pečene, kuhane, peklane parkeljci - enolončnice, žolča, kisla juha, mesna solata GLAS ALOJZ KONC PREDELAVA MESA PODREBER 24, NAKLO TEL.: (064) 46-693 PROIZVODNJA IN PRODAJA SUHOMESNATIH, POLSUHIH IZDELKOV IZ KLASIČNE PREKAJEVALNICE TER SVEŽE MESO. -DOMAČA KLOBASA - GORENJSKI ŽELODEC S KAŠO ALI BREZ KAŠE • PEČENA SALAMA TURIST - DOMAČA ZIMSKA SALAMA • PEČENI HAMBURGER NUDIMO VAM TUDI PROIZVODE: - PEČENA ZASEKA - SUHA REBRCA - SUHO MESO - SUHA KLOBASA - S VINSKO IN GOVEJE MESO - PEČENICE -HRENOVKE - TATARSKI BIFTEK *o 1.400 SIT kg - PRAZNIČNA MREŽNA PEČENKA PO ŽELJI PRIPRAVIMO TUDI PRAZNIČNE NAREZKE PO UGODNI CENI. OBIŠČITE NAS V NAŠI PRODAJALNI V NAKLEM IN NA MIKLA VŽEVIH NAKUPIH NA GORENJSKEM SEJMU OD 1. - 5. DECEMBRA. ŽEJE 14 DUPLJE 64203 Tel.: (064) 70-706 • Obiščite nos v domačem, prijetnem okolju v Žejoh pri Dupljah v našem gostišču, kjer vam bomo prijazno postregli z domačimi dobrotami: doma pripravljeno pašteto, okusno žolco, krvavicami, pečenkami, želodčki s kašo, telečjimi in svinjskimi kračami, hišno ploščo in ostalimi dobrotami. Vse jedi pripravimo iz mesa pridelanega na naši kmetiji no Češnjici. • Posladkate se tudi lahko z domačimi orehovimi štruklji, prekmursko gibanico in tiramisujem. • Uživali boste ob prijetnem okusu odličnega chardonaua ali ref oška. • Sprejemamo naročila za poroke in zaključene družbe. OBIŠČITE NASIN PREPRIČALI SE BOSTE OamPONUDBI! V naši Industrijski prodajalni lahko kupec kupi nasljedne izdelke: q spalne vreče, športne torbe, ležalke, toaletne torbice - otroški program (odefce, vrečke za spance podloge in podloge za Ba). Tovarna prešitih odej, p.o. Škofja Loka tel.064/632-251 Lfch maloprodaja telefon :064/631-301, telefax: 064/631-551 v maloprodaji vam nudimo: •zamrzovalne skrinje •hladilne in zam. omare l^fj| •hladilne vitrine • hladilni pulti •klimatske naprave \»toplotne črpalke XAŠE IZDELKE mTRKBl.JETfi skozi \se urro standardna ponudba: t AUTA II? 1 lAJIVA J Ivi Dodatna ponudba rarr\ -otroške, ženske inmofike nogavice "5* J -oblačila za dojenčke in otroke -dodatki za šivanje TELEFON^4/632461 TRG0D0M d.o.o., Frankovo naselje 67 64220 Škofja Loka, Tel.064/631-355 Fax.064/631-355 AKCIJA TALNIH OBLOG:itisonov, toplih podov, likalniki za dom in gospodinstvo, kože, posoda z debelim dnom, postelnina ter še mnogo dmgega.TUDI KREDIT NA 6 MESECEV BREZ OBRESTI. M JELOVICA • Lesna industrija Okna TERMOTON in JELOBOR, polkna, rolete, žaluzije, notranja, vhodna in garažna vrata, stanovanjske in počitniške hiše, večnamenski objekti, montažne pregradne stene, pregradni panoji, vrine garniture, stenske mizice, cvetlična korita, sestavljivi regali, stenske in stropne obloge, strešna okna, podstrešne stopnice, harmonika vrata... TELEFON:064/631-241 F AX :064/632-261 KMETIJSKA 1« NUDI: ,Sr>' - mleko, mlečne izdelke - gnojila, krmila, razna semena, zaščitna sredstva za varstvo rastlin, - kmetijske stroje in orodje za vrtičkarje - prevoze in storitve mehanične delavnice - gradbeni material, material za centralno kurjavo, vodovodni material, elektromaterial, les in lesne izdelke TELEFON:064/620-749,621-849 ŠKOFJA LOKA TEL064/632-541 - pečemo vse vrste kruha, slaščic in 10 vrst odličnih piškotov - izdelujemo torte po naročilu LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o. ŠKOFJA LOKA BJJ TEL064/632-181 fi= Lesno stavbarstvo: = Montažna hiše GMH, strešne In mostne konstrukcije, odrt in opaži, gospodarski objekti, brunarice. Mizarstvo: okna, vrata, panoramske stene, montažne predelne stene in stropi, stopnišča, vse vrste lesnih oblog, elemente za balkone, pohištvena masivna vrata, masivno pohištvo In notranja oprema, žagan les. Podjetje prevzame najzahtevnejše naloge In jih korektno In pravočasno opravi. BODITE POPOLNI S KLOBUKOM! ^^^^^IIJJAMO VAM: - damske klobuke - moške klobuke - klobuke in kape iz blaga telefon:064/631-451 I MAK TRGOVINA Z ŽIVILI O \ ; Edina trgovina na Gorenjskem odprta 365 ; • dni v letu od 7.-21 .ure. I IZJEMNE CENE TER 30 DNEVNI ZAMIK \ J PLAČILO S ČEKI. • OBIŠČITE NAS PRIJAZNO VAS BOMO POSTREGLI. MAOC i MAK TRGOVINA 8 ČEVLJI ! Enkratna ponudba italjanske obutve: | ; Izjemne cene in širok asoltima za otroke, • ženske, moške ter UGODNI PLAČILNI POGOJI. /4 © MfSSk PROIZVODNO, TRO.OVSKO MJUVnUk. IN GOSTINSKO PODJETJE JfaHif* ŠKOFJA LOKA P i> ŠKOFJA LOKA HsflHHHB OKUS IN AROMA VAŠIH ŽELJA tel.064/632-121 - servisiranje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov • tehnični pregledi in registriranje vseh vrst vozil -trgovina z rezervnimi deli - pripravljamo tudi prodajo osebnih avtomobilov znamke RAT v Škof Loki in na Bledu zavarovalnica tilia d.d. J J J s t Poslovalnica ŠKOFJA LOKA ^ ^ Ml ^ *J Titov trg 5 tel./fax.: 064/620-696 Vsekar se Vam neprijetnega zgodi zavarovalnica TILIA ublaži Z Zavarovalnico TILIA postane zavarovanje premoženja, Vaše življenjsko rentno ali nezgodno zavarovanje, kot tudi zavarovanje Vaših jeklenih konjičkov dostopnejše. Naš adut je konkurenčnost vseh vrst zavarovanj.Samo za primer pa vam izpostavljamo ugodnosti, ki jih nudimo ob sklenitvi ene od najbolj razširjene zvrsti Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje ob registraciji vozila) " Ugodni plačilni pogoji: 25% popusti pri takojšnjem plačilu celotne premije 5% popusta pri plačilu premije s 5 čeki brez obresti • V primeru da ste letos pri obveznem zavarovanju vašega avtomobila pri TILI-i dosegli 50% bonus vam v naslednjem letu, kot prva slovenske zavarovalnica, priznamo 55% popust. ■ Ob škodi izgubite le 10% popusta, če pa imate bonus v višini 50%, vam ostane celoten popust. • Boniteto se prenašajo tudi na otroke in ne le med možem in ženo - Ob sklenitvi obveznega zavarovanja dobite kupon s katerim lahko izkoristite 10% popust pri požarnem ali stanovanjskem zavarovanju vašega premoženja. Kasko zavarovanje -10 obrokov brez obresti od mesečnega OD ali preko trajnika tekočega računa - 20% popusta pri takojšnjem plačilu celotne premije - riziko kraje vozila je vključen brez dodatnega doplačila Prepričajte se in nas pokličite! Simbol prijazne prihodnosti OD PONEDELJKA DO SOBOTE VEDNO SVEŽE MESO IN KVALITETNE MESNINE ter drugi delikatesni izdelki Poslovalnice: Mestni trg 40 Kidričeva cesta 1 Cankarjev trg 1 Groharjevo naselje 1 in v okolici &kotje Loke ter Aelžki in Poljanski dolini Sponzor današnje križanke je SO Škofja Loka, nagrade pa so pripravili: 1. nagrada: večerja za 4 osebe v gostilni "Plevaa" 2. nagrada: stroj ena koža za tla - Podjetje Trgodom 3. nagrada: Štiri sladice "banana Split" in obisk muzeja na gradu Tki nagrade kot vedno podarja Gorenjski glas Kranj Vpisano geslo na kuponu (resite ga s pomočjo črk na oštevilčenih poljih) pošljite do četrtka, 2. decembra, na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, ali pa oddajte v pisarnah turističnih društev v Cerkljah, škofji Loki, na Jesenicah ah v Radovljici, ali pa v nai nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam želimo in sreče pri žrebanju! ŠKOFJA LOKA, NEKOČ IN DANES Škofjeloško ozemlje obsega porečje Poljanske in Selške Sore ter precejšen del Sorskega polja.škofja Loka je eno najstarejših slovenskih mest. Predstavljala je središče zaokroženega loškega gospostva. Lastniki tega gospostva so bih škofje iz Freisinga, ki so vplivali tako na gospodarski kot kulturni razvoj mesta z okolico od leta 973, ko ie nemški vladar Oton II. podaril škofu Abrahamu loško ozemlje, do leta 1803, ko je bila freisinški škofiji odvzeta njena posest in podrejena neposredno habsburški oblasti. Začetki razvoja segajo v Staro Loko, ki je tudi ena najstarejših slovenskih župnij. V drugi polovici 13. stol. se Loka že omenja kot mesto, ki je predstavljalo povezavo med gradom in naseljem pod njim. Začele so se razvijati številne obrti, ki so bile organizirane v cehih. Najstarejši cehi so bili: krojaški, čevljarski, krznarski, lončarski... V Škofji Loki si lahko ogledamo številne zgodovinske znamenitosti. Eden najznačilnejših dohodov v mesto je preko kamnitega mostu. Na začetku Mestnega trga stojita župnijska cerkev sv. Jakoba in Homanova hiša. Sredi trga so: kužno znamenje, rotovž ali mestna hiša ter ena najbolj znanih loških gostiln Krona. Iz Mestnega trga lahko pridemo na grad, kjer je škofjeloški muzej, v Karlovec ali P° Grabnu na Spodnji trg ah Lontrk, kjer je med drugim tudi poslopje stare kašče. V Škofji Loki in njeni okolici se je rodilo ali delovalo preefl pomembnih Slovencev kot npr.: - pater Romuald, ki je napisal Škofej loški pasijon - pisatelj Ivan Tavčar . slikar Ivan Grohar - slikarska družina Subicev . sociolog Boris Ziherl - kipar Tone Logonder - geograf France Planina - pesnik Cvetko Golar . zgodovinar Pavle Blazni*"1 V okolici Škoje Loke so tudi številne izletniške točke: Lubn* Križna gora, Crngorb, kjer se nahaja tudi znamenita got^8 cerkev, Blegoš, Stari Vrh, Sorica, Sv. Andrej, Sv. Barbar* Osolnik... SESTAVIL F. KALAN VZDEVEK RADKA POUČA CrmOENOvlGRSKI TIP AVTA BOG VETROV DNEVNIK DRŽAVA V AFRIKI ZADNJICA EVA SEDAK hrt VOKAL AVSTR. PIS. FRANZ "SVETT BIK MERSKA ENOTA ZA GLASNOST AV5THU5KI POLITIK JULIUS KUHALNIK "RlrvT ELEMENT 12 FR. TENIŠKI IGR YANNICK RADU NITKA AU tRAK V PET- ALVAR STREŽNIK IZLOČEK 17 31 GOTSKI KRALJ IZDELOV. VIOLIN IZ CREMONE 19 ČASOVNO 0OMAKNJE NA DOBA 27 NEURADEN ODHOD K3RALKA RINA 29 STRUPEN PUN MESTO V J. ŠPANIJI REKA V FRANCIJI MlSTDtt IGRA 25 POKRAJINA VSAUD. ARABIJI EVROTAS MADŽAR 9 4 LUAK OREHAR PETER 13 SPOŠTOVANE ŽENSKE ZUN. DEL SPOLOVILA DIVJA MAČKA RT5STATT. poLrriK 0SCAR BODEČ PLEVEL PRIVRŽENCI ETATIZMA 23 SLOV. OPERNA SOPRANISTKA ONDINA 10 28 PF LEC EVR. DRŽAVE GEOM. TELO ZEVSOV ščrr 11 PRAKANT0> V ŠVICI BHSRA" ČRKA NIZEK ŽENSKI GLAS 22 POLT OTOK NA J.0BAU FRANCUE MESTO V s.rrAUJi JEZA, SRD MARJAN ILEŠJČ DOBRA LASTNOST AVGUST ŠENOA ŽLAHTNI 16 VRSTA SOCVETJA LIDIJA GR. PODZEMLJU NAJVIŠJA KARTA GLAVNI ŠTEVNIK 24 KRALJ ŽIVAU TIBET GOVEDO 20 1 2 3 i 5 S 7 3 | ■ 9 10 11 12 II 14 j i 15 16 17 18 1 n 26 21 22 23 1 24 8 26 27 29 30 31 32 PERZUSKA KRALJICA MIRUJOČI DEL STROJA 30 26 G. MESTO ALBANUE pREDA, 24. novembra 1993 ČETRTEK, 25. novembra 1993 PETEK, 26. novembra 1993 10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 11.30 Iz življenja za življenje 12-00 Veliki zločini in procesi 20. senja '2.30 S Petrom Ustinovom okoli sveta, angleška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.30 Kdo je bil 15.20 Po vojni, angleška nadaljevanka 10.15 Svet poroča, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna °ddaja za otroke 18.00 RPL 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.45 France Balantič 21.40 VV.A. Mozart: Koncert za vjolino in orkester 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.27 Šport 22.40 Sova; yal Roach predstavlja, ameriška CB nanizanka; Pli ameriška nanizanka 15.20 Bobenček 18.10 Omizje 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Analitična mehanika, nemška 'Zobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.00 Športna sreda 23.10 Obiski £55 Poročila 10.00 Poročila 10.05 Šola 11.30 Bettvjina druščina, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 rv koledar 12.15 Luč svetlobe, periska nanizanka 13.00 Kalej-«oskop, ponovitev ameriškega ?«rvnega filma 14.30 Monoton 18.00 Poročila 18.05 Marjana in "jena vesela druščina, nadaljevanja 18.30 Iz sveta znanosti 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto «8.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Potepam se in fnemam 21.00 V iskanju 21.45 večer ob glasbi 22.45 Slika na »liko 23.45 Poročila v angleščini •3-50 Sanje brez meja 20.15 Hribovski zdravnik 21.45 Pogledi od strani 21.55 The mixer - Mož z Eaton Placea 22.45 Kdo je ustrelil Johna F. Kennedvja, zadnji del ameriškega TV filma 0.15 Čas v sliki 0.20 Življenje, ljubezen, smrt, francosko-italijanski film 1.55 Poročila/1000 mojstrovin 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Kultura vsakdanjega življenja 18.05 Dedek na posodo 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Kar pogumno 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Šport 21.15 Extra 22.15 čas v sliki -večerni studio 22.50 šport 0.15 Round midnight: Klaus VVeiss big band 0.55 Poročila/Tisoč mojstrovin 11.05 Zgodbe iz školjke 12.00 Slovenski ljudski plesi: Razkrižje 12.30 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 13.00 Poročila 13.05 Po domače, ponovitev 15.20 Obiski, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Žarišče 20.35 četrtek na ledu: Počitnice na ledu 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.40 Poslovna borza 23.00 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Ike, zadnji del ameriške nadaljevanke 16.00 France Balantič 16.55 W.A. Mozart: Koncert za violino in orkester 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Elitne bojne enote, ameriška dokumentarna serija 21.00 Povečava; Federico Fellini, portret; Beli šejk, italijanski film GIDOR p.o. 64224 Gorenja vas 81 gičtor GORENJA VAS razpisuje prosto delovno mesto VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Delo je s posebnimi poooblastili in polnim delovnim časom. Pogoji: - višja ali srednja el jnomska šola - obvladovanje računovodsko-finančnih znanj - znanje del z računalnikom - najmanj 5 let delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo če vas zanima samostojno strokovno delo, nam pošljite pisno prijavo v 8 dneh po objavi. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu. 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 16.30 A Shop 16.45 Smithso-nian, dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ročk starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Poročila 20.30 Obračun, ameriški barvni film 22.00 Ročk starine 22.35 Poročila 23.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.25 A Shop 23.40 CMT radio triglav 96 MHz 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 10.00 Slika Avstrije 10.30 Sramota, ponovitev ameriškega filma 12.15 Kompas 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 Doktor Trap-per John 14.45 Billv Bodv - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 15.40 Artefix 15.50 Fižolovka z občutkom, film 16.15 Pisani tednik 16.35 Kre-menčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ljudje iz St. Benedikta 21.05 Pogledi od strani 21.15 Ambo temo 21.25 Dempsev in Make-peace 22.15 Splav, nemški TV film 23.55 Čas v sliki 0.00 Dvoboj pri Diablu, ameriški vestem 1.40 Poročila 8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zveneča Avstrija 16.40 Pozor, kamera 17.15 Audimav 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Made in Aus-tria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.35 Spomini, pogovor s prof. Milanom Dubrovicem 23.35 Šport 1.05 Hello Avstrija, hello Vienna 1.35 Poročila/1000 mojstrovin 15.20 TV koledar 15.35 Bettvjina «njžba, nadaljevanka 16.55 China oeach, nanizanka 16.00 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 17.40 Košarka: Pokal Radivoja Korača: Zagreb - Philips, prenos 19.15 Risanka 20.30 Dnevnik 19.55 športna sreda: Nogomet *«.15 China Beach, ameriška nanizanka 23.05 Osebna zadeva, angleški barvni film 9.00 MacNeil in Lehrer komentir-5*9 10.00 CMT 10.45 A Shop ■1.00 Luč svetlobo, ameriška nadaljevanka ] 1.45 A Shop 12.00 P^d poroto, ameriška nadaljevanja 16.15 A Shop 16.25 Triangel, Ppnovitev slovenskega barvnega "Ima 17.50 A shop 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.46 Male živali 19.05 Risanke 19.15 CTM 20.00 Risanka 20.10 počila 20.30 Dance sesslon f -00 Smithosnian, ameriška dokumentarna serija 22.00 Kje so prminijovi Tevtoni porazili Riml-gne, dokumentarni film 22.30 jjO/ocila 22.55 Pred poroto, amer-2*a nadaljevanka 23.20 A shop *-36 CMT •;P0 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablo-yjh 9.30 Prisilno delo v Nemčiji, Ponovitev 10.15 Znanost 12.10 M.9Portaže iz tujine 13.00 Čas v 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta J4.00 Doktor Trapper John i4.45Sadeži zemlje 15.00 Otroški ■"ogram 17.00 Mini čas v sliki 1M0 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena Ruščina 19.22 Znanost 19.30 Ua« v sliki/Vreme 20.00 Šport 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Minute za zaposlovanje 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnen-vo-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa -EPP 17.00 Zabavno glasbena lestvica 5 -t- 5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa EKONOMSKA SM>KU{ITI11I-4*I .OBISKALI o VAS BOMO 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Mobitel 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Dosje - afere 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Bettvjina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 To ni tvoj sin, ponovitev ameriškega filma 14.40 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.00 Otroški program 16.30 Družinski magazin 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 20.55 Poslovni klub 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 19.30 Vklop 20.00 Informer 20.10 Tematska oddaja - Jim Morrison in njegova poezija 21.30 Hard-core 22.00 informer 22.30 četrt ure kulture 23.10 Unplugged -Trobenta in kitara (melodije iz risank) 23.55 Erotična zgodbica 24.00 Tema 17.05 Bettvjina družba, ponovitev nadaljevanke 17.20 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.45 China Beach 18.00 Sto let avtomobila, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.15 The Jackv Thomas Shovv 20.46 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koprodukcijska dokumentarna serija 21.15 Čhina Beach, nanizanka 22.05 Evrogol 22.25 Trenutek obupa, angleški barvni film r SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE lahko od danes niprej kupit« v malooolasnl službi Gorenjskega glist, Bleiweisova 16, Kranj. Prav lako so vam srečke na voljo v turističnih društvih: Školja Loka, Jesenic« in Radovljica. 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Teden slovenske KARITAS 14.30 Devizni tečaj 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informa-tivne oddaje RA Slovenije 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Prenos pogovora na IV. radijski mreži - dr. Janez Drnovšek 18.00 Teden slovenske KARITAS 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: klic dobrote: Karitas 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 17.20 Par nas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Študentski program Radia Kranj SREDA, 24. novembra ČETRTEK, 25. novembra S^TER amer. psih. krim. FIRMA ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer. trda 5gt TELESNA VROČICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. melodr. URLANDO ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. FIRMA ob 18. uri CENTER prem. amer. akcij, filma ZADNJA VELIKA AVANTURA ob 15.30 in 17.45 uri, amer. melodr. ORLANDO ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij. krim. FIRMA ob 17. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. krim. NEČISTI POLICAJ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. FIRMA ob 20. uri BLED amer. melodr. REKA Ml POJE ob 20. uri 10.00 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.30 Učna doba Duddvja Kra-vitza, kanadski film 12.30 Že 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Povečava, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.10 Forum 20.30 Miserv, ameriški film 22.20 TV dnevnik, Vreme 22.37 Šport 22.50 Sova; Vlak obilja pelje na vzhod, angleška nadaljevanka; Ciklus filmov Boštjana Hladnika: Ubij me nežno, slovenski film 16.35 četrtek na ledu: Počitnice na ledu, ponovitev 17.35 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Znanost 20.30Večerni gost 21.30 Pinchas Zuckerman v Ljubljani, 2. del 22.25 Moja Barcelona, portret Joseja Carrer- 10.05 Odprta ura 10.30 Izbor iz tujega programa 11.00 Religijski leksikon 11.15 Tuji jezik 11.35 Bettvjina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 Zvezda vodnica, serijski film 13.00 Joshuevo srce 15.35 Monopolis 15.20 Ser- 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.20 Obračun, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Mlata - otok v času, ponovitev 1. dela 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Lenine počitnice, ameriška komedija 22.15 Poročila 22.35 Pred poroto 23.10 Hiša strahov, ameriška kriminalka 1.00 Erotični film - Ciccio-lina na mundialu 13.35 Čudovita leta 14.00 Glavni zdravnik Trapper John, zabavna nanizanka 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Tim in Struppv 15.40 Umazan zrak 15.50 Curiositv show 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljen par 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Derrick, detektivska nanizanka 21.20 Po- Sledi v stran 21.25 Oueen, amer-ka družinska kronika 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.25 Kid Galahard, ameriški film 1.10 Miami vlce, kriminalna nanizanka 14.10 Tisoč mojstrovin 14.20 šport 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi vstran 15.40 Evroturizem 15.55 Usoda male Telle, ameriški film 17.30 Živijo nevarno, dokumentarna nanizanka 18.00 Cosby shovv, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Vojna zvezd - deset let pozneje, dokumentarni film 21.00 Znanost 21.15 šiling 22.00 čas v sliki 22.35 TV -popolnoma noro 23.20 Freddie Mercurv - The great pretender 0.05 Rdeči kavč 0.35 Kmečki jazz iz Avstrije 1.20 Zgodba o rock'n'rollu 1.50 Tisoč mojstrovin KAKO NAROČITI KRAJEVNO KRONIKO "OD VISEVKA DO OLSEVKA", ki Je izšla predvčerajšnjim In opisuje zgodovino Olševka od 1238. leta do danes ? IZPOLNITE NAROČILNICO V GORENJSKEM GLASU IN JO POSUITE AVTORICI STANKI NAGLIC. OLSEVK 20/B, 64205 PREDDVOR - IN KNJIGO BOSTE PREJELI PO POSTI. PODPISANI---NAROČAM -IZVODOV KNJIGE "OD VIŠEVKA DO OLSEVKA" PO CENI 600,00 SIT/IZVOD. KNJIGO Ml POSUITE NA NASLOV: KRAJ IN DATUM: visne informacije 15.30 Pixel 16.05 Mali veliki svet 16.30 Atena, izbor iz satelitskih programov 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 V dobri družbi, zabavno-glasbena oddaja 21.05 Latinica 22.05 Hlebinska legenda 22.50 S sliko na sliko 23.55 Spirala, francoski film 16.20 TV razpored 16.35 Bettvjina družba, otroška serija 17.00 Skrivnosti, serijski film 17.25 Kitajska plaža, serija 18.15 Ekran brez okvirja 19.30 Dnevnik 20.05 Me-teorjeva izložba 20.15 Mladi Indi-ana Jones, serija za mladino 21.00 Ročk koncert 22.00 Peta prestava 22.35 Naključni partnerji, serijski film 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisu 14.30 Devizni tečaj 14.30 Zrcalce, zrcalce... 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice 17.30 Iz zgodovine naših krajev 18.00 Male živali in mi 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Miha Jensterle 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Zaplešimo skupaj 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Nebeška vrata 19.20 Večerni program: F. Pestotnik V nmUh prodajalnah boste lahko ubra« Poslovalnice v Kranju: KINO ST012IČ VRT ftosnuii m WTI RIGIKĆIVA* . nedrčke vse*i^#£T ^ . lenske in j Sap** . trot*"0 OMOGOČAM NAKUP S ČEKI AL 4 PLAČILNIMI KARTICAH 1UDIM0 VAM KVALITETO, KI STE JO ISKAl 79 PREJELI SMO V rubriki Odmevi. Prejeti smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru ured' miiva Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjtki glas. Mote Pijmdeja t, 64000 Krmmj. za rubriko Odmevi. Ob 20-letnici Doma upokojencev v Kranju V svojem in upam si trditi tudi v imenu ostalih svojcev, se vsem zaposlenim v Domu upokojencev v Kranju lepo zahvaljujem za res prijeten družabni večer ob njihovi 20-letnici. FULL-ĆOOL, bi rekli naši otroci Fizioterapevtka g. Magda, predvsem pa socialna delavka g. Bojana - povezovalka programa, pa naj se ne bojita morebitne brezposlenosti, saj si lahko poiščeta sluibo tudi med profesionalnimi napovedovalci, "punci" sta namreč zares fantastični. Prisrčna hvala osebju v kuhinji, kije oskrbelo za res dobro in okusno večerjo. Hvala tudi vsem "sestricam", ki so tako pridno vsestransko pomagale, saj smo bili, kljub številni udeležbi svojcev, zares hitro in solidno postrežem. Ob vsaki priložnosti in vsakomur rada povem, da smo svojci resnično lahko zadovoljni, da v tem domu za naše starše tako lepo poskrbijo. Hrana je zdrava, raznovrstna in okusna, povsod red in čistoča, da o zdravstveni negi, ki je res na visoki ravni, sploh ne govorim. Taki večeri nam samo dokazujejo, da je vse to res, saj tudi naše matere in očetje niso mogli skriti svojega zadovoljstva. HVALA še enkrat VSEM in VSAKOMUR posebej. Kranj, 14. novembra 1993 Jolanda Šifrer Zakonodajalec naj se zamisli Gorenjski glas, 22. oktobra 1993 Pojasnilo podjetja TELE-TV, komunikacijski engineer-ing, Kranj: k izjavi objavljeni v Gorenjskem glasu na 4. strani dne 22. oktobra 1993 v članku Zakonodajalec naj se zamisli: V članku o KS Primskovo piše: "Sicer pa so nezadovoljni tudi z obljubami TELE-TV, ki jim že tri leta obljublja kabelske priključke." Menimo, da so v KS Primskovo neupravičeno nezadovoljni s podjetjem TELE-TV, saj W* prodaja novih in rabljenih strojev (kovina, les, plastika) PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO Hrastje 52,64000 Kranj Tel/ta 064/331-719 delovni taak dan od 9-19H sobota od 9*12h • prodaja strojnega orodja in naprav - borza strojev -'manjše in večje proizvrjdno linije (testenine, kava, sveče, pivo...) • inženiring proizvodnih programov POPRAVEK objave sklepa Izvršnega sveta SO Tržič (Gorenjski glas št. 90, petek, 19.11. 1993): Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85,29/86 in Url. I. RS, št. 26/90,18/93,47/93) in 178. člena Statuta občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/83, 22/85 in 9/88) je Izvršni svet na svoji seji dne 17. novembra 1993 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE OBČINE TRŽIČ In osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TRŽIČ V LETU 1993 Številka: 352-08/93-3, 352-09/93-3 Tržič, 17. novembra 1993 Predsednik IS občine Tržič: Frančišek Meglic, dipl. oec., I. r. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet Na osnovi Stanovanjskega programa občine Kranj, številka 362-011/91-04, je izvršni svet občine Kranj na seji dne 17. 11. 1993 sprejel RAZPIS ZA MENJAVO LASTNIŠKIH IN NAJEMNIH STANOVANJ 1. Ta razpis se objavlja z namenom, da se ugotovi interes za ustrezno prerazporeditev lastnikov in najemnikov stanovanj v občini Kranj. Predmet menjave so stanovanja v novem poslovno stanovanjskem objektu na Kidričevi ulici 2 v Kranju. II. Menjava lastniških stanovanj je možna ob upoštevanju naslednjih kriterijev: - prednostno se upoštevajo menjave lastništva, kjer se z menjavo ustrezno reši stanovanjsko vprašanje, - prednostno se upoštevajo menjave lastništva, kjer je cena ponujenega stanovanja nižja kot vrednost po sodni cenitvi - tržna vrednost. Upošteva se ponudba, kjer bo ponujeno stanovanje izpraznjeno najkasneje v 2 mesecih po sklenitvi menjalne pogodbe. Ponudnik mora v ponudbi navesti poleg točnega naslova lastnika tudi morebitna solastništva, ponujeno ceno ter karakteristike stanovanja (npr.: dvosobno, 50 m2, pritličje) in soglasje za prevzem obveznosti za plačilo davka za promet z nepremičninami (osnova za davek je razlika v vrednosti zamenjanih nepremičnin). III. Menjava najemnih stanovanj je možna ob upoštevanju naslednjih kriterijev: - prednostno se upoštevajo ponujena stanovanja, kjer je točkovana vrednost nižja kot 250 točk, - prednostno se upoštevajo ponudbe, kjer se ponuja večje stanovanje za manjše stanovanje, - prednost pri menjavi imajo najemniki stanovanj v lasti občine Kranj, - materialna sposobnost najemnikov za plačevanje neprofitne najemnine in ostalih stroškov, vezanih na stanovanje. Po izvedeni menjavi ostanejo najemne pravice enake kot v dosedanji najemni pogodbi. Predmet menjave niso stanovanja v zavodih in drugih organizacijah, ki imajo status službenih oziroma hišniskih stanovanj in stanovanja, kjer je bil najem omejen na določen čas in stanovanja v denacionalizacijskih postopkih, kjer za izpraznjeno stanovanje ni dovoljeno skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas. IV. Prednost pri obravnavi ponudb, kolikor te izpolnjujejo vse pogoje, imajo - ob upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev - prej prispele vloge. V. Ponudbe za menjavo lastniških in najemnih stanovanj se lahko pošljejo tudi za druge menjave, vendar mora biti jasno označeno, da "ni za razpis". Ponudbe se bodo obravnavale oz. zadržale v evidenci do ustrezne možnosti za zamenjavo. VI. Ponudbe se posredujejo najkasneje do 15. 12. 1993 na naslov: Domplan Kranj, Bleivveisova cesta 14, 64000 Kranj. Vse informacije o ceni m2 na Kidričevi 2, površinah, času vselitve in drugih karakteristikah stanovanja se dobe na istem naslovu ali po telefonu, št.: 214-440. Številka: 362-06/93-04 Datum: 18. 11. 1993 Predsednik IS Peter Orehar smo najbolj gosto naseljeni del prav te krajevne skupnosti - to je vso tako imenovano Planino 111. skablirali že pred tremi leti. Res zaradi počasnosti izgradnje zemeljske kanalizacije zaostajamo s planirano izgradnjo kabelskih televizijskih priključkov v individualnih hišah, zato so v tem času vse naše aktivnosti usmerjene v ta del krajevne skupnosti Nekateri lastniki individualnih hiš na Primskovem že lahko gledajo vseh 27 programov sodobnega kabelskega omrežja TELE-TV, številnim bomo to omogočili še do konca leta, ostali - v glavnem tisti ki živijo na severni strani ceste Stanetu Žagarja, pa pridejo na vrsto " naslednjem letu. S spoštovanjem! TELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING KRANJSKA TELEVIZIJA Kranj, 15. novembra 1993 OBČINA KRANJ Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občina Kranj, sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve objavlja na podlagi 6. člena pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravic do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, štev. 18/92) in pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, štev. 18/92) RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM i. Po tem razpisu je namenjenih za dodelitev socialnih stanovanj v najem 22 stanovanj, ki bodo na razpolago v drugi polovici januarja leta 1994 in sicer: - garsonjere, - enosobna stanovanja, - dvosobna in večja stanovanja. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI, DA SO UPRAVIČENI DO DODELITVE SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM: 1. da je prosilec državljan R Slovenije, 2. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih dolžinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, 3. da ima prosilec stalno prebivališče v občini Kranj, 4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, 5. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja (vrednost m2 je 141.695,00 SIT), 6. da prosilec ali nekdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni odkupil stanovanja po določilih stanovanjskega zakona in ga nato tudi odtujil, 7. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oz. nT vrnil izpraznjeno ali zamenjal primerno stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja, 8. da mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže naslednje višine: - za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti 29 % povprečne bruto plače v državi, to je 21.973,00 SIT, - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 15. leta 34 % povprečne bruto plače v državi, to je 25.762,00 SIT, - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne bruto plače v državi, to je 31. 824,00 SIT, - za odrsle osebe 52 % povprečne bruto plače v državi, to je 39.401 SIT. Povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji za mesec avgust 1993, ki jo je objavil Zavod Republike Slovenije za statistiko znaša 75.771,00 SIT. Za prosilce, ki so se zaposlili v avgustu 1993 ali kasneje, se upošteva bruto dohodek, ki so ga prejeli do dneva razpisa s tem, da ga je potrebno preračunati na vrednost za obdobje avgust -oktober 1993, za kar se uporablja zadnji znani statistični indeks nominalnih osebnih dohodkov, ki ga objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko (deflator). III. POSEBEN POGOJ Na dokončno prednostno listo ne morejo biti uvrščeni tisti občani, ki prebivajo v stanovanjih, izkaterih so se izselili občani po prednostni listi iz zadnjih dveh razpisov. IV. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE USTE Merila, ki se točkujejo, so: - stanovanjske razmere, - število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem, - socialne razmere, - zdravstveno stanje, - dodatna merila (mlada družina, duševna in telesna motnja otrok, invalidnost). Pri enakem številu točk na podlagi meril ima prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja v najem prosilec: a) ki ima daljši čas stalnega bivanja v občini Kranj, b) ki ima nižji dohodek na družinskega člana. DOKUMENTACIJA KI JO MORAJO PROSILCI PRILOŽITI VLOGI Vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem, morajo prosilci priložiti naslednje listine: 1. potrdilo o državljanstvu, 2. potrdilo o številu družinskih članov oziroma članov gospodinjstva in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kranj, 3. potrdilo o bruto dohodku vseh članov gospodinjstva za zadnje tri mesece (avgust-oktober 1993), 4. potrdilo o šolanju (samo za srednje ali višje šole), 5. potrdilo o premoženjskem stanju oz. podatke o denarnih prejemkih prosilca, 6. podatke o dosedanjih stanovanjskih razmerah in najemno oz. podnajemno pogodbo, 7. odločbo o stopnji invalidnosti (invalidi oz. delovno nesposobni občani), 8. izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije o morebitnih trajnih obolenjih, če je prosilec ali ožji družinski član bolan, 9. poročni list oz. potrdilo pristojnega organa o izvenzakonski skupnosti (mlade družine). V dohodek prosilca ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne aH gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis, oddajo svoje vloge na posebnem obrazcu. Obrazec vloga dobijo občani v podjetju Domplan Kranj, Bleivveisova 14, soba št. 4. Vloge morajo oddati prosile' z vso zahtevano dokumentacijo do 10.12.1993 osebno na podjetju Domplan Kranj, kjer dobijo jdi vse potrebne informacije. . e se ugotovi, da je prosilec v vlogi za stanovanje navedel neresnične podatke oz. predložil neresnične dokumente, se vloga izloči iz nadaljnje obravnave. Vsi prosilci, ki po dosedanjih razpisih niso dobili stanovanja, morajo na ta razpis vložiti novo prošnjo z vso zahtevano dokumentacijo. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so: Ponedeljek: od 9. do 12. ure Torek: od 9. do 12. ure Sreda: od 13. do 16. ure četrtek: od 9. do 12. ure S Številka: 362-06/93-04 Datum: 18.11.1993 Sekretar Miha Perčic POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Pozitivno in kreativno malo gospodarstvo *d - Drugega letnega srečanja članov pospeševalne mreže ^.J?8 gospodarstva, ld je potekalo 18. in 19. novembra na Bledu, * J* udeležil tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks tjnikar. V okviru srečanja so slovesno podelili priznanja, ki so jih ^venski inovatorji dobili na mednarodnih razstavah v Nuern-^u, Bruslju in Pragi. v ^tinister Tajnikar je sprego-°nl o stanju slovenskega gospodarstva in o vlogi malega S°spodarstva v njem. Poudaril 1' vse novo >n pozitivno astaja v malem gospodarstviu, ^edtem ko je v velikem gospodstvu koncentracija krize. . e°ieljno vprašanje, ki ga je ^Postavil: ali smo sposobni s P°speševanjem malega gospo-irJ[Stva °lajšati krizo velikih '"austrijskih podjetij, ki trenut-0 predstavljajo največje slovaške izgubaše? V celoti jveda ne, možno bi bilo le v Ugovoru z makroekonomsko Poutiko. Odprl je tudi vpra-*nje zaživljanja investicij. Le-re iS° v leto^nJem letu 0»- n.° pozitivne, kar pomeni S^'Janje ponudbe in s tem ie a* 8osPodarstva. Dejstvo \.' da so investicije prav tam, E yJer je malo gospodarstvo, to je storitveni dejavnosti, v trgo-J!1 in turizmu, ne pa v indus-^jskern sektorju. Proces pri-«tizacije pa poteka predvsem Veilavn* olastninjenja podjetij, "ko manj pa na ravni pre-l^kturiranja. Naslednji v pričanjem letu zagotovo še imSen ProDlem» ki ga je Ver?'' minister Tajnikar, je Boi a strukturna nezaposleni' V letošnjem letu je brez Je'a ostalo čez 200.000 delavcev . velikem gospodarstvu, med-ii? ^° Je malo gospodarstvo parilo 40.000 novih delovnih j est> V malem gospodarstvu ie ^'ovnih mest dovolj, toda Jr^ezno izobraženih nezaposleni11 ni, zato bomo morali več c.astev nameniti prestrukturir-nJU delavcev in omogočiti ."alim gospodarstvenikom pro-!' *te, ki zadevajo izobražene,. Minister Tajnikar je ^udaril dosedanjo pozitivno in pomembno vlogo pospeševalne mreže za malo gospodarstvo, ki bo prav v prihodnjem letu morala v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti strokovno in smiselno uporabiti sredstva iz proračuna za sanacijo gospodarstva z ustvarjanjem pozitivnih tendenc v zaposlovanju in dohodkovni politiki. Spregovoril pa je tudi o tesnejšem povezovanju med Ministrstvom za gospodarske dejavnosti, Ministrstvom za delo in Ministrstvom za znanost in tehnologijo. Mreža za pospeševanje malega gospodarstva Pospeševalni center za malo gospodarstvo deluje že eno leto v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti in opravlja vladne dejavnosti na področju malega gospodarstva. Do sedaj šteje že več kot 600 članov in v okviru malega gospodarstva opravlja predvsem dejavnosti mednarodnega' povezovanja in sodelovanja, procese uvajanja, prenosa in sofinanciranja pospeševalnih podjetniških programov, usposabljanja in izobraževanja članov mreže, nudi strokovno pomoč lokalnim in regionalnim partnerjem, dejavnostim predstavljanja in zastopanja malega gospodarstva v tujini ter zagotavlja mednarodno tehnično pomoč. Direktor Pospeševalnega centra Sašo Sedmak je poudaril, da so osnovne naloge mreže koordiniranje aktivnosti za hitrejši razvoj podjetništva in obrti ter vključevanje v mednarodno sodelovanje. Pomembna naloga, ki so si jo zastavili, je tudi prenos z ravni republike na SKB BANKA D.D, Kotiček za bralce Gorenjskega glasa Zeleni telefon SKB banke Ce zavrtite telefonsko Številko 080 15-15, vas na drugi strani telefonske linije pozdravi prijazen glas: "Dober dan. Poklicali ste Zeleni telefon SKB banke. Prosim!?" Prvi bančni zeleni telefon v Sloveniji SKB banka je prva v Sloveniji odprla zeleni bančni telefon, ki ga lahko brezplačno pokličejo komitenti SKB banke, pa tudi vsi ostali, in vprašajo o vsem, kar jih o poslovanju SKB banke zanima. Zeleni telefoni so namreč tudi v svetu, kjer je enostavno komuniciranje in celo nakupovanje Preko telefonov nekaj povsem običajnega, zelo priljubljeni. 080 15-15 Zeleni telefon SKB banke s številko 080 15-15 vam je na voljo vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, *ato, da vprašate, poveste svoja mnenje, predloge, Pripombe in pohvale. Vse to bo prispevalo k še boljšemu delu SKB banke, vam pa omogočilo, da na enostaven in seveda brezplačen način hitro pridete do željenih lr>formacij. Zato, da vprašate bkušnje prvega tedna so pokazale, da smo tak servis v Sloveniji resnično potrebovali. Paleta odgcrrarov, ki jih Uhko dobite po zelenem telefonu je tako pestra kot so ^a vprašanja - pa če vas zanimajo tekoči računi, najem kredita, informacije o plačilni kartici Eurocard Mastercard SKB banke, delnicah SKB banke, ki na Ljubljanski borzi najbolje kotirajo, ali lastninskih certifikatih,... Torej, zavrtite 080 15-15 in vprašajte! Će želite dodatne Informacije o ponudbi SKB banke r.„2fin pošljite kupon. j Dodatno informativno gradivo SKB BANKE želim prejeti na naslov: ,n»e in priimek: _ Naslov:__ Telefon: I I J Kupon pošljite na naslov: I SKB banka, Ajdovščina 4, 6IOOO Ljubljana ^ po faksu: 061/1313-227) občinsko in do končnega porabnika. V letošnjem letu so vključili 11 svetovalnih firm v procese prestrukturiranja petih velikih tovarn. Društvo evropskih informacijskih centrov Evropska unija je Pospeševalno mrežo letos sprejela v Društvo evropskih informacijskih centrov. To članstvo pomeni za evropske podjetnike in še posebej za mala in srednja podjetja boljši dostop do informacij o zadevah Evropske unije. Zagotavlja v vseh pogledij poslovanja, predpisov in programov Unije zanesljive in ažurne informacije. V Evropski uniji je 211 takih centrov, ki so računalniško povezani z delovno postajo. Torej centri delujejo kot "posredniki informacij", zagotavljajo nasvete in neposredne storitve, povratne informacije in razvoj medsebojnega sodelovanja. Izbrani občinski, regionalni in nacionalini projekti Pospeševalne mreže in mednarodni projekti Na osnovi javnega razpisa je projektni svet odobril 30 ob-Činskihprojektov, 9 regionalnih in 4 nacionalne projekte, V parmanetu je bilo sprejeto, da morajo biti projekti vsbeinsko opredeljeni, Cilj jim mora biti usposabljanje skupine za konkreten projekt, kajti projekti, ki jim je bil cilj le svetovanje in izobraževanje, niso bili odobreni, Marijan Štele, član projektnega sveta, je pohvalil kvaliteto občinskih projektov in veliko podporo v strukturah občinskih vlad. Za regionalne projekte je poudari, da ne financiralo oblik organiziranosti projektov v mrežo, ampak sofinancirajo vsebinske programe za organiziranje projektov. Skoraj 80 odstotkov regionalnih projek- tov povezuje malo gospodarstvo za potrebe turizma. Tudi pri nacionalnih projektih so se držah osnovnih meril, da mora imeti izobraževanje vsebinsko ustvaritev in morajo segati do končnih porabnikov. Strokovni sodelavec Primož Ohleven je spregovoril o sodelovanju na mednarodnih kongresih m in-kubatorskih centrih., V Sloveniji je zaenkrat 16 inkubatorjev, vključuje se 107 podjetij s /00 zaposlenimi. Generalni projekti Pospeševalne mreže na področju mednarodnega sodelovanja in tehnične pomoči potekajo: v okviru Mednarodne organizacije za razvoj industrijskega sodelovanja UNIDO, kjer gre za tri področja pomoči: informacije in prenos tehnologije in poslov, pomoč pri iskanju institucionalnih partnerjev, svetovalna pomoč pri industrijskem razvoju, sodeluje tudi z Evropsko unijo in za nas je zaenkrat najbolj pomemben projekt PHARE, kjer gre za tehnično pomoč državam srednje in vzhodne Evrope. Poteka na dveh nivojih in sicer kot projekt podjetniške in obrtne cone v Zasavju in Posavju in kot projekt za rizične in investicijske sklade. Prvi rezultat tega projekta, ki učinkovito poteka že v petih podjetjih na Gorenjskem so že vidni. Naslednji mednarodni projekt je Srednjeevropska pobuda, ki združuje 8 evropskih držav in Japonsko in gre za 38 različnih projektov. Slovenija je zelo aktivna na področju informatike. Zavzema se za visoko kakovost in standardizacijo izobraževanja in usposabljanja. Drugi pomembni projekti so še: ECOS, ki temelji na sodelovanju med mesti, EvCA - Evropsko združenje za rizični kapital. • Metka Zabret (se nadaljuje) mi;<;amilk NAJKVALITETNEJŠI NAJCENEJŠI V KRANJU ^^^^^^^^^^^^^ ZA HOTELOM JELEN DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT, Predllniška 16, TRŽIČ BOGATO IN POCENI • velika Izbira bižuterlje • ženska kozmetika, parfumerija • moška kozmetika, brivniki • vse za nego otroka, plenice PAMPERS PO 1590 SIT, stekleničke AVENT in DISNRV, vozički HAUK, avtosedeži • vse za higieno, vložki ALVVA1S samo 539 SIT, čistila, pralni praški, sveče, dežniki... DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI! Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hy-Med, Tržič, d.o.o., Pot na polje 50, Pristava tel. 064 57-577 ugodni plačilni roki In rabati nmtdn KOLIKO JE VREDEN TOLAR-i »,«» MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič. Jesenice) 75JJ8 7M6 10.59 1933 7,99 739 AVAL Bled, Kranjska gora 75,20 71.40 10.77 10.00 7,05 730 COPIA, Kranj 7030 71,58 10,77 10.90 7.91 739 CREDITANSTALT N.banka g. 78,10 71.00 10,70 10.00 7.09 7,90 ER0S($tari Mayr), Kranj 71,2« 7835 10,7« 10,85 7,79 7,77 F-AIR Tržič (Deteljica) 78,15 7035 10,75 10.00 7.79 730 GEOSS Medvede 71,20 78^0 10.75 1939 7,73 739 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 71,10 70,40 10.72 10,80 7.05 7,70 HIDA-tržntca Ljub^ana 71,20 7M8 19.77 1033 7,99 732 HIPOTEKARNA BANKA Jesenice 75.00 7035 10.72 10.02 7.75 739 INVEST Škofja Loka 71,10 7135 19,79 1939 7,79 739 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 75,10 70.70 10.40 10.90 7.45 739 LEMA, Kranj 71.20 7835 18,79 1937 7.79 739 MERKUR-Partner Kranj 75,80 75.00 10,77 10,79 7.75 7.79 MERKUR-ZeiezniSka postaja Kranj 7539 7931 19.77 19.79 7.79 7,79 MIKEL Stražisće 71,35 7030 10,75 10.99 7.72 732 OTOK Bled 75.71 7140 10.70 1933 7.99 7.79 POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) 74,85 7037 1031 1931 7.45 7.75 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 71,25 703« 10,75 193« 7,79 739 SKB Kranj (Radovljica. Šk. Loka) 75,80 753« 10,77 10,79 7.75 7,70 SLOGA Kranj 71,10 713« 10,70 1939 7.99 739 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 74,85 10.43 7,45 SLOVENIJATURIST Jesenice 71,05 78,45 10,71 1939 737 7.77 TALON Zel postaja Trata, Šk. Loka 71,25 703« 10,77 10,95 7.73 737 TJAŠAKranj 71.40 7939 10.00 1939 739 739 UKB Šk. Loka 75,70 70,40 10,07 1035 7,75 735 VVILFAN Kranj 71.35 7035 10.78 193S 7,71 739 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 78.25 7030 10.70 1034 7,73 735 POVPKEČM TEČAJ 75 J7 71,44 19,71 1939 737 732 Pri Šparavcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% _____________provizrje.__ x ,.x. . tel.: 064/211 387 Vaš najboljši partner * p.e. Radovljica, pri menjavi deviz ^l.^to^ Blagovna menjava z exJugoslavijo se je prepolovila Na Gorenjskem presežek v menjavi s tujino Kranj, 22. novembra - Gorenjsko gospodarsko je izrazito izvozno naravnano, kar potrjujejo tudi sveli podatki o blagovni menjavi s tujino v letošnjih prvih devetih mesecih. Pokritost uvoza z izvozom (v pravo tujino) je bila namreč na Gorenjskem kar 142-odstotna, medtem ko je bila v Sloveniji le 90-odstotna. Izvoz gorenjskega gospodarstva je v letošnjih prvih devetih mesecih znašal 505 milijone dolarjev inje bila za 1,6 odstotka večji kot lani v tem času, uvoz pa je znašal 355 milijonov dolarjev in je bil večji za 7,3 odstotka. V Sloveniji pa je izvoz znašal 3.747 milijonov dolarjev in bila za 3,4 odstotka manjši kot lani v prvih devetih mesecih, uvoz pa je znašal 4.173 milijonov dolarjev in je bil za 18,9 odstotka večji. Posebej pa prikazujejo blagovno menjavo z exJugoslavijo, ki se je v letošnjih devetih mesecih prepolovila. Gorenjski izvoz je znašal 75 milijonov dolarjev in je bil za 39,8 odstotkov manjši kot lani v tem času, uvoz pa je znašal 41 milijonov dolarjev in je bila manjši za 50,8 odstotka. V Sloveniji pa je izvoz v države nekdanje Jugoslavije znašala 733 milijonov dolarjev in je bil manjši za 40,5 odstotka, uvoz pa je znašal 529 milijonov dolarjev in je bil manjši za 44 odstotkov. • M.V. ABK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), lel.: 241-031 AŽIllININAp Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 ^ Ji V BLAGOVNICI ASTRA v drugem nadstropju KRANJ, Prešernova 10 SUPER UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA moške hlače 4.430 SIT otroške termo hlače 2.450 SIT Za ostale artikle vam s prinesenim kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 3.000 SIT. Izmed prejetih kuponov bomo 30.12.1993 izžrebali tri kupone, ki jim bomo povrnili znesek nakupa. KUPON za 10% popusta pri nakupu nad 3.000 SIT. cA) Ime, priimek:- Naslov:_ KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Glavni "krivec" je zakon Tisti, ki so napovedovali, da bo denacionalizacija zapleten, dolgotrajen in občutljiv postopek, se niso niti malo zmotili Zapleta se ie zdaj, ko so na vrsti predvsem lažji primeri se bolj pa se bo potlej, ko bodo "denacionalizacijski" mlini začeli mleti tudi težje. Iz poročil občinskih komisij je razvidno, da denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov poteka dokaj hitro in brez večjih zapletov, če so podržavljena zemljišča do danes ohranila nekdanjo podobo in če se zavezanec strinja z vrnitvijo v naravi, precej počasneje pa v primerih, pri katerih je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (ta naj bi šele prihodnje leto izdal obveznice) in kjer ni soglasja med sedanjim uporabnikom zemljišč in nekdanjim lastnikom. Če ostanemo pri denacionalizaciji v kmetijstvu, je nesporno, da bo najtrši oreh vračanje zemljišč, ki so bila z arondacijami vključena v zemljiške komplekse družbenih posestev. Čeprav je znano, da velika večina kmetov ni naklonjena družbenemu kmetijstvu (že zato ne, ker je nastalo pretežno na njihovih zemljiščih), pa so ob denacionalizaciji razni očitki o (ne)smiselnosti družbenih posestev le nepotrebna "ropotarnica", s katero si tisti, ki vodijo postopke, nimajo kaj pomagati. Nekaj velja le zakon. In tistim, ki zakona ne poznajo ali ga poznajo bolj slabo, je vendarle treba povedati, da je v tem zakonu več členov, ki vsaj v prehodnem obdobju dobro ščitijo tudi sedanje lastnike oz. uporabnike zemljišč. Po zakonu nepremičnine (zemlje) ni mogoče vrniti v last in posest, če bi bila z vrnitvijo bistvena okrnjena ekonomska oz. tehnološka funkcionalnost kompleksov (20. člen). Za bistveno okrnitev se šteje, če bi vrnitev povzročila take motnje v poslovanju podjetja (zavezanca), da bi moralo opustiti pomemben del proizvodnje ali odpustiti znatno število delavcev, da bi utrpelo bistven izpad prihodka ali da bi prišlo v stečaj ali likvidacijo (21. člen). V takšnih okoliščinah "pripada" nekdanjemu lastniku le lastninska pravica, medtem ko sedanji lastnik lahko uporablja premoženje še pet let po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe (22. člen). Čeprav ie nesporno, da te zakonske določbe veljajo tudi za denacionalizacijo zemljišč v kompleksih, s katerimi gospodarijo družbena posestva, pa se ob tem predvsem nekdanjim lastnikom zastavljajo vprašanja, kaj je zemljiški kompleks in kaj bistvena okrnitev kompleksa. Ker tega ni mogoče preprosto stehtati ali izmeriti, so možne različne razlage in ocene; ob tem pa se denacionalizacijski postopki le zapletajo in upočasnjujejo. Zakon sicer določa, da ni ovir za vrnitev zemljišč v last in posest, če novi lastnik izkaže, da bo z vlaganji ali kako drugače zagotovil njihovo "racionalnejšo in ekonomsko uspešnejšo uporabo", vendar so tudi ob tej zakonski določbi možna prerekanja o tem, kdo je boljši gospodar - posestvo ali kmet. In ko si na koncu hočemo odgovoriti na vprašanje, zakaj vračanje zemljišč poteka bistveno počasneje, kot je podržavljenje, in počasneje, kot so nekateri pričakovali je vendarle treba reči, da je ob možnih namernih zavlačevanjih glavni "krivec" zakon, ki ga - razumljivo - tudi zavezanci za vrnitev premoženja poskušajo čimbolj izKoristiti v svoj prid. • C. Zaplotnik TeČaj Uporaba računalnika na kmetiji Kranj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj organizira dvajseturni tečaj o uporabi računalnika na kmetiji. Tečaj se bo začel v četrtek, 1. decembra, prijave z vplačilom deset tisoč tolarjev pa sprejemajo do 29. novembra. Tečajniki se bodo seznanili z osnovami računalništva ter kmetijskih in knjigovodskih programov. Drugi del bo potekal pod vodstvom kmetijskega strokovnjaka. (Natančnejše razpisne pogoje bomo objavili v petkovi številki.) Predavanje Bolezni srca in ožilja Kranj - Aktiv kmečkih žena Sloga Kranj prireja jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne v prostorih zadružnega doma na Primskovem v Kranju predavanje o boleznih srca in ožilja. Predaval bo dr. Janez Remškar iz Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. * CZ. Delegat Darko Zupane sprašuje: Koliko davka so plačali kmetje Kranj - Delegat družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine Darko Zupane je seji zbora v sredo pod točko delegatska vprašanja in pobude vprašal, koliko davka od dohodka iz kmetijstva so (z akontacijami med letom in kasneje z odmero dohodnine) lani vplačali kmetje iz kranjske občine. Vprašal je tudi, ali je res, da akontacije davka med letom plačuje manj kot dvajset kmetov in da skupni znesek med letom pobranega davka znaša manj kot za eno učiteljsko plačo. Dejal je še, da ga preseneča podatek, da je bila ocenjena škoda v kranjskem kmetijstvu domala trikrat večja od katastrskega dohodka vseh kmetijskih zemljišč v občini. • CZ. Deseto srečanje kmečkih žena Kmetice "poganjajo" razvoj na kmetijah Skoraj vsi kmečki otroci so ostali brez štipendij. Pirniče p. Medvodah, 18. novembra - Kmetice iz občine Ljubljana • Šiška so v četrtek pripravile v gostilni Mihovec v Pirnicah pri Medvodah deseto srečanje kmečkih žena, ki so se ga udeležile predvsem predsednice in podpredsednice aktivov kmečkih žena iz vseh petih gorenjskih občin in iz ljubljanske občine Šiška. Srečanje je imelo družabni, strokovni m kulturni pomen, predvsem pa je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju, izmenjevanju mnenj in izkušenj ter sprostitvi "Nekoč bo lepši ta svet.." Ko so učenci drugega in tretjega razreda osnovne šole Pirniče prepevali, da "nekoč bo lepši ta svet...", se je ena od kmetic le vprašala, kdaj bo ta "nekoč". "Predno sem danes odšla na srečanje v Pirniče, sem morala vse opraviti v hlevu, pospremiti otroke v šolo, pomagati mami..." Kmetica in poslanka državnega zbora Mihaela Logar je z uvodnim nagovorom pregnala slabo voljo m vlila kmeticam nekaj potrebne samozavesti. "Če si priznamo ali ne, smo nosilke razvoja na kmetijah in na podežlju," je dejala in poudarila, da se niso zbrale za to, da bi "preobračale svet", ampak predvsem zaradi tega, da bi se strokovno izpopolnile, se pogovorile o delu na kmetiji in v aktivih kmečkih žena, se spoznale... Predlagala je, da bi srečanje kmečkih žena iz aktivov škofjeloške občine na Blegošu (s privoljenjem dosedanjih pnrediteljic) razširili v fiorenjsko srečanje, in poveda-a, da v medvoškem aktivu že nekaj časa razmišljajo o prireditvi na Šmarni gori. Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva pohvalila delo gorenjskih aktivov in kmečkih žena in poudarila, da na srečanju pogreša predvsem nove, mlade obraze. Kmetje ■ obrtniki in podjetniki? Jože Benec, vodja ljubljanske kmetijske svetovalne službe, je izpostavil predvsem dva problema, ki zadevata kmetije in kmečke družine. Prvi problem je predlog, da bi dopolnilne dejavnosti na kmetijah in dejavnost strojnih krožkov obdavčili s 25-odstot-nim davkom in da bi s tem iz kmetov naredili obrtnike in Eodjetnike. "To ni v redu. fpam, da bodo pristojni protestirali!" je dejal in poudaril, da v Avstriji dopolnilne dejavnosti na kmetijah in dejavnosti strojnih krožkov niso obdavčene. Drug problem je visoko Eovišanje katastrskega dohod-a. ki je povzročilo, da so skoraj vsi kmečki otroci ostali brez štipendij. "To je velika škoda. Kmetijska svetovalna služba je na to že dala pripombe. Upamo, da jih bodo tudi drugi in da bodo v državi začeli drugače gledati na kmečko oz. podeželsko mladino," je dejal Jože Benec. Prvi pogoj je kakovost mleka Strokovni del srečanja je bil namenjen predelavi mleka. Tri kmetice, Kati Smerkolj iz Šentožbolta pri Trojanah, Andreja Bizant iz Žleb pri Medvodah in Mojca Hlebanja iz Srednjega Vrha nad Gozd Martuljkom so pripovedovale o predelavi mleka na kmetijah, predvsem pa o strokov- nem izpopolnjevanju na Nizozemskem. Ko so na Smer-koljevi kmetiji spoznali, da jim nizke cene mleka, mesa in lesa ne bodo zagotavljale dovolj dohodka za normalno preživetje številne družine in za nadaljnji razvoj kmetije, so se odločili, da polovico starega hleva preuredijo v sirarno. Lani so vsak dan predelali v sir približno polovico doma namolzenega mleka, letos predelajo že vsega. Ker tudi v sirarstvu velja načelo "več veš in znaš, več imaš vprašanj", se je Kati še z nekaterimi kmeticami letos udeležila strokovnega teoretičnega in praktičnega izpopolnjevanja na Nizozemskem, kjer se s sirarstvom ukvarja približno sedemsto kmetij (pn nas le pet ali šest) in kjer je mogoče brez problema dobiti sirarsko opremo in vse drugo, kar je potrebno za sirarjenje na kmetiji. Kjerkoli so hodile slovenske "tečajnice", povsod so jim poudarjali, da je za sir najpomembnejša kakovost mleka in da je pogoj za primerno kakovost sira mleko, ki v mililitru vsebuje le 20 do 50 tisoč mikroorganizmov. V pol leta na šest tisoč mikroorganizmov Andreja Bizant iz Žleb pri Medvodah je povedala, da sta se z možem odločila za sirarstvo pred dvema letoma, ko sta Moški vse postorijo v hlevu in na polju Ko je Kati Smerkolj iz Šentožbolta pri Trojanah pripovedovala o Življenju nizozemskih kmetov, je gorenjskim kmeticam najbolj ugajalo to, da na Nizozemskem moški vse postorijo v hlevu, pomolzejo tudi vse krave, in da žensk skoraj ni videti na polju in na traktorjih. "Vi, od Gorenjskega glasa, zapišite, da bodo za to zvedeli tudi naši moiovt Če jim bomo povedale same, nam ne bodo verjele," so nas opozorile. Kati Smerkolj je še povedala, da imajo nizozemske kmetije v glavnem majhne hiše in velike hleve in da pri hiši nimajo ne prašičev in ne kokoši ter več okrasnega kot zelenjavnega vrta. Ko se sin poroči in prevzame kmetijo, najame pri banki posojilo, s katerim od staršev "odkupi" kmetijo. Starši se potlej umaknejo v svojo hiško in se ne vmešavajo vel v delo na kmetiji. pustila službo in ostala doma na kmetiji, kjer sta že sicer zgradila nov hlev s sodobnim molziščem. "Tečaj na Nizozemskem mi je dal velik0 poguma in znanja, a ker tega ni nikoli dovolj, že iščem nove možnosti za izobraževanje p sirarstvu," je dejala Andreja u» poudarila, da sta z možem v Eol leta že uspela doseči akovost mleka, kakršno v povprečju dosegajo na nizozemskih sirarskih kmetijah (od 6.000 do 10.000 mikroorganizmov v mililitru). Na kmetiji so dobili ugodno posojilo za nakup siraiske opreme in če bo šlo vse po načrtih, bodo spomlad1 prihodnje leto že začeli domače mleko (trenutno ga na-molzeio po 200 litrov na dan) predelovati v sir. Sir s kmetije v Kranjsko goro Mojca Hlebanja iz Srednjega Vrha je povedala, da njihova kmetija leži na tisoč metrih nadmorske višine. Ker je štin hektarje zemljišč možno obdelati samo ročno, ji ob štirih otrokih ne "znese", da bi hodila še v službo. Ko so pred leti razmišljali o tem, kako bi za mleko iztržili več kot le to, kar sicer dobijo v mlekarni, so začeli mleko neposredno voziti v kranjskogorsko šolo, kjer je bolje plačano; nastal pa je problem, kam z mlekom poleti. Skupaj s turističnim društvom Kranjska Gora se jim je porodila zamisel, da bi mleko predelovali v sir, ki bi ga potlej prodajali na tržnici v Kranjski gori. Na kmetiji so naredili eo hlebec sira pa drugega, tretjega... Mojca se je udeležila že več sirarskih tečajev, nazadnje tudi tistega na Nizozemskem, kjer je zvedela največ koristnega. Na kmetiji zdaj predelajo v sir okrog dvajset litrov mleka na dan, načrti so kajpak večji. Pri opremljanju sirarne bodo improvizirali: veliko opreme bodo dobili rabljene, nekaj jo bo naredil mož, kotel jim je obljubil stric... • C» Zaplotnik Prvi slovenski veterinarski kongres V prehodnem obdobju strokovno in odgovorno Portorož - V soboto se je v portoroškem Avditoriju končal prvi slovenski veterinarski kongres, na katerem so strokovnjaki s področja veterine razpravljali o aktualnih strokovnih in strokovno političnih vprašanjih veterinarske službe. Kot je v uvodnem referatu dejal redni profesor Veterinarske fakultete prof. dr. Srdjan Bavdek, je v sedanjem prehodnem obdobju prva naloga veterinarske službe, da svoje delo tako kot doslej opravlja odgovorno in na visoki strokovni ravni. Malodušje, strah pred prihodnostjo, omalovaževanje etičnih načel ali celo neodgovorno izigravanje sedanje zakonodaje niso prava iztočnica za prihodnost. NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER Moservtsno In trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON Pon. -petek od 8.-12. in od 14. -18. ure Sobota cd 8. -12. ure telefon 715-015 BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST ZA VSA VOZILA IZ NISSANOVEGA PROGRAMA. • DOBAVA TAKOJ • UGODNI KREDITNI POGOJI LEASiNG Ker se je Slovenija odločila za tesnejšo povezavo z državami srednje in zahodne Evrope, bodo v prihodnjem desetletju na veterinarsko stroko pri nas zelo vplivale razmere v Evropski skupnosti, še posebej njene zahteve glede nalog veterinarske službe pri prometu z živalmi, živili in drugimi živals državni in zasebni del, je najpomembnejše sporočilo kongresa: pri reorganizaciji službe, ki zdaj pokriva celotno območje Slovenije, ne sme priti do sivih lis, ker bi to ogrozilo učinkovitost celotne mreže in v tujini povzročilo nezaupanje do službe. Mnoge naloge na področju veterinarstva imajo značaj splošnega interesa in javne koristi, zato je naloga države, da takšno dejavnosti zagotovi v okviru javnih veterinarskih za- vodov. Zakon mora dolo^1 mrežo javne veterinars^ službe, ki jo bodo sestavlj* državni (območni in repub" ki) veterinarski zavodi in zas?^ ni veterinarji, ki bodo opra vir javna dela na podlagi koncesij\-Ena od sprejemljivih rešitev ** reorganizacijo veterinarskih/* vodov je oblikovanje organi* cije z mešano (državno zasebno) lastnino in z možno* jo, da zavodi ustanovijo pwr' ja (veterinarske postaje); drug možnost pa je fizična }°^\6 državne in zasebne veterinars* službe z večjo ali manjšo p°v zanostjo veterinarskih orgamz cij. A • C Zaploto** ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA SO Trgovino, Servis, Mednarodno dejavnost £.1V ali 111, ilVlll 111 U1U£11111 ■ , i 1- pranje in čiščenje osebnih vozji začetek je za Slovenijo zelo nazorna odločitev glede klasične prašičje kuge, da bo lahko izvažala le prašiče, ki ne bodo cepljeni proti tej bolezni. Tudi odredba Evropske gospodarske skupnosti z naslovom "Biološko kmetijstvo po evropsko" zaradi ustvarjanja čistega okolja in pridelave hrane brez škodljivih preostankov zahteva, da bi v preventivne namene prenehali uporabljati vrsto kemikalij, insekticidov, razkužil in antibiotikov. Ker se bo veterinarska služba z uvedbo zasebne prakse v bližnji prihodnosti razbila na 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANlN> ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonski Številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Se vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA J za predelavo v tanin. Vse podrobnejše Imformscir lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNlC*' Hennanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. u^s^> Prijetno branje Sveti Duh 38 Škofja Loka Tel.: 633-753 ^rman OBLAČILA ZA PROSTI ČAS UREJA: Vilma Stanovnik BIO - FIT ŠPORT IN REKREACIJA KOR ITN O 6, BLED 64260 TELEFON: 064/76-141 SLOVENIJA * TENIS * BALINIŠČE * FTTNES * SAVNA * NAMIZNI * KAVA BAR TENIS JUNIJA BO KRANJ UTRJEVAL SLOVES PRESTOLNICE SLOVENSKEGA KOLESARSTVA KRANJ ŽE ŽIVI ZA GIRO Potem ko je slovenskim in predvsem kranjskim kolesarskim strokovnjakom uspelo drugič v sedeminsedemde-tetletni zgodovini pripeljati sloviti Giro d'Italia v Slovenijo in na Gorenjsko, so se že začele skrbne priprave na eno sicer najodmevnejših športnih prireditev na svetu - Organizatorjev finančna plat dirke ne skrbi, saj si obetajo sodelovanje številnih zainteresiranih podjetij doma in čez mejo Kranj, 22. novembra - 2. in 3. junij prihodnjega leta bosta nova Pomembna datuma zgodovine slovenskega sporta. Potem ko so Prejšnjo soboto v Milanu predstavili 77. Giro d'ltalija so namreč j* olj 12. in start 13. etape velike kolesarske dirke določili Kranj, kranjski organizatorji, na čelu s predsednikom organizacijskega komiteja Jelk om Kacinom pa so se minuli teden že lotili priprav »« dirko. Jelko Kacin: "Računamo na todelovanje z gospodarstvom" "Giro prihaja v Slovenijo po triindvajsetih letih. To je izred-°a priložnost, da se celotnemu Potencialnemu turističnemu trgu Italije en mesec pred začetkom sezone dokaže, da je njihova soseda, Slovenija, turistično zanimiva in predvsem varna. Trideset kilometrov od Ifieje namreč še vedno postavljajo ena in ista vprašanja: "Je tu yojna ali je ni?" Če gredo skozi našo državno profesionalni ko-jesarji, je dokaz, da so ta regija ter njene turistične kapacitete ^arne in na voljo za turiste. ~rugo pomembno dejstvo ob v*ljučitvi v Giro je, da je Prireditev medijski dogodek, ^Pektakel v Italiji, za katerega °° veljalo izredno zanimanje m da je "kranjska etapa" zadnja Pred najhujšimi gorskimi preizkušnjami, na katerih organizatorji želijo premagati tujo konkurenco. Namreč, dosedanji dvakratni zmagovalec Španec Jndurain je specialist na dirkah "a kronometer, manj učinkovit Pa ie na gorskih etapah. Zato so ^daj celotno zaporedje posajenih etap nekoliko "postavili ^a glavo" in je Kranj na vrsti **ekaj dni prej, kot pa smo Prvotno načrtovali," pravi pre-r^dnik organizacijskega komiteja Jelko Kacin in dodaja:" ^kozi posamezne etape se ?.£do promovirale vse turis-,l*ue destinacije, vsi hoteli, v ^aterih hnHn tftlrmnvnlri name tej ali oni strani meje. S tem naj bi pokrili stroške prireditve. Kljub temu da smo Že naredili okvirne izračune, koliko bo v Sloveniji dirka stala, pa bodo natančnejše številke znane po prvi seji etapnega odbora, ki smo ga imenovali te dni, sestal pa naj bi se prihodnji teden. Vsekakor pa računamo, da bomo ta denar, ki je bil doslej "deponiran" za to, da smo sploh lahko kandidirali pri prireditvi, v celoti pokrili iz drugih sredstev." Da bi se priprave, tako tehnične, kot vse ostale lahko začele, pa je že sestavljen etapni odbor. Generalni sekretar etape je Franc Hvasti, za marketing je zadolžen Borut Farčnik, podpredsednik etapnega odbora, zadolžen za sponzorje, je Janez Bohorič, sodelovali bodo tudi predstavniki televizije in izkušeni kolesarski delavci, ki so potrebni za izvedbno posameznih dejavnosti na čelu z Benom Hvalo. Poleg tega so v etapnem odboru tudi predsedniki izvršnih svetov vseh občin, skozi katere bo etapa potekala na čelu s kranjskim predsednikom Petrom Oreharjem, član odbora je predsednik športne zveze Slavko Brinovec, za varnost in prometni režim je v odboru zadolžen Ivan Hočevar, pa predstavnik PTT in številni ostali... Dirka kolesarskih profesionalcev pa bo junija prihodnje leto v Kranju tudi uvod v vsakoletno Veliko nagrado Kranja. Mestu, ki sta mu Sava in njen kolesarski klub prinesla sloves najbolj kolesarskega kraja v Sloveniji pa bo prireditev lahko tudi novo spodbuda za delo z mladimi kolesarji. "Če ocenim trenutne razmere v našem kolesarstvu lahko rečem, da smo klubsko dobro organizirani, saj na klubskih dirkah amaterjev, ki se jih udeležujemo, dosegamo dobre rezultate. Precej uspešni smotu-di na mednarodnih dirkah, kot so dirka Po Avstriji, Po Sloveniji... korak nazaj pa smo vse- «Če «rih bodo tekmovalci name-oi in teh je krepko čez tisoč, Promovirale pa se bodo skozi *V mrežo, Berlusconijevo in našo, tiste firme, ki imajo pri e°i interes. Zato pri financiraju dirke najprej računamo na Qaše gospodarstvo, ki dela na Na letošnjem Giru bo nastopilo dvajset najboljših profesionalnih moštev, v vsakem pa je devet kolesarjev in enajst spremljevalcev. Nagradni sklad dirke bo dva milijona mark, prvi favorit pa je bržkone zmagovalec zadnjih dveh Girov Miguel Indurain. Franc Hvasti: "Priložnost, da se izkažemo tudi z veliko kolesarsko prireditvijo!" kakor naredili na dirkah, ki pomenijo merjenje s svetovno (amatersko) elito. V obdobju med 80 in 90 letom smo bili vedno med desetimi najboljšimi ekipami, kar nam zadnja leta ne uspeva več. Vzrok temu so spremembe države, saj se slovenska zveza le počasi postavlja na noge in v vlogo prejšnje jugoslovanske reprezntance. Na reprezentanci je zaenkrat premalo poudarka, vanjo premalo vlagamo, zveza ima napri-mer le enega profesionalnega sekretarja, profesionalnega trenerja nimamo in zato ni nihče direktno odgovoren za reprezentanco," o trenutnem stanju v našem kolesarstvo pravi vodja reprezentance in direktor kolesarskega kluba Sava Franc Hvasti. Udeleženci Gira pa so pravi profesionalci (navadno najboljši amaterji postanejo profesionalci). Zato ima dirka elitne svetovnega kolesarstva za Slovenijo poleg promocije tudi veliko pobudo za razvoj tega športa. "Mislim, da bomo z dirko animirali kolesarstvo in da bomo s tem, ko bo ob progo Erišlo veliko ljudi, od aktivnih olesarjev, do prijateljev kolesarstva, otrok in staršev, ljudi ponovno vključili v kolesarsko Start 77. Gira d' Italija bo 22. maja v Bologni, cilj pa 12. junija v Milanu. Dirka bo imela 22. etap, skupna dolžina pa bo 3 739 kilo metrov. Najdaljša etapa bo druga, ki bo potekala od Bologne do Osima in bo dolga 235 kilometrov, dvanajsta etapa pa bo dolga 208 kilometrov. Začela se bo v Bibioneju ob severni jadranski obali, v Slovenjo pa bo vstopila v Solkanu pri Novi Gorici Pot jo bo vodila skozi Ajdovščino, čez Col (gorski cilj, Godo-vtl, Logatec, Vrhniko, Ljubljano in Medvode do Kranja, kjer bo cilj pred hotelom Ćreina. Tu bo tudi start 13. etape, ki bo potekala od Kranja do Radovljice, skozi Jesenice, Kranjsko Goro in Rateče. Cilj te etape bo v Linzu. življenje. Otroci se za neki šport navdušujejo na tekmah, ne pa na treningih... in pri tem mislim, da bo Giro naredil svoje. Drugo pomembno dejstvo je, da smo v Kranju že večkrat organizirali različne amaterske kolesarske prireditve, tokrat pa bo priložnost, da Kranjčani in Slovenci vidimo, kaj pomeni profesionalna organizacija dirke. Če samo povem, da je v "aparatu" Gira okoli 1200 ljudi, od tega 20 ekip s po devetimi tekmovalci in enajstčlanskim spremstvom, okoli dvesto novinarjev, tristo 3)remljujočih vozil... je jasno, a bo Giro nov izziv tako za organizatorje kot gledalce. Da pa Kranj in Krajčani že živijo za prireditev pa občutim na vsakem koraku, ko me ustavljajo poznani in nepoznani in sprašujejo, kaj bo z Girom, če res bo, če je potrebna pomoč.... Skratka, če se bomo znali "iti", pa se bodo tudi računi za dirko izšli pozitivno in bo kaj od dirke ostalo tudi kranjskemu športu in slovenskemu kolesarstvu," pravi generalni sekretar etapne- ta odbora Franc Hvasti. • V. tanovnik kej %ferpolo maMmmssmn Mladi Kranjčani odhajajo v romunijo Kranj, 22. novembra - Na povabilo vaterpolistov iz Kluja, ki Praznujejo 35-letnico obstoja, bodo danes zvečer v Kluj ^Potovali mladi vaterpolisti Triglava (letnik 79 in 80) na močan ?ednarodni turnir. Podf vodstvom trenerja Igorja Štirna bodo odšli Jtte Kern, Izidor Koželj, Matej Nastran, Boštjan Košir, Matej Ramovš, Martin Šifrer, Gregor Pravst, Rok Pikec, Dejan Likozar, jStemen Podvršček, Andrej Horvat, Sanel Puškar, Aleš Meglic, ernej Alidič in Elvis Potočnik. Upajmo, da bodo na turnirju rtJwfrinčSa^ ^raV ^ ^enerac^a n'ma konkurence v Sloveniji. •* DANES 0LIMPIJA NA BLEDU Jesenice, Bled, Kranj, 23. novembra - Prvo kolo drugega dela hokejskega prvenstva je pomenilo novo razočaranje za navijače gorenjskih ekip. BIcjci so morali znova priznati Eremoč gostov iz Celja, Acroni Jenke pa so izgubile le tretji 'tošnji obračun z Olimpijo • Hertz. Maloštevilni gledalci na Bledu so v petek uživali v dobri hokejski predstavi, ki pa so jo Btejci izgubili v zadnji tretjini z rezultatom 3:6 (2:1,1:2,0:3). Še bolj žalostni pa so bili obrazi jeseniških navijačev, saj državnim prvakom ni šlo ne v napadu, ne v obrambi, rezultat tega pa je bil 2:6 (0:0, 1:4, 1:2) za goste iz Ljubljane.Triglav je doma premagal Slavijo z rezultatom 11:1. Že danes se nadaljuje prvenstvo. Na Bledu bo ob 19. uri srečanje med Bledom in Olimpijo, Jeseničani odhajajo v Celje, Triglav pa je prost. • L J„V. S. MAJA salon pohištva Kranj. PRE0OSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 MERKUR IN MULEJEVA BOSTA ŠE SODELOVALA KONČNO STOODSTOTNO PRI TENISU Najboljša slovenska teniška igralka Barbara Mulej seje po opravljeni maturi odločila posvetiti samo tenisu - Kmalu med prvih sto najboljših igralk sveta? Kranj, 19. novembra- "Potem ko sem letos uspešno opravila maturo in se vpisala na fakulteto, se bom lahko tako rekoč stoodstotno posvetila tenisu. Prav tako bo k lažjim treningom pripomoglo prvo pokrito teniško igrišče v Naklem, saj mi ne bo treba vsak dan na dolgo pot do Kranjske Gore. Tako si lahko že letos obetam boljšo igro in predvsem udeležbo na več turnirjih po svetu," je na četrtkovi novinarski konferenci ob podaljšanju pogodbe s svojim glavnim sponzorjem, Merkurjem, povdarua Barbara Mulej. Svetovna mladinska prvakinja Barbara Mulej je v dveh letih sponzorstva upravičila zaupanje Merkurja, zato sta z direktorjem Jakobom Piskernikom podpisala novo pogodbo o sodelovanju. Foto: Gorazd Sinik Prav preskromna udeležba na turnirjih je namreč Barbari zadnji dve leti onemogočala hitrejši vzpon po teniški lestvici najboljših igralk sveta, saj se je na leto treba udeležiti najmanj dvanajstih turnirjev, ki se točkujejo za lestvico, to pa Barbari ob študijskih obveznostih (in tudi precejšnjem finančnem zalogaju) ni uspevalo. "Čeprav je Barbara na turnirjih zmagovala tudi z igralkami, ki so pod petdesetim mestom na svetovni teniški lestvici, ji zaradi premajhne udeležbe ni uspelo, da bi bila sedaj uvrščena pod 150 mestom. Seveda pa jo rezultati uvrščajo na boljše pozicije in sam pričakujem, da bo v letu 1994, ko se bo po načrtih udeležila dvajsetih turnirjev, že lahko vidno popravila svoj položaj," pravi Barbarin trener in oče Janez Mulej. Barbara pa je najbolj vesela, da bo imela pozimi možnost trenirati tako rekoč doma, saj je v Naklem s šotorom pokrito teniško igrišče, prav tako pa naj bi do pomladi dobili novo pokrito teniško igrišče v Šenčurju. "Tudi s Teniškim klubom Kranj smo se uspeli dogovoriti, da bomo do pomladi pokrili dve teniški igrišči in zgradili novo hišico ob njih, tako da bodo v Kranju boljši pogoji za vse številnejše teniške igralce," je na tiskovni konferenci povedal direktor Športne zveze Kranj Borut Farčnik. Za nove delovne načrte pa je pogodba z Barbaro spodbudila tudi njenega glavnega sponzorja, Merkur, saj je generalni direktor Jakob Piskernik povedal, da so začeli izdelovati tipske hale za igranje tenisa. Tako šport povezujejo s poslom, to pa je seveda poleg pomoči naši najboljši teniški igralki, tudi smisel sodelovanja med sponzorji in športniki. • V. Stanovnik PGJIVflNJE ALENKA TRIKRAT Z REKORDOM Celje, 21. novembra • Najboljša slovenska plavalka, Radovljičanka Alenka Kejžar, je na osmem mednarodnem plavalnem mitingu v Celju štirikrat zmagala, pri tem pa je dosegla tri nove absolutne državne rekorde: na 200 m prsno je plavala 2:31,08, na 100 metrov hrbtno 1:02,890 in na 200 metrov mešano 2:19,40. Med 250 plavalci iz 7 držav gre omeniti tudi zmago Triglavanke Tanje Blatnikove na 400 metrov prosto, Robove na 100 metrov hrbtno in 200 m mešano ter Nataše Kejžar na 200 metrov prsno med članicami. Med klubi je zmagala ekipa Riječke banke, pred Radovljico, Triglav pa je bil četrti. • VJS. prvo preverjanje forme uspelo 8. mednarodni miting Celje 93 ie privabil v celjski bazen vse boljše slovenske plavalce in kvalitetne predstavnike iz 6 držav. Skoraj 250 plavalcev je sodelovalo v dveh dnevih mitinga in popravljeno je bilo 15 rekordov mitinga, Alenka Kejžar pa je v štirih nastopih zmagala, od tega v treh z novimi absolutnimi rekordi: 2.31,08 na 200 m prsno (najboljši rezultat mitinga z 916 točkami), 1.02,89 na 100 m hrbtno in 2.19,40 na 200 m mešano. Z njenimi rezultati in pomočjo drugih plavalcev Radovljice, Eredvsem Nataše Kejžar in Polone Rob so v ekipni razvrstitvi Ladovljičani dosegli drugo mesto s 4849 točkami za Primorjem z Reke s 4918 točkami. Triglav je v tej razvrstitvi dosegel četro mesto s 43% točkami. Boljše rezultate sta dosegla Tanja Blatnik, ki je z novim rekordom mitinga zmagala na 400 m prosto (4.25,66) in Marko Milenkovič, ki je kljub lažji poškodbi osvojil drugo mesto na 200 m hrbtno z 2.08,37 in tretje na 100 m hrbtno z 0.59,63. Tudi mlajši plavalci so uspešno zastopali klubske barve in sicer je bila Petra Omeiec med mladinkami druga na 100 m prsno z 1.18,53, četrta na 200 m prsno z 2.47,83, Aleš Aberšek drugi na 100 m delfin z 1.01,06 in tretji na 200 m delfin z 2.16,51, Alenka Sušnik pa med kadetinjami Četrta na 400 m prosto s 4.54,87. • Rado Mladenovič [?0(2)«iOMET TRETJA NOGOMETNA LIGA NA ZIMSKI POČITEK Z ZMAGO ja - V tretji nogometni ligi je moštvo Visoko gostovalo pri Litiji in zmagalo s 3:1. Visočani se vedno pod vtisom niza slabih rezultatov so V Litijo odpotovlai v želji, da bi iztržili točko. Na zamrznjenem in zasneženem igrišču pa je Sajevič že v uvodnih tridesetih minutah dosegel tri zadetke in praktično odločil srečanje. Tudi tokrat so stavili na hitre protinapade, ki so jim prinesli priložnosti, za razliko od nekaj minulih srečanj pa so svoje priložnosti tudi izkoristili. Nenazadnje je k visoki zmagi pripomogel tudi vratar Fuchs, ki je v 40. minuti ubrani strel z bele točke. V drugem delu so Visočani razumljivo še bolj zaprli dostop do svojih vrat, tako da je domačinom uspelo zadeti le enkrat. Visočani so tako po koncu jesenskega dela osvojili 13 točk ali 50 odstotkov, kar je po mnenju trenerja Krišlja sicer v okviru pričakovanj, vseeno pa lahko dodamo, da bi njegovi igralci z malo več izkušenosti, sreče in nenazadnje tudi spretnosti pri priložnostih za zadetek lahko imeli nekaj točk več, kar bi jih uvrščalo v sam vrh tretjeligaške konkurence. Igrali so: Fuchs, Blatnik, Zorman, Anko, Pelko, Kepic, Zapltonik, Voglar, Sajevic, Košir, Petcrnelj in Ocepek. • I. Golob TRIGLAV IN JELOVICA NISTA IGRALA Kranj, 23. novembra - Sneg je nagajal tudi nogometašem. Nekatere tekme druge in tretje državne lige niso bile odigrane. Tako Jelovica ni odigrala tekme s Svobodo, Jelen Triglav pa ni odigral tekme s Setom Vevče. Še sreča, da se prvenstvo zaključuje, sicer bi bilo zaradi slabega vremena še več problemov. • J.K. Jutri Olimpija ponovno v Kranju MAŠČEVANJE ZA DVA PORAZA Naklo, 23. novembra - Jutri bo na sporedu že tretji jesenski obračun med nogometaši Živila Naklo in SCT Olimpija. Ob 13. uri bo povratna pokalna tekma med Živili in SCT Olimpijo. Sodili bodo Jamsek, Turk in Žohar.Za Na klance je jutrišnja tekma zelo pomembna. Prvo tekmo v Ljubljani so dokaj nesrečno zgubili z 1 : 0. Doma morajo torei zmagati z dvema goloma razlike, ob tem pa zadetka ne bi smeli prejeti. Prav tako je jutrišnja tekma tudi priložnost za maščevanje zaradi dveh porazov: nedeljskega v ligi in pokalnega na prvi tekmi. • J. K. Mali nogomet MARMOR STRIPY ČETRTIČ NAJBOLJŠI Škofja Loka, novembra - S finalnim turnirjem se je prejšnji teden v Škofji Loki končalo letošnje občinsko prvenstvo v malem nogometu. Na turnirju je sodelovalo osem najboljših ekip, ki so zbrale največ točk na prejšnjih turnirjih. Zmagovalec turnirja je bil znan šele po zadnji tekmi, ko sta se pomerili ekipi Fortunovc in Marmor Stripv. V zelo razburljivem srečanju so zmagali nogometaši iz Svetega Duha z 2:0 in tako že četrtič osvojili naslov občinskih prvakov. Druga je ekipa Fortunovc, tretja Boca Juniors, četrti pa so Vikingi iz Dražgoš. Ekipa Marmor Stripv si je z zmago pridobila pravico nastopa na prvenstvu Gorenjske, ki bo decembra. • V. S. gP®KTHO PLEZANJE SLOVENSKO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU NASLOVA ZA LUKANČIČEVO LN GUČKA Škofja Loka, 21. novembra - Plezalni klub škofja Loka je bil organizator finala prvenstva republike Slovenije v športnem plezanju. Na novo prebarvani plezalni steni dvorane Poden v Škofji Loki je bila pri ženskah najboljša Trboveljčanka Metka Lukančič, med moškimi pa Vrhnican Aljoša Grom. Pokala za najboljše plezalce v minulem letu pa sta iz rok ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra dobila Metka Lukančič in Vili Guček iz Trbovelj. 1 \\ JE ■M Tomo Česen in zmagovelec škofjeloške tekme Aljoša Grom. Zanimivo tekmo najboljših slovenskih športnih plezalcev in plezalk si je minulo nedeljo v Škofji Loki ogledalo okoli petsto Ločanov, ki so uživali v lepih potezah plezalcev na smereh, ki jih je postavljal Tomo Česen.Največ spretnosti med ženskami je pokazala Metka Lukančič, ki Je tako zmagala še na zadnji tekmi, druga je bila Nevenka Osedkar iz A O Kranj, tretja pa Miranda Ortar iz ŠPO Tolmin. Prav tak je tudi končni vrstni red letošnjega pokala republike Slovenije. Še zanimivejši je bil obračun v moški konkurenci, kjer se je pomerilo sedemintrideset tekmovalcev, najdlje v finalu, prav do vrha smeri na steni pa je uspelo preplezati Aljoši Gromu in Viliju Gučku. Ker je imel Aljoša boljši rezultat iz predtekmo-vanja, pa je končni zmagovalec finala postal simpatični dvajsetletni Aljoša. Na tretje mesto se je uvrstil Matej Mejovšek (Šaleški AO), četrti je bil Luka Zaplotnik iz AO Kranj, peti pa domačin Franc Jensterle (PK Škofja Loka). V skupni uvrstitvi pokala republike Slovenije je zmagal Vili Guček , drugi je Luka Zaplotnik, tretji pa Aljoša Grom. • V. Stanovnik, foto: G. Sinik PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZULIČ SPET ODLOČIL Kranj - V derbi srečanju jesenskega dela prvenstva je v Kranju SCT Olimpija premagala Živila Naklo z 1:0. Edini zadetek na srečanju je dosegel Zulič v 72. minuti srečanja. Glavni sodnik Vidah, ki je dobro opravil svoje delo, je na vsaki strani pokazal dva rumena kartona in sicer so porumenili Jerina v 51. minuti, Brane Pavlin v 62. minuti, Englaro v 38. minuti in Benedejčič v 51. minuti. Prava zimska idila na kranjskem stadionu ni zmedla pridnih športnih delavcev, ki so pripravili igrišče za veliko srečanje jesenskega dela prvenstva. Obe moštvi sta začeli dokaj previdno, nekoliko bolj podjetni so bili razumljivo domačini, ki so poskušali tuid tretjič zapored na domačem igrišču streti vodeče- ta na prvenstveni lestvici. Ne-aj tipičnim pobegom Oblaka in Vbrobjova po krilnih položajih so resda sledili predložki. ki pa so kot pravilu postajali plen visokih in močnih ljubljanskih branilcev. Prvo pravo priložnost je imel dvakratni strelec v dosedanjih ligaških obračunih z Olimpijo Andrej Jošt, ki pa Pavlinove "zvite" podaje v kazenski prostor ni ukrotil, tako da so mu jo gostujoči branilci pravočasno odvzeli. Tudi v nadaljevanju je bilo nekaj več pobude na strani Naklancev. Do konca prvega dela so nekajkrat stisnili Ljubl- Z nedeljske tekme med Živili in SCT Olimpijo v Kranju. Ig1*^ Olimpije Hudarin čaka na izid bratskega dvoboja med Mi rano (levo), ki igra za Olimpijo, in starejšim Branetom Pavlinom (° tleh), ki igra za Živila Naklo. . srečanje. Vsekakor vsestrao**! igralec, do zadetka ga ie bolj manj uspešno pazil Murnik. J. izkoristil le en večji spodrslj J svojega čuvaja in 18 minut pr* koncem približno z deset' metrov, podobno kot na P°J^ nem srečanju v Ljubljani, Pv magal domačega vrata'J Vodana. V enakovreden srečaj ju bi bila seveda pravičnejša «J za domačine ugodnejša dem^ točk, vendar tokrat so bih Kranju srečnejši in spretne^ gostje iz Ljubljane, ki se ta* PREOBRAT V DRUGEM DELU KRANJ : SLOVAN 75 : 66 (28:41) Kranj. 20. novembra - športna dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Slapnik iz Kamnika in Zaloker iz Domžal. KRANJ: Brkič 6, Žnidar 30 (7-6), Jakšič 8 (2-2), Čankovič, Ažman, Jenko, Kump 1 (2-1), Franko 3, Gartner 27 (2-2), Kovač, Novakovič, Magdalenič. Prosti met: Kranj 13-11, Slovan 20-8; Število osebnih napak: Kranj 20, Slovan 17; Pet osebnih napak: Brkič 35; Met za tri točke: Kranj 15-8 (Gartner 5, Žnidar 2, Franko 1), Slovan 12-4. V športi dvorani na Planini smo tokrat videli dva popolnoma različna polčasa. V prvem so bile igralke Slovana veliko boljše od fostiteljic, ki so naredile preveč napak v obrambi in niso izkoristile ar nekaj 100-odstotnih priložnosti za koš. V drugem dleu so zaigrale veliko bolje in preko odlične Goranke Žnidar in Darje Gartner prevzele pobudo in prvič na srečanju v 32. minuti povedle in vodstvo zadržale do konca srečanja. • Jože Marinček DRUGOLIGAŠA S POL IZKUPIČKA škofja Loka, Radovljica, 21. novembra -V 14. kolu II.SKL za moške - zahod je ekipa Didakte iz Radovljice gostila Tolmin in izgubila z izidom 73:77 (40:39), Škofjeločani pa so si v domači dvorani BSSL^^cm^ med °dejo Marmorjem in GORENJCI BOLJŠI OD PRIMORCEV Na drugoligaški lestvici tako Odeja - Marmor še vedno vodi s 23 točkami, radovljiška Didakta pa je četrta z 21 točkami. • VS. jančane v ožji del obrambne polovice, vendar pa v svojem moštvu tokrat niso imeli napadalca, ki bi znal ogroziti gostujočega vratarja. Povsem drugače je bilo pri SCT Olim-piji. Podobno kot Ahčin, Križaj in Sirk v naklanski obrambi so se tudi pri Olimpiji izkazali nekateri nosilci igrer v obrambi, ob tem pa so imeli Ljubljančani za razliko od domačinov tuid v napadu moža, ki ni bil samo več kot sposobne sejati zmedo v domačih vrstah, ampak tudi nevarneje ogroziti vratarja. Zulič je že na začetku drugega dela z glavo po lepi podaji Mirana Pavlina, ki v zelenem dresu postaja pravi vodja zvezne vrste, skorajda zadel, kasneje pa tudi odločil že veselijo naslova jesenske? prvaka. Igrali so: Vodan, »u* Križaj, Pavlin, Ahčin, Miiro* Jerina, Vorobjov, Grašič, lak, Jošt A., igral še Vidmar L Golob, slika G. Šinik OSBdlJrlNjE Ta konec tedna so potekala derbi tekmovanja med predstav*^ Gorenjske in Primorske. V 9. kolu državne lige za moške, <~ Triglavani doma gostili izredno dobro ekipo " Tekst ine4' 1 dobro i*? doma gostili izredno dobro Ajdovščine. Po lepem dvoboju, predvsem pa z fp)(r>WttMCT ^M^WWT?TTTTTTTTT1 I Triglavana M. Omana 930 kegljev in slabi igri predstavnik« £ U^/Ef&VriE I VPIPil*#NžA^ —I Ajdovščine I. Jamska 815 kegljev so dvoboj dobili tekmovale« ■» v XX v Kranja z rezultatom 5:3 (5394:5343). CRNA SERIJA SE SiR J A KONČANA Zel° zanimivi so posameznidvoboji Beber-Curk Rokometaši Šeširja so po seriji porazov spet osvojili točko. S tem so končno prekinili črno serijo porazov. Upajmo, da bo točka osvojena proti evropskemu Jadranu tudi spodbuda za boljše rezultate v nadaljevanju prvenstva. V tem kolu je bil na sporedu tudi veliki derbi med Celjani in Ljubljančani. Naši prvaki so zanesljivo zmagali in dokazali, kdo je f;ospodar v slovenski rokometni hiši, prevzeli pa so tudi vodstvo na estvici, ki so ga izgubili po čudnem porazu v Ribnici. Na ostalih tekmah ni bilo presenečenj, le Rudarje visoko izgubil v Velenju. Pri dekletih Kranjčanke zmagujejo tudi na gostovanjih. Tokrat so Eremagale Pirančanke, tako da razlika med vodilnimi po sedmem rogu ostaja nespremenjena. Zato pa je bilo minulo kolo v modri skupini črn dan za vodilni ekipi. Kočevke so doma doživele prvi poraz sploh, Branik, tudi doma, pa je presenetil še edine slovenske Evropejke, rokometašice Krima Elekte. Tako zdaj varovanke Andreja Kavčiča uspešno lovijo vodilni ekipi, kljub eni izgubljeni tekmi za zeleno mizo in dodani minus točki. V drugi moški ligi so gorenjski ligaši osvojili polovico možnih točk. Preddvorčani še naprej zmagujejo in držijo korak z vodilnimi igralci Kodeljeva. Zato pa so v tem kolu prvo točko v jesenskem delu osvojili igralci Centra Zaplotnik. Dobili so jo na gostovanju pri letos slabi Novi Gorici in upajmo, da so, tako kot starejši loški brat, prekinili črno serijo. Besnica še naprej igra tako kot celo jesen, izgublja z enim ali dvema goloma razlike, čeprav ne igrajo tako slabo. Bo pa jesenski del za igralce in trenerja Pokorna dobra šola za nadaljevanje. Rezultati: 1. moška liga: Šešir : A. Jadran 20:20, Gor. Velenje : Omnikom Rudar 21:9, Celje Piv. Laško : Kolinska Slovan 24:17, V. Nedelja : Prevent 15:24, Fructal: Presad 17:12, Drava : Ribnica 26:21. Vdijo Celjani pred K. Slovanom, Šešir je še vedno zadnji. L liga ženske - Bela sk.: M-Degro Piran : Kranj 16:20, N. Mesto : Žalec 22:24, Marcus Burja : Drava 31:21. Vodi Burja pred Žalcem in Kranjem. 2. liga moški - zahodna sk.: TAB Inženiring Preddvor : Škofljica 25:17, Črnomelj : Besnica 20:18, Nova Gorica: C. Zaplotnik 20:20, Izola : Kamnik 19:23, Akripol Trebnje : Krim 22:16, GPG Grosuplje : Kodeljevo 22:26. Vodi Kodeljevo pred Preddvorom, Kamnikom. Besnica je enajsta, C. Zaplotnik dvanajsti. L ženska liga - modra skupina: Velenje : Mlinotest 20:25, Kočevje : Belinka Olimpija 22:30, Branik : Krim Elekta 17:16. Kljub porazu vodi Kočevje pred Krim Elekto in Belinko Olimpijo. • Martin Dejane KARAVANŠKA ROKOMETNA LIGA POMEMBNA ZMAGA TAB INŽENIRINGA PREDDVOR TAB Inženiring Preddvor : SC Ferlach 28 : 24 (15:12) Kranj - V srečanju karavanške rokometne lige sta se v torek srečali v športni dvorani na Planini v Kranju ekipi TAB Inženiring Preddvor in SC Ferlach iz Borovelj. V zelo borbenem srečanju so zasluženo zmagali rokometaši TAB Inženiringa Preddvor z rezultatom 28 : 24. Preddvorčani so v sredini drugega polčasa že vodili z dvanajstimi zadetki prednosti, na koncu pa je trener Cuderman dal priložnost igranja tudi mlajšim igralcem, zato so gostje uspeli zmanjšati vodstvo domačih na štiri zadetke. Največ zadetkov za domače sta dosegla Kos 13 in Zorman 8. • J. Kuhar 1:0 (889« Oman V- Turk B. 0:1 (901:961), Oman M. - Jamšek: 0 (930:81^' Šimnovec-Bratina 0:1 (907:915), Mihelič - Ristič 1:0 (892:888). £ Boštar-Turk J. 0:1 (875:883). Prednost 51 kegljev in s tem 2 toČU r Triglavanom prinesla pomembno zmago. ^ Tudi v ženski konkurenci je dvoboj potekal med Kranjec y Gorico. Po dokaj izenačeni igri so dvoboj dobile Triglavanke, čep*^ se je poznala odsotnost izredno dobre S. Fleischmanove, z rezultat^ 5:3 (1422:2389). Tudi tukaj je odločala razlika 33 podrtih kegljev ij» j tem 2 točki. Medsebojni dvoboji so bili sledeči: Zaje - Okrogli' 'g (379:390), Belcijan-Cerne 0:1 (441:443), Virant-KaradŽiČ (412:404), Ribič-Furlan Cl:0 (413:353), Nepužlan-Miškovič * (412:396) in Jerala-Ušaj 0:1 (365:403). V sredo igrajo Triglavanke 10. kolo doma z ekipo "EMO iz C*'Jy tekma bo ob 18. uri. Moška ekipa pa prav tako gosti ekipo CelJ8 soboto z začetkom ob 16. uri. • Tone Česen MEDREGIJSKA LIGA LOG STEINEL PREMAGAL GRAD# V devetem kolu medregijske lige so se kegljači LOG STElNE^ iz Stražišča pomerli z ekipo Gradisa in Ljubljane in jo premaga11 rezultatom 5 : 3 (4988 : 4967). g Po prvem delu tekmovanja vodi ekipa Slovana iz Ljubljane z točkami, druga pe je ekipa LOG STEINEL s 16 točkami. ^ V naslednjem kolu 27. novembra 1993 gostujejo kegljači STEINELA v Kamniku. • Martin Šilar 2. SLOVENSKA LIGA LJUBELJ SPET ZMAGAL V Tržiču je gostovala ekipa iz Kočevja, ki so jo domačini ugn*^ 6 : 2 (4960:4841). . Pri domačih je bil najboljši Čerin z 866 keglji, pri gostih pa Kr#c 885 keglji. Ljubelj v soboto gostuje pri Proteusu v Postojni. 9 j Na lestvici trenutno vodi Norik s 13 točkami, Ljubelj pa je tretj 11 točkami. • J. Pogačnik GORENJSKA LIGA LUBNIK SAM NA VRHU V derbiju 5. kola gorenjske kegljaške lige je Lubnik v 'alX}^ee tekmi zasluženo premagal Ljubelj, prav tako pa so odh « rezultat dosegli kegljači Jesenic, ki so zasluženo prema« Kranjsko Goro. Rezultati: Ljubelj - Lubnik 3:5 (4840:4887), Jesenice - Kranj5 Gora 7 :1 (5205:5008), S. Jenko - Adergas 1:7 (4665:4797) in Tng'a Elan 5:3 (4927:4843). . $ Vodi Lubnik z 10 točkami pred Ljubeljem in S. Jenkom s r1 točkami. $ ■ Pari 6. kola pa so: Adergas - Jes enice (sobota ob 9. uri), L-.u?^ij -Elan in Kranjska Gora - Triglav (sobota ob 16. uri) ter LjubCJ Simon Jenko (nedelja ob 9. uri). • J. Pogačnik ŠKOFJELOŠKE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE UČITELJI EM OBRTNICE NAJBOLJŠI V PLAVANJU y okviru 13. DŠI občine Škofja Loka smo tekmovanje zaključili v "veh športnih disciplinah. Pri ženskah je bilo to plavanje in Namizni tenis, pri moških pa samo plavanje. Začeli pa smo s Ptedtekmovanji v košarki, namiznem tenisu in odbojki. Tekmovanje v plavanju je potekalo za naslove občinskih prvakov in Prvakinj, kot tudi za pokale delavskih športnih iger. Udeležba je bila r°°ra> saj se je za naslov občinskega prvaka potegovalo 40 Posameznikov in 26 članic, vsi pa so sodelovali tudi v ekipnem le«novanju. Poglejmo najprej rezultate za posamično občinsko prvenstvo v P|*vanju za ženske. Občinska prvakinja na 25 m dolgi progi za leto ~93 je postala Andreja Mlakar • Debenc Razdaljo je v prostem *J°gu preplavala v času 17,80, podprvakinja oz. 2. mesto je osvojila podreja Smolej s časom 18.05, tretja je bila Marjeta Žagar, 18,19. laoski oziroma člani so tekmovali v prostem slogu na 50 m. Najboljši Plavalec v občini je Jure Bcnedičič iz Železnikov s časom 30.03, drugo j&esto je osvojil Samo Potočnik iz Obrtne zbornice 31.25, tretji je bil J°nit Rebič Škofja Loka 31.50. Prvih pet plavalcev in plavalk je Spbilo nagrade, ki jih je prispevala DO ŠPORT FTT - Jože Rakovec iz 5*Jeznikov. Pri štafetnem tekmovanju za pokale DŠI je pri ženskah »odelovalo 8 ekip, za ekipo pa so morale plavati 3 tekmovalke 25 m v Prostem slogu. Najboljše so bile Andreja Bernik, Milena Padovačin in f^dreja Smolej - Obrtna zbornica. Na drugo mesto se je uvrstila •jopa Zdravstveni dom, na odlično tretje mesto pa profesorice Mednje šole. ~ Pri moškem štafetnem plavanju je sodelovalo 9 štiričlanskih ekip. omagali so učitelji osnovne šole v postavi Borut Rebič, Milan Smolej, ^taš Mlakar. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Alpine, tretje mesto 0 si priplavali tekmovalci Domela. Pokrovitelj ekipnega tekmovanja v Plavanju je bila Obrtna zbornica Škofja Loka. ^ Zaključeno je tudi tekmovanje v namiznem tenisu za ženske ekipe. v boju za 1. mesto so igralke Zdravstvenega doma s 3 : 1 premagale •upo Domel in tako osvojile novih 100 točk v skupnem točkovanju. °olj napeto in izenačen dvoboj je bil med Odejo in LTH-jem. Slednji 1 J| zmago priboril v zadnjem nizu, „ Zadnja tekmovanja bodo soboto, 27., in v nedeljo, 28. novembra. Mivečan zaključek 13. DŠI pa je predviden v soboto, 18. decembra. • • Kalumur ©©sojku mmmmmmn: blejciv štirih nizih V tekmi z neposrednim tekmecem za 6. mesto so igralci Minolte Bled po dobri igri osvojili pomembni točki V nasprotju od njih pa so Žirovničani s slabo igro gladko izgubili z Novomeščani. Rezultati -1. DOL moški: Autohit Bled : Granit Preskrba 3:1, Žirovnica : Pionir 0 : 3, Topolšica : Olimpija 0 : 3, TAD Europe Kamnik : Ljutomer 0 : 3, Vigros Pomurje : Fužinar neodigrano. Vrstni red: Olimpija 8, Vigros Pomurje (-1) in Ljutomer 6, Pionir, TAD Europe, Mmolta Bled 4, Fužinar (-1), Granit Preskrba, Žirovnica 2 in Topolšica 0 točk. Igralke Autohit Bleda se kljub porazu v Novi Gorici še vedno držijo v vrhnjem delu prvenstvene razpredelnice. Rezultati • L DOL ženske: HIT Casino: Autohit Bled 3:1, LIK Tilia : Cimos 0 : 3, ŠD Tabor: Novo mesto 0:3; vrstni red: Cimos 10, Gornji Grad 8, HIT Casino, LIK Tilia in Autohit Bled 6, Krim M), Novo mesto 4, Mislinja STELLa in HP Hobby Brenik (-1) 2, SD Tabor 0 točk. V ženski konkurenci D DOLsta oba gorenjska predstavnika igrala po pričakovanjih - Alpin Triglav je gladko zmagal na Ptuju, Mehanizmi Kropa pa je doma zgubil z Vitalom. Rezultati: Ptuj : Alpin Triglkav 0 : 3, Mehanizmi Kropa : ŠOK Vital 0: 3, Prevalje : Cimos II 3 : 2, Branik Rogoza II: Topolšica 0 : 3, Prevalje : Cimos II 3 : 2, Branik Rogoza II : Toplšica 0 : 3, ŠD Tabor II: Mežica -neodigrano. Vrstni red: ŠOK Vital 14, Alpin Triglav 12, Prevalje 8, Cimos II, Mežica, Mehanizmi Kropa in Pomurje 6, Topolšica in ŠD Tabor II 4, Branik Rogoza II 2, Ptuj 0 točk. Rezultati 3. DOL zahod - moški: ČIB Bovec : Bled II 2 : 3, Triglav : Mokronog 3 : 0, Bohinj : Termo Lubnik 0 : 3, Plamen : Branik Sedex - gostov ni bilo, Portorož : Kamnik II 3 : 3, Prvačina : Olimpija III 3 : 0; vrstni red: Termo Lubnik in Prvačina po 14, Portorož 10, Triglav in Kamnik II 8, Plamen, Mokronog in Olimpija III 6, Bled II4, ČID Bovec in Bohinj 2, Branik Sadex 0 točk. Rezultati 3. DOL zahod - ženske: Jesenice Bled II3 :? 0, Cimos III : Solkan 0 : 3, Bohinj : Julči Vital II 3 : 0, Novo mesto II : Šentvid 1:3, Šenčur: Piran 3:1; vrstni red: Šentvid 14, Šenčur 12, Jesenice 10, Solkan in Piran 8, Bohinj in Bled II6, Cimos III, LIK Tilia II in Novo mesto II 2, Julči Vital II 0 točk. Že v sredo je na vrsti 5. krog tekmovanja v 1. DOL. Žirovničane čaka težko gostovanje pri Granit Preskrbi, še težje pa bo Blejcem v Ljutomeru. • M. Branko :m TEMis«M«imin velik uspeh kriških mladincev , V soboto, 20. novembra 1993, se je v Kranju odvijal ekipni ^alifjkacijski turnir Slovenije za mladince in v Ljubljani za mladinke. ..Na kvalifikacijah v Kranju je sodelovalo pet ekip: Olimpija Hubljana, ki je bila nepremagljiva, Kajuh Slovan Ljubljana, Križe ^riže, Ilirija Ljubljana in Merkur Kranj. Ekipa Križev se je uvrstila Da drugo mesto in se kvalificirala med osem najboljših ekip v Sloveniji. Za ekipo Križ so igrali: Matej Polanšek, Klemen Snedic, rJUš Aljančič, Anže Zepič, Aljaž Mali. Ekipa mladink pa je v HUbljani zasedla tretje mesto. Ža ekipo so igrale: Andreja Mežek, Mateja Muzik in Vesna Šparovec. • M. Snedic tržišk0 namizn0tenišk0 prvenstvo Križe, 2L novembra - Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu se je odvijalo v sedmih kategorijah v Osnovni šoli Križe. Rezultati: ml. Eionirke: 1. Maja Rozman, 2. Maja Teran, 3. Ivana Krsmanovič, 4. )arja Teran ml. pionirji: 1. Luka Peternel, 2. Žiga Jazbec, 3. Gašper Srečni k, 4. Matija Vere mladinci A: 1. Matej Polanšek, 2. Klemen Snedic, 3. Anže Zepič, 4. Tjuš Aljančič mladinci B: 1. Aljaž Mah, 2. Andreja Mežek, 3. Aleš Jazbec, 4. Luka Rozman člani: 1. Matej Keršič, 2. Slavko Keršič, 3. Matej Ulčnik, 4. Tone Zavrl članice: 1. Svetlana Krsmanovič, 2. Olga Bencina, 3. Greta Pehare veterani: 1. Ciril Markič, 2. Janez Muzik, 3. Hazim Omerovič, 4. Slavko Keršič, st. • Mitja Snedic PLANINSTVO vse več mladih planincev Radovljica, 19. novembra - Mladinski odsek pri Planinskem društvu Radovljica je na občnem zboru minulo sredo pregledal svoje delo. Zadovoljni so bili tako mentorji kot otroci, zlasti pa njihovi starši. Podelili so tudi priznanja. Mladinski odsek ima sicer le 26 članov v osnovni šoli v Lescah in 29 članov v radovljiški osnovni šoli, vseeno pa se je na občnem zboru zbralo kar okrog 100 udeležencev. Med njimi so bili namreč poleg mladih planincev tudi predstavniki šol in matičnega planinskega društva ter številni starši. Posebno njim so namenili predstavitev letošnjega dela v odseku.Mladi planinci so opravili skupaj z mentorji kar 18 izletov. Še zlasti množična je bila udeležba na pohodu do Roblekovega doma, kjer so spomladi očistili okolico koče. Uspešen je bil tudi planinski tabor v Domu pod Storžičem, kjer se je poleti zbralo 33 udeležencev. Razen tega se je v preteklem šolskem letu 26 učencev udeležilo planonske šole v Lescah, letos pa jo bodo organizirali v Radovljici. V tamkajšnji šoli je kar precej zanimanja zanjo, saj so učence popeljali že na dva izleta v tem šolskem letu. Poseben razpoznavni znak mladih radovljiških planincev so majice s simboli odseka, ki so jih dobili letos.Za prizadevnost v akciji "Mladi planincec" so nagradili 9 učencev z bronastimi znaki, 7 s srebrnimi in 6 z zlatimi znaki. Njihova najmlajša udeleženka Lea Petrovčič z Brezij si je za zvestobo prislužila priponko "Ciciban planinec", posebna priznanja pa prejeli po dva najboljša učenca iz vsake šole in stalni voznik avtobusa Niko Tomše iz Kamne Gorice. Svečani del srečanja so popestrili mladi leski pevci, 12 otrok je prebralo spise o različnih izletih, mentorica Ivica pa je predstavila doživetja s planinskega tabora.Na zboru so izrazili zadovoljstvo nad delom vodstva odseka. To so potrdili z volitvami; dolžnost načelnika bo še naprej opravljal Brane Zupančič, mentorici pa bosta Meta Rojnik v Lescah in Ivica Langus v Radovljici. * S. Saje šs tomo zupan drugi na alpe-adria Beljak, 18. novembra - V Beljaku na avstrijskem Koroškem je od torka do četrtka potekalo mladinsko ekipno prvenstvo skupnosti Alpe-Jadran. Na že šestem turnirju sta bili v konkurenci do 16 in do 20 let navzoči tudi ekipi ŠS Tomo Zupan Kranj. Po lanskoletnem 3. mestu so se mladinci do 16 let (Boštjan Markun, Blaž Kosmač, Peter Kovačič in Klemen Klavcič) popravili še za eno mesto in osvojili 2. mesto z le pol točke zaostanka za romunsko ekipo. Na tretje mesto so se uvrstili Vrhničani. V konkurenci do 20 let so nastopili Martin Kovačič, Andrej Grilc, Maja Šorli in Uroš Kavčič ter po odličnem 7. mestu po sedmih kolih z veliko smole osvojili 14. mesto. Do 16 let je nastopilo 54, do 20 pa 32 ekip iz Nemčije, Avstrije, Italije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Romunije. • Aleš Drinovec Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano sredi ustvarjalnega dela zapustil naš direktor EDVARD OSTANEK Dobrega sodelavca in uspešnega direktorja bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci Gorenjskih oblačil OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka patronažne službe MARTA VRTAČ višja medic, sestra, roj. Grandovec Pogreb bo v četrtek, 25. novembra 1993, ob 15. uri na pokopališču v Križah. Pridno in vestno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu! Vsi zaposleni Zdravstvenega doma Kranj MOTOKULTIVATOR in ROLBO za sneq poceni prodam. tO 733-879 Nov OLJNI GORILEC olymp 4-DV prodam. 045-291 26863 ROLBO in PLUG za sneg, za motokultivator Gorenje Muta, cena ugodna, prodam. 0 718-068 26877 Dve PEČI za kopalnico na trda ooriva poceni prodam. 064-188 Prodam OLJNI RADIATOR in klp-persbusch, cena ugodna. 0633-165 Ugodno prodam barvni TV gorenje In starejša okna. 078-082 20000 Osebni RAČUNALNIKI, tiskalniki, programska oprema, zaščitni filtril ATAK, d.o.o., 0324-313 26*37 Prodam novo PEČ stadler z bojler-jem 50000 Kcal/H. 0738-922 mu Prodam novo SKOBELNO GLAVO 41 SIKULAR VRTALKA. 0738-922 "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23; 64220 ŠKOFJA LOKA Tel.: 622-575; 622-311 POZOR: AKUMULATORJI VESNA, ANTIFRIZ In motorna olja CAS-TROL, MUSTANG, INA, lopate za sneg po najnižjih cenah, ter velika izbira rezervnih delov, traktorskih gum, krmil, semen Itd. POKLIČITE trgovino OODESIC 53, Tel.: 631-497, od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. RAZPRODAJA: trosilci gnoja KRPAN 28, ORION 40 * nakladalka SIP 19/9 in DURANTE 12/16 m3 'pajki 220 In 350 'kiperce ETK 453, BERNARD118,81 in 3,5 t 'kosilnice BCS 'cisterne CREINA In DURANTE, vitle TAJFUN 4 in 6t. UGODNO: Traktorji ZETOR 6245 PVH; DEUTZ TD 55/A in MASSEY FERGUSON 374/F ter ROLOMATI PIOGGIA CARNEVALI * VRTAVKASTE BRANE, FREZE MACHIO * SEKULAR - CEPILEC BERNARDI. POKLIČITE: 622-575. MALI OGLASI I I r7=R^ Al n f\r* ELECTRONICS I 217-960 iz naslednje številke FIAT UNO 45, letnik 1988, 50.000 km, TP 802-006 aparati stroji Prodam dve leti rabljeno ETAŽNO CENTRALNO - central 20 S, cena 20000 SIT. 0738-824 26857 OVERLOCK PFAFF in SINGER nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650 25023 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 26205 Ugodno prodam TV GORENJE, črno beli v Kvalitetnem delovanju. Zg.Bitnje 136 (pri Puškami) 26489 Prodam nov nerabljen globinski SESALEC z dodatki in mizo. 066-870_ Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in kuppersbusch. 0632-794 POSEBNA PONUDBA TEDNA VIDEOREKORDER samo 42.075 SIT ■5% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 39.990 SIT TV51cmTTX 47.430 SIT TV55cmTTX 55.845 SIT TV72cmTrX,stereo 103.275 SIT HIFISTOLPIzCDod 45.135 SIT C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI I 1 Prodam HLADILNI BAZEN za mleko 100 litrski In potopni hladilec mleka. 064-295 26901 Ugodno prodam tri KOSMODISKE. 0620-701_28798 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ. 0218-937, po 15. uri 28805 EBšSffl OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, DA V ČASU PRENOVE TRGOVINE, t.j. OD 22.11.1993 DAUE POSLUJE V KLETNIH PROSTORIH. V TEM ČASU VELJA 10% POPUST ZA ILOHN PRODAJNI PROGRAM j| glasbila SINTESIZERJI, KAVVAJI, ROLAND, CASIO in HOHNER, po najugodnje-šlh cenah. Zahtevajte prospekte in Informacije. SINKOPA, d.o.o. Žirovnica 87, 0802-216 26871 gr. material Prodam 30 m2 SMREKOVEGA OPAŽA, širine 6 cm. 0403-301 26778 CEVI za talno gretje 15 m prodam. 084-535 26783 Po ugodnih cenah nudimo: kotno železo, kvadratne cevi ter cevi za centralno kurjavo. 0064/43-422 Cementno sivi strešniki, novomeški, novi, ugodno prodam. 066-052 26601 ALU FOLIJO za izolacije širine 1,3 m, prodam 86 SIT/m2. 077-067, 76- 243_26607 Smrekov OPAŽ prodam. 045-334 Za 200 DEM prodam 12 m3 svežih bukovih hrastovih koncev drva. 0241-663 26849 ELEKTRIČNE OMARICE zunanje ter notranje kompletno opremljene, ugodna cena do 25 odstotkov ceneje. 0061/752-979_28658 izobraževanje Kupim knjigo za Matematiko (Merjenja v geometriji). 046-074 26786 Nudim INSTRUKCIJE angleškega jezika za OŠ in SŠ. 0 215-701. zvečer. 26852 BERILO za 4. letnik gimnazije, kupimo. 0 736-476 26876 izgubljeno V ponedeljek 15. novembra sem ob 10.40 pri blagajni prenovljene DELIKATESE na Maistrovem trgu Izgubila ŽENSKO ZAPESTNO URO. Gospo, ki je uro našla, prosim, da jo vrne pri blagajni iste prodajalne, ali ml teie-fonično (ali pisno) sporoči, kje jo lahko prevzamem. Če v 5 dneh po tej objavi ura ne bo vrnjena, bom Iskanje prepustila pooblaščenim. Vse, ki najdrteljico poznajo in so jo opazovali iz vrste pri blagajni pa prosim, da mi sporočijo svoje naslove in nudijo pomoč (posebej gospoda, ki je potrdil, da osebo pozna). Stroške povrnem. Naslov: J. Ošina, Cesta na Belo 15, 0 218-238 26825 Poštenega najditelja ZLATE ZAPESTNICE naprošam, naj jo proti nagradi vrne. 0241-814, do 7. ure zjutraj! 26904 kupim Odkupujemo kvalitetni žagan les smreke deb. 76 mm, hlodovino smreke, jelke, bora, bukve, javora, jesena, hrasta, kostanja, celulozni les smreke in jelke in kostanjeva drva. 0620-749 ali 621-849, vsak delavnik od 7. do 15. ure 25038 Kupim jesenove plohe debeline od 3 cm naprej. Mizarstvo SMC, 0738- 138 26791 Kupim BIKCA slmentalca do 10 dni starega. 045-587 Salon vozil CIMOS CITROEN tel.: 064 223 - 331 AX TRE in AX CABAN Dobava TAKOJ za omejeno število vozil. Zanje pri nakupu PODARIMO osnovno opremo; žarnice, trikotnik, prvo pomoč in zimske verige "SATEX" SATELITSKE ANTENE ŽE OD 499 DEM, 12 OBROKOV BREZ POLOGA 13 MESECEV GARANCIJE Tel.48-570 ODKUPUJEMO: starinsko pohištvo, umetnine, ure, nakit, porcelan, steklo in podobno. Omenjene predmete tudi strokovno ocenimo. Svetujemo pri opremi stanovanj in lokalov. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0221-037, 48-545 26217 Kupim smrekovo HLODOVINO in LUBADARICE. 064-022 26289 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO In vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 053-401 26895 lokali Oddamo POSLOVNE PROSTORE na prometni točki v Stražišču pri Kranju (65 m2). 0311-056 ali popoldan 331-537 26802 V centru Kranja oddam v najem adaptiran butik, v izmeri 25 m2. Dvoletni predplačilo. 0 062/225-402 26850_ TAKOJ NAJAMEMO MANJŠI LOKAL ZA TRGOVINO ALI BIFE V KRANJU IN RADOVLJICI. ODDAMO: pisarne v Križah pri Tržiču, v Kranju (center, Primskovo in Stra-žlšče), prostor za obrt ali storitveno dejavnost v Kranju in Bltnjah ter skladiščne prostore pri Kranju. APRON NEPREMIČNINE, Ukozarje-va 1 a, 0214-674, 218-693 26888 V PSC Zlato polje oddamo v najem poslovni prostor, 56 m2. 0 47-700 kolesa Kupim MOPED ATX 50. dobro ohranjenega. Zorman Simon, c. 1.maja 113, Jesenice 20055 obvestila Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 4.12.1993. Prijave na 0 49-442 25750 VSAK PETEK nakupovalni izlet v Munchen. Cena 59 DEM. 082-104 26804_ otr. oprema Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in športni VOZIČEK. Justin, Sp.Gorje 153 28867 ostalo Izredna priložnost "rostfrai" SMETNJAK 240 I, neomejena življenjska doba. 0242-403_26214 SLIKARSKO STOJALO nerabljeno, profesionalno za samo 100 DEM. 070-697 26389 DRVA, razžagana, trske, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki, z dostavo! 0325-488 26398 Obžagan LES za ostrešje ter gare kimpež. 065-643_26800 VSAK PETEK nakupovalni izlet v Munchen, cena 59 DEM. 082-104 26845 Kot invalidiki upokojcitc UJcm ipoaiorlt u kak.no od mojih dcrttih (i) knjig 01 mikor. NASLOVI: 1 .MLADA POT IKKMOROM . roman (poneii.) 2 MI3TRAU - ep.ko ■ Urit n. p..mi 3. ZBIRKA TRDIH - erotICne pe.mi In fotografija 4. POTOPIS - od albanika meja (n neaaj 5. MHHK.OTRDI - IZPITI - erotična hiunoreeka 6. ZBIRKA ZA1IUBUBNIH - IJub.ian.kt paaml 7. P3IHO - S8X - U »trakovna Litara tura o .a»u lar pri po vadi i. SOFT PFOTOSmiP - romantična fotografije B komentarjem 9. MARD FOTOSTRIP - »Mana fotografija • komentarjem Naglov: RAFEL ZORMAN - RAF alia« st« SATANUS KRANJSKI HRIB 28 64205 PREDDVOR tel: (064) 45-109 pridelki Prodam drobni KROMPIR sorte desire, lanski uvoz. Jerala, Pod-brezje 218 20790 Prodam MESO mladega bikca. 0421-485 26814 Prodam ZELJE v glavah. Rozman, Križnarjeva 2, Strelišče 26822 DOMAČE ŽGANJE prodam. 045- 291 26862 Prodam RDEČO PESO in KROMPIR. Hudoblvnik, Dvorje 39, 0421-567 26898 posesti MMER90 Prodam HIŠO v III. vazi 280 m2 v Snakovem ali zamenjam za manjše stanovanje z doplačilom. 076-067 26461_ Kupim PARCELO cca 500 - 600 m2, v Sk. Loki ali Kranju ob glavni cesti, primerno za avto trgovino. 0 622- 906 26587 Al C j#EHO I Wim Hi-Fi d.o.o. TRGOVINA Z TV»VID€ORVDIOHI - FI»T€L€FONI MARANTZ, SONV, T6CHNICS, d*,°-' J? H PANASONIC, PHILIPS, J8L, JAMO ■^jttftM Conkorjevo 5 - 64000 Kronj v bližini gledališča - ĐU04/»0» GARAŽO na Planini.prl toplarni, Prodam KAD 160 cm In kupp*«' prodam. 0216-634 26823 busch za 8000 SIT. 0311-468 Wm Kupim zazidljivo parcelo na relaciji šk. Loka - Kranj • Medvode. • 620-832, 631-134_ Zamenjam GARAŽO v šorlijeven naselju za GARAŽO na Planini. 0329-479 28643 PRODAMO: hišo z gospodarskim poslopjem v bližini Kranja in pri Žirovnici, hišo do prve plošče pri Kranju. Starejše hiše: v Hotavljah, Gor. vasi, Begunjah in Kranju. PARCELE: v Radovljici, Lescah, na Jezerskem ter GOZDOVE IN PAŠNIKE pri Blegošu in černlvcu. APRON NEPREMIČNINE, Ukozarje-va 1a, 0214-674, 218-693 26889 Obnovljeno HIŠO primerno za poslovno dejavnost v centru Kranja na parceli 500 m2, prodamo. 0214-674,218-693 20090 TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi ■ žični in brezžični telefoni ■ tajnice - centrale • zaščite • telefonske ključavnice - kretnice - kabli - vtikači -vtičnice I Iskra - Canon • Panasonic I prodaja na drobno in debela - rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel./lax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150 prireditve Plesna šola STEP by STEP -predNOVOLETNI tečaji za odrasle v novembru - sobota Hotel Gr. Dvor Radovljica, torek ali četrtek Restavracija BRIONI Kranj 0327-308 25442 $V£ PLESNA ŠOLA 3X E1ANJ Sola za vse ... generacijo Tel:064/41-S81. 223-233 Plesna šola Kranj s programom "URŠKA" vpisuje otroke in odrasle. 041-581 in 223-233 26859 stan. oprema Zaradi prenove prodamo već)0 količino omar, postelj, vratnih W* podbojev in sanitarne keram k* PENZION KANU, Valburga 7, SmleO" nik *** šport PADI šola potapljanja, Informacij« 0064/403-065 od ponedeljka °° petka, od 19. do 20. ure storitve J In J SERVIS vam nudi popravila tj VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajam cev. Smledniška 80, Kranj, del. caS; 9. do 17. ure, 0 329-886 mmmmmmm i^^^^—m—mm ffrofatftf) vodenje računovodsrv* razno prodam 0217-570_«*j Nudimo računovodske In knjigo*, vodske storitve. SPARTAK, 00»* 216-706 z«*?; Prodam 2 zimski GUMI na platiščih in poniklano konfekcijsko STOJALO. 0323-077 26821 LESTVE, ograje, pasje ute, klopi in podobno (Zbilje). 0061/611-078 SATELITSKE ANTENE nemške * garancijo in montažo za 480 DE"1, 0310-223 i*1* SIR KOT DARILO? KRANJSKI BARON POKUČITE.064/323-502 MARKETING GORENJSKE MLEKARNE KRANJ SAMO SC 14 dni do žrebanja....... Srčik« BOHINJSKC lOTCRIJC ie vedno dobil« pri GLASU - mali oglasi, TD Jesenice, Šk. Loko, Radovljica In Corklj«. d.o.o.. Bled, Alpska 7 ^ Poslovni prostori Kumerdeieva 18, 64280 Bled Tel./tax: 064/78-170. pon,- pst. 8.-15. un» raianalnlika In programska oprema vodenje poslovnih knjig za obrtnik« In podjetja TV ANTENE, MONTAŽA SERVIS, dograditev A kanala, M MTV KANALA- »310-223_2879« KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata vam izdelamo po "yOČIiU. «82-104_26803 Montaža oljnih GORILCEV In napeljava avtomatike v stanovanjskih objektih. »327-319_m» Opravljam prevajalske storitve za angelski in nemški jezik. Vodim Poslovno korespondenco. 0213- °83 26854 Nudim knjigovodske - računovodske storitve za obrtnike in manjša podila. »712-284 od 10. ure dalje SMETNJAKE pocinkane izdelujem in uSodno prodajam. Dostava brezplačna. »324-457 28881 vozila VEDEŽUJEMizkave.kartinna podlagi slike.Pridite ali pokličite, ne bo vam žali Tel.:064/714-612 VEDEŽEVALKA PIKA! stanovanja V starejši hiši v bližini Kranja (3 km), oddam v najem pritlično STANOVANJE z lastnim vhodom In telefonom, primerno tudi za kakšno dejavnost ali mirno obrt. »312-005 V Škofji Loki prodam STANOVANJE 52 m2. »631-249 ali 632-771 26840 Stanovanja v nizkem bloku takoj PRODAMO: V KRANJU na Planini Garsonjero, enosobno, dvosobno ter stlrisobno; V LESCAH 1-sobno, v Zireh novo 2-sobno opremljeno za 47000 DEM, v Gorjah 2-sobno brez centralne. ZAMENJAMO: 1-sobno 35 m2 Vodovodni za manjšo garsonjero, na Planini I 2+2 za manjše 2-*obno, 2-sobno 62m2 za 1-sobno, 2,5-sobno 75 m2 za 1-sobno in druga. APRON NEPREMIČNINE, U-Kozarjeva 1a, »214-674, 218-693 «8887 ODKUPUJEM KARAMBOLIRANA VOZILA od letnika 1988 dalje. » 241-168 25630 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 4.12.93. Prijave na » 49-442 25748 AVTO'SAN podjetje za prodajo in odkup rabljenih vozil. Takojšnje plačilo v DEM, ugodni pogoji, prepisi vozil, brezplkačen vpis v evidenco. »217-528 25920 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1989, prvi lastnik, dobro ohranjen. Vojko Tratnik, Sp. Besnica 161 26547 Ugodno prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. Zalog 60, Cerklje 26782 AX 11 TRE, letnik 1988, 5 vrat, 5 prestav, vožen 44000 km, lepo ohranjen, opremljen, prodam. Loka 11, Tržič, »52-003_26792 Prodam DAIHATSU CHARADE bencin, letnik 8/90, 11000 DEM. 070- 155 26794 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, cena po dogovoru. »81 -242 2esio Prodam KADETT U 1.3,1.6 SOLZA, letnik 85,86,87 in KADETT KARAVAN, letnik 85,87,88 diesel, lepo ohranjen. Tel.: 061/1592-212, Ini 421, od8.do16.urel -FS33ST varstvo R 4 GTL, letnik 1984, lepo ohranjen, garažiran brezhiben, nujno ugodno prodam. Šmid, »221 -761 dopoldan, popoldan 725-904 268n Pravkar registrirano ZASTAVO 101, starejši letnik, cena po dogovoru, prodam. » 421-650, po 16. uri 26626 Prodam BMW 520i, letnik 91. B 631-134_ Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. »401-087 26829 Prodam JUGO 45,letnik 1987, registriran do julija 94, ugodno. »84-158 28831 VW HROŠ 1300, letnik 1971, reg. do avgusta 94, obnovljen, prodam. »328-410 28832 ODKUP, PRODAJA, KREDITIRANJE IN PREPIS VOZILI »331-503 ali 323-171, int. 12, vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure 26839 Prodam RENAULT 5, star 10 mesecev. 0725-051, po 20. uri 28S41 Prodam NISSAN MICRA, letnik december 1987. Bratuš, Nartnikova 2, Kranj 26648 Varstvo za 4 letnega otroka iščem. »21 3-671, zvečer 26824 Vozila deli *a LADO karavan novejši tip prodam ^ervne dele. 0696-042 26347 ^fodam 4 gume Traval s platišči 155 j! 14 celoletne in snežne verige. gTl 4-905, po 17. uri vsak dan 267eo PRTLJAŽNIK za avto prodam. 084- W6 26784 VISOK ZASLUŽEK Za območje gorenjske iJčemo vodilne sodelavce na področju finančnih in zavarovalnih storitev. Smo mlado perspektivno podjetje in nudimo zanimivo zaposlitev z možnostjo napredovanja in visokega zaslužka. Pogoj - osebni avto. Ponudbe z življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pošljite pod šifro: "ZANIMIVO DELO" Ugodno prodam BMW, letnik 1970 in BMW, letnik 1976 ter BUTARE za krušno peč. 0622-479_26869 LADO 1200 S, letnik 11/85, prevoženih 82.000 km, reg. do 11/94, prodam. 0 681-240 26872 R 5, letnik 10/85, cena 6000 DEM, prodam. 0 216-683 26873 Dobro ohranjeno LADO 1300, letnik 1989, reg. do 11/94, prodam. 0 41- 846 26874 Z 101 comfort, letnik 12/80, reg. do 2/94, prodam. 0714-496 26879 Prodam GOLF JR, letnik 1980, reg do nov./94, cena po dogovoru. 076- 892 26880 Prodam GOLF JXD, letnik 1988. 100.000 km, pravkar registriran. 0632-330 26881 Tovorno vozilo Z 35.8 AD, letnik 1991, 38000 km, karamboliran, ugodno prodam. 0622-311 26882 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 89/ 90. 0712-355_26883 Prodam GOLFA 1,6 B, LETNIK 1987, CENA 10.000 dem. 0312-255 26891 Prodam NISSAN MIKRA, letnik 1990. 0312-255_26892 Prodam ŠKODA 120, reg. do 10/94. 0312-255 26893 GOLF, letnik 1980, registriran, rdeče barve, oridglnal nemški, original šibedah, ohranjen- ugodno prodam. 0213-875_26894 R 5 GTR 1.3, letnik 1987, 85000 km, metalno sive barve, reg. do 8/94, prodam. 047-285 2«9oo GOLF diesel, letnik 1988, 76000 km, reg. do 7/94, cena 12500 DEM, prodam. 0622-189_26902 JUGO 45, let. 88, reg. do 11/94, bele barve, zelo ohranjen, prodam ali zamenjam za enakovredno vozilo, cena cca 3400 DEM. 0218-647 26903 JUGO 45, letnik 1983, prodam za 1400 DEM. 0631-674_mm zaposlitve Z prodajo mladinskega programa imate možnost, dobrega zaslužka in dodatno stimulacijo. 0 84-662 in 328-265 25716 Bi radi zaslužek, pa ne veste kako delati. 0 327-746_26315 Iz okolice Kranja takoj zaposlim prodajalko z večletno prakso za prodajo spodnjega perila. 048-679, od 18. do 20. ure 28378 KAVA BAR v Kranju redno ali honorarno zaposli prijetno dekle. 0323-079_26532 V redno delovno razmerje sprejme TRGOVCA ali TRGOVKO. Trgovina je v Kranjski gori. Zaželene najmanj 2-letne izkušnje. Poskusna doba 3 mesece. OD po dogovoru. Vse inf. dobite na 057-254 26876 TRGOVINA MAK zaposli redno ali honorarno prodajalko. Informacije v trgovini MAK, Frankovoi naselje 67, Škofja Loka, v dopoldanskem času ali po 20. uri. Taverna Matevž v Tržiču honorarno zaposli simpatično dekle za delo v šanku. Možnost stanovanja. 050- 555 26777 Delo dobi vesten vodja skupin -dober zaslužek. 0620-565 26779 ŠIVILJAM iz Radovljice ali okolice nudimo pogodbeno zaposlitev. 0714-471 26809 Urejene, komunikativne in podjetne vabim k sodelovanju. 0212-618 26827 KV NATAKARJA zaposlimo takojl Restavracija Mona Uza. 0 324-116 26835_ Želimo zaposliti ljudi, ki znajo predvsem govoriti slovensko. Bodo zelo dobro plačani, naj pokličejo 0211-327 28853 Iščem pridne komunikativne zastopnike za delo na terenu. Odličen zaslužek. 0331-118 26860 ZAHVALA V četrtek, 18. novembra, smo pospremili k večnemu počitku drago ženo in mater MARIJO OMAHEN iz Struževega pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvala g. župniku iz Zlatega polja za poslovilni obred. Pevcem Zupan hvala za zapete žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo spoštovali m imeli radi. Hvaležni smo za sočustvovanje in podarjeno cvetje sodelavcem iz ISKRA TEL in sodelavcem podjetja SPZ Ljubljana. Zahvala sodelavcem iz orodjarne MKD za darovano cvetje in izrečeno sožalje ob izgubi drage žene. Zdravnikom in patronažnim sestram Zdravstvenega doma Kranj za pomoč ob najtežjih trenutkih hude bolezni iskrena hvala. NJENI NAJDRAŽJI Nudimo vam redno zaposlitev ter dolgoročno delo. 0064/323-037 26865 Prodaja slovenske uspešnice. Najboljši pogoji. Zaposlitev je redna ali honorarna. 0064/323-037 26868 Dejstvo je, da je zastopništvo za MK trenutno najbolje plačano honorarno delo. Ker Je še nekaj prostih delovnih mest, vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličejo. 0632-330, 50-846_26885 Uigran narodno-zabavni ansambel vabi k sodelovanju HARMONIKAŠA. 0631-746 26886 zahvale Zahvaljujemo se vsem gasilcem Selške doline, šk. Loke, Trate, policiji iz Škofje Loke, ter sosedom, vaščanom in vsem ostalim, ki so priskočili na pomoč in pomagali pri gašenju požara in reševanju kmetije, še enkrat Iz srca hvala. Družina Ceferin 28793 V SPOMIN Minevajo leta, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož in oče FRANC JAKOPIČ s Planine pod Golico Srce molči in pričakuje, al* ni stopinje od nikod, zamisli se in po njem žaluje vseh dolgih 20 let! NJEGOVI DOMAČI živali ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 17784 ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam, možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. 0 712-222 26583 Prodamo bele srednje PUDUE z rodovnikom. 045-486 26781 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stari 7 tednov. Cena po dogovoru. Skrbiš, Šutna 30, Žabnica 26785 Prodam TELIČKA. 066-731 26789 Prodam TELIČKA slmentajca, starog^4 tedne. Pipanova 44, Šenčur Prodam 14 dni starega BIKCA slmentalca. Žeje 15, Duplje, 070- 311 28813 Prodam 10 dni starega TELETA Trilar, Zasavska c. 44, Orehek Kranj 26834_ Prodam plemenskega KOZLA. 047-726 26838 Prodam KRAVO v 9. mesecu brek)stl. Zg Gorje 28, 0725-572 PRAŠIČA za zakol, prodam. Zadra-ga 17, Duplje. 26875 Ljubitelju živali oddam, dve ljubki PSIČKI mešanki, stari 3 meseci. 0 217-233 26878 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Voglje, Letališka 2, 049-041 26884 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete PAVLE OBID se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svete maše, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Zahvala osebju Zdravstvenega doma v Železnikih, predvsem dr. Habjanu, ki ji je toliko let nudil vso pomoč in ji lajšal bolečine. Hvala tudi Zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana za trud in nego v zadnjih dneh njenega Življenja. Hvala e. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za pesmi slovesa. Še posebej se zahvaljujemo Lebnovim, ki so vedno pripravljeni nuditi vsakršno pomoč. Se enkrat vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in drago pokojnico spremili k večnemu počitku, iskrena hvala. VSI NJENI Prodam dve jalovi KRAVI. 529 1710- 26898 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta ALBINA ŠETINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovnikom za lepo opravljen obred in pevcem. Žalujoča žena Lojzka, hčerka Karmen z družino, sin Domen z družino. Škofja Loka, 23. novembra 1993 ZAHVALA V 52. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, žena, hčerka, sestra, teta in sestrična MARIJA HAFNER roj. Pičman Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni osebju UKC Ljubljana, g. župniku iz Šenčurja in Predoselj, pevcem za lepo zapete žalostinke, sodelavcem iz podjetja Gradnje in Iskra Števci, ter sošolcem 2. d razreda Srednje gostinske šole Bled, zahvala tudi pogrebnemu podjetju Navček za vso skrb in organizacijo pogreba. Vsem še enkrat prisrčna hvala. VSI NJENI Šenčur, 13. novembra 1993 ZAHVALA i k Ob smrti moža in očeta ALBINA HAFNERJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku. Obrtni zbornici Škofja Loka, Škofjeloškemu oktetu, kolekitvu LTH Škofja Loka in gospodu Jožetu Kranjcu. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 16. novembra 1993 NESREČE Danica Dolenc se je v Srednji Ameriki vozila z "izgubljeno" Elanovo jadrnico Irtev že toliko kot lani Elanove jadrnice so zasidrane na Kubi Kranj, 22. novembra - V sredo, četrt ure pred polnočjo, je v jeseniški bolnišnici zaradi posledic Erometne nezgode umrl 71-letni Janez Potočnik z »led. Potočnik je 42. letošnja žrtev prometa na Gorenjskem, s čimer je ze izenačen lanski celoletni seštevek mrtvih. reagiral skrajno nenavadno. V vzvratni vožnji je peljal približno 200 metrov do policijske postaje na Bledu. Potočnik je četrt ure pred polnočjo v jeseniški bolnišnici umrl. Voznika Gregorija so policisti preskusili z alkotestom, ki je pokazal 0,54 grama alkohola na kilogram krvi, zato so odredili analizo njegove krvi in urina. Sicer pa je bilo pretekli teden na gorenjskih cestah devet hujših prometnih nezgod, v katerih je bilo, razen omenjene smrtne Žrtve, devet ljudi hudo ranjenih. Največ, kar šest nezgod, je bilo v kranjski občini, po ena pa v radovljiški, jeseniški in škofjeloški. Ponesrečenca pripeljal na policijo Nezgoda je bila v sredo ob 20.25 na Ljubljanski cesti na Bledu, v križišču z Gregorčičevo ulico. Darko Gegori z Lipe pri Jesenicah, ki je ravno tega dne praznoval 24. rojstni dan, je z renaultom 19 vozil od centra Bleda proti Lescam. Ko je Pripeljal do križišča z Gregorci-evo ulico, kjer je cesta nekoliko slabše osvetljena, je zbil pešca Janeza Potočnika, ki je takrat prečkal Ljubljansko cesto z njegove leve proti desni, kakšnih 150 metrov stran od najbližjega prehoda za pešce. Potočnik je bil že na desnem voznem pasu, ko ga je avto podrl. Vrglo ga je na pokrov motorja in v rob strehe, s telesom je razbil vetro-bransko steklo in z glavo navzdol obvisel na tleh pred prednjim desnim sedežem, medtem ko so mu noge gledale iz avta. Voznik, ki je šele po trčenju začel zavirati, je ustavil, nato pa Karitas zbira darove Žalosten pogled na pogorišče O veliki nesreči, požaru, ki Je 11. novembra zvečer prizadel Ceferinove iz Farjega potoka v Selški dolini, smo že pisali. Tokrat pogorišče ilustriramo še s fotografijo. Pogled na prav letos lepo obnovljeno gospodarsko poslopje, v katerem je pil tudi hlev z živino, je resnično žalosten. Ko pride nesreča, prihaja v trumah, je star pregovor. Tudi za Ceferinove to velja. Ni dovolj, da je pogorelo poslopje, poginila živina, da ničesar niso imeli zavarovanega, zdaj jim nagaja še vreme. Zbil kolesarja Dan prej, v torek, ob 17.45 pa je bila huda prometna nezgoda zunaj naselja Lahovče. 26-letni Iztok Moton iz Ljubljane je vozil osebni avto, prirejen za invalida, od Kranja proti Mengšu. Zunaj Lahovč, kjer cesta ni osvetljena, Ie dohitel kolesarja Ladislava 7arkaša, roj. 1928, iz Nasovč, ki je peljal v isto smer.. Po izjavi priče je kolesar precej vijugal po cesti. Ko gaje Motoh dohitel, je približno 1,2 od desnega roba ceste z avtom trčil v zadnji del kolesa. Kolesarja je vrglo na pokrov motorja, razbil je vetro-bransko steklo, šestnajst metrov dlje, ko je voznik ustavil (pred trčenjem ie zaviral šest metrov) Ea ie padel na cesto in obležal udo ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center, policisti so odredili odvzem njegove krvi za analizo. Alkotest pri vozniku avta ni reagiral. Zidovje so sicer uspeli nadzidati s tremi vrstami zidakov, kako in kdaj ga bodo v mrazu in snegu prekrili z novo streho, pa je še vprašanje. Delo vsekakor ne bo lahko. Edina svetla točka v tragediji Ceferinovih so dobri sosedje, prijatelji, sorodniki, ki so takoj po požaru prišli pomagat in zbirali denar za nakup gradbenega matenala. V humano akcijo pomoči malim kmetom iz selških hribov se je vključila tudi škofjeloška organizacija Karitas. Le-ta zbira denarno pomoč za Ceferinove na svojem žiro računu. Številko ponavljamo: 51510-621-16-05-1630113-9362/00, namen: za Milana, • H. J., foto: J. Pelko Kranj, 23. novembra - Vodja oddelka za gospodarski kriminal v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj Pavo Ivankovič je včeraj zavrnil očitke o neučinkovitosti kriminalistov pri razkrinkavanju kaznivih dejanj v "zadevi Elan". V javnosti se namreč sliši - ta podatek je izustil tudi stečajni upravitelj Elana Igor Triller parlamentarni preiskovalni komisiji - da je bil Elan oškodovan za 500 milijonov mark. Kje so? Na to vprašanje kriminalisti, žal, res ne znajo odgovoriti, vsaj v celoti ne. Vendar pa je Pavo Ivankovič potegnil črto pod vse kazenske ovadbe, ki so jih kranjski kriminalisti v minulih dobrih dveh letih poslali na tožilstvo. Teh ovadb je okroglo petdeset, najpogostejša akterja pa sta nekdanji direktor gospodarskega sektorja v Elanu Pavel Koder in Eredsednik poslovodnega odbora Jroš Aljančič. Skupni znesek, za katerega je bil begunjski Elan oškodovan, je po teh ovadbah za 421 milijonov mark, torej je zelo blizu Tnllerjevim trditvam. V "zadevi Elan" sta bili doslej izrečeni le dve sodbi, nobena od njiju še ni pravnomočna. Prvo je 2. maja letos izreklo temeljno sodišče v Radovljici, ki je Pavla Kodra zaradi treh kaznivih dejanj obsodilo na štiri leta zapora, drugo pa kranjsko temeljno sodišče nekaj mesecev kasneje, v kateri je bil zaradi avaliranja bianco menic v enoti BB oziroma KIH banke v Kranju poleg takratne direktorice spet obsojen tudi Pavel Koder. A vrnimo se k radovljiški sodbi. V njej je bil Pavel Koder s štirimi leti zapora kaznovan pretežno za posle z Mladenom Sirolom oziroma njegovo švicarsko firmo Sirol Yachting (tri leta in pol zapora). Sirol je v preiskavi povedal, da je od Elana dobil dvanajst jadrnic, ki mu jih ni bilo treba plačati, saj naj bi bile jadrnice vložek Elana v skupno firmo Sirol Yachting. Postopek, da bi se Elan knjižil kot lastnik, ni bil sprožen, zakaj ne, Sirol ni odgovoril. Za podaritev dvanajstih jadrnic Elan 43 Sirolu je sodišče spoznalo za krivega prav Pavla Kodra. V začetku aprila 1990 naj bi namreč Pavel Koder v Begunjah, kjer so na osnovi pogodb Elana s firmo Sirol Yachting izdelali dvanajst jadrnic E 43 -deset jih je bilo Že v luki Koper pripravljenih za dobavo firmi Sirol Yachting - zagotovil, da bodo jadrnice Elanu plačane. Koder naj bi tudi odredil plačilo jadrnic Elanu Begunje z Elano-vega črnega deviznega računa pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, zaradi česar so deset jadrnic, vrednih 2,586.900 Švicarskih frankov oziroma 20,5 milijona tolarjev iz Kopra tudi odpeljali in SNEG, SNEG... člSTo i*S 8© za,-MePi.0. £t/Z AVToM NEMoREM NIHAMoR. dobavili firmi Sirol Yachting, 1° jih nikoli ni plačala. Elanove jadrnice (na fotogr*" fiji), ki jih je Sirol poslal v čarter na Kubo, ie pred dnevi v hotelski marini v Varaderu po** nela naša novinarka Danic« Dolenc, ki se je mudila na Kubi na zasebnem turističnem po"' panju. V marini v bližini hotelo'' Tbrtuga in Barlovento je naštel« sedem Elanovih lepotic, vsaj en« je bila zasidrana tudi v dmg> marini, v bližini letališča, isteg« turističnega naselja. Da so Jadralce res izgubljeno Elanovo premoženje, so potrdili slovenski poznavalci iz turistične skupine in tamkajšnji delavd varaderskih hotelov, ki jadrnice z moštvi vred zdaj posojajo turistom. Ne nazadnje ie rodi na fotografiji dobro vidno, 0* gre za Elanove jadrnice 43, zdaj last Cluba Nautico Internadon*! jadrnice Kuba podržavila. Min' den Sirol je menda po lepi dežen pridno veseljačil, ne da bi plačeval račune (tudi v hotelu Podvin ni plačan računa), zaradi Česa* mu je država jadrnice zapleP*** in jih prodala bojda po 50 tisoč mark.... • H. Jelovčan S fičkom izsilil prednost V četrtek, 18. novembra, ob 18.45 je bila huda nezgodav križišču regionalne ceste Kranj-Brnik in lokalne ceste Voklo-Senčur. 49-letni Ladislav Zaplotnik iz Šenčurja je s fičkom pripeljal iz smeri Voklega proti Šenčurju. V križišču s prednostno cesto Kranj-Brnik je izsilil prednost voznici juga 45 Stanislavi Bernard iz Domžal. Ta je začela zavirati in se umikati v levo, kljub temu sta vozili trči-li.Zaplotnika so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zbila motorista 34-letna Nada Česen iz Kranja je v petek nekaj po šesti zvečer pri avtobusni postaji v Čirčah z avtom zapeljala na prednostno cesto Kranj - Smlednik in zavila levo proti Kranju. Pri tem je spregledala 17-letnega motorista Aleša Š. iz Vogelj. Po trku je motor drsel še dobrih petnajst metrov po cesti, motorist pa je obležal šest metrov naprej od mesta trčenja s pretresom možganov, zlomom zapestja in leve ključnice. Policisti so ugotovili, da je motorju že 10. maja potekla veljavnost registracije. * H. Jelovčan Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna pocinkana pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj EVROPSKO POROČILO 0 PROMETNI NEZGODI Ko smo se minuli snežni vikend pogovarjali z naključno izbranimi vozniki, so nam vsi povrsti povedali, da Evropsko poročilo o prometni nezgodi poznajo, večina pa ga nima "pri roki" oziroma v avtomobilu. Natančno izpolnjeno Poročilo o prometni nezgodi oziroma Evropskega obrazca z odgovori na vseh 14 vprašanj oziroma rubrik za oba voznika je edini PRAVI KLJUČ za hitro reševanje škode in izplačilo odškodnine. Kaže, da je veliki večini prišla zelo prav naša odločitev, da smo v petek v Gorenjskem glasu priložili vsem naročnikom tudi Evropski obrazec, kot mu običajno pravimo. Zdaj je tudi priložnost, da si vzamete nekaj minut časa in ga preberete. Tako se boste najhitreje "pripravili" na morebitno neprijetnost, ki si je seveda nihče ne želi, vendar, žal, nesreča pa nikdar ne počiva. Minuli vikend je bil sploh takšen, da je Evropsko poročilo prišlo marsikomu prav. Marija Rosolnik iz Adergasa: "Za Evropsko poročilo sprašujete. V Gorenjskem glasu zadnje čase berem o tem. Ne, nimam ga v avtomobilu. V petek smo ga dobili domov Zdaj bo vedno v avtu in pn roki." v. 4 Pavel Andreje iz Kranja: "Evropski obrazec poznam in ga ima tudi I vedno v avtomobilu. Hvala bogu, da ga mi še ni bilo treba uporabiti. % Svetujem pa vsem, da ga zdaj, ko so ga številni dobili domov, dobro preberejo." Ciril Markun iz Preddvora : "Trideset let sem voznik, vendar mi Evropskega pročila na srečo še ni bilo treba uporabiti. Sicer pa ga imam vedno v avtomobilu. To svetujem tudi vsem voznikom. V teh dneh ga je na primer marsikdo potreboval." Milan Štirn prevoznik mleka iz Kranja: "Evropsko poročilo o prometni nezgodi imam vedno v avtu. Res pa je, da ga do podrobnosti ne poznam. Tudi izpolnjevati mi ga še ni bilo treba. Strinjam pa se z nasvetom, da ga velja prebrati in se na ta način pripraviti na morebitno nesrečo." Bojan Robljek, Avtovleka, Kokrica pri Kranju: "Običajno vozniki ob nesreči Evropskega poročila nimajo pri roki. Zato jih imam vedno pri sebi in neredko se zgodi, da moram tudi pomagati pri izpolnjevanju. Vsem bi svetoval, naj si vzazamejo toliko časa in ga preberejo, predvsem pa, da ga imajo vedno pri sebi. Evropsko poročilo sodi v avto tako kot zavarovalna polica ali osebna izkaznica." NAŠ NASVET TOREJ: EVROPSKO POROČILO O PROMETNI NEZGODI NAJ BO VEDNO PRI ROKI! Zavarovalnica Triglav d. d. .Ljubljana Območna enota Kranj KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!