TRGOVSKI LIST i Čiuopl* m troovlno. Industrijo In obrt. 5S*r«fcnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. ****ofcno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani. Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. .n«»'Wmmmo.—m— i • hoti v-imn- - - i ..m . m '«** • v*.' VOUK*: v *■»»■*■ llliliiillllllllllllllltllllllllllllilllllltlllllillllllillllllllUllllllliHIllllil mesta Ljubljane in okolice se zopet dobi v vseh knjigarnah in pri založništvu: A D A N A , družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. prvovrstnih svetovnih znamk prodala na veliko JOSIP MORAVEC MARIBOR, Slovenska ulica 12 ===== Zahtevajte ponudbo. == AMERIŠKA INOZEMSKA POROČILA. V zadnjem času je bil gospodarski položaj v U. S. A. dober in se je brezposelnost deloma znižala. Mislijo pa, da se bo konkurenčni boj v avtomobilni industriji zelo povečal, že sedaj znaša povprečna dnevna produkcija 5500 avtomobilov. Ameriške inozemske emisije so znašale v tretjem četrletju nad 155 milijonov dolarjev, v drugem pa nad 266 milijonov. Prvi deveti meseci lanskega leta poznamujejo številko 951 in pol milijonov dolarjev, letos pa 978-4 milj. dolarjev. Letošnja emisija je rekordna. Za bližnji čas pričakujejo ua-daljnih velikih inozemskih emisij, med njimi posojila za Peru, za Bolgarijo in za Rumunijo. Torej se napoved o ukinitvi posojil za inozemstvo nikakor noče uveljaviti. Ljubljanska borza. Tečaj 19. oktobra 1928. O K VEH Amsterdam 1 h. fold. Berlin 1 M............. Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pangfl Curib 100 f r.......... Dunaj 1 fciling . . . . London 1 funt.......... Newyork 1 dolar . . . Parii 100 tr........... Praga 100 kroc . . . TW 1*0 Ur Povpro- Ponudb' Din Din 22-8275 13-55 13-58 —•— 7-9135 —•— 9-9295 1094-10 1097-10 7-9830 8-0130 275-77 276-57 56-84 57-04 —•— 22237 168-35 16917 297-25 299-25 Stran 8. i*zh *.y(.Nr**rA kty< j*,-***.««jm* 1 w ,»l r* DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov lesenih ročajev za strojne lopate; do 8. novembra t. 1. pa glede dobave 15.000 kg hematit-železa. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 400 komadov varovalk za zavarovanje telefonskih naprav ter glede dobave dveh stružnic. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov senčnikov in 200 komadov pljuvalnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave plošč za mašenje; dne 3. novembra t. 1. glede dobave 18.000 komadov mrežic za plinsko razsvetljavo. — Dne 5. novembra t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave 1 motornega čolna. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesen-sentom na vpogled.) — Dne 26. oktobra t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija glede dobave 100.000 kg sena; dne 29. oktobra t. 1. pa glede dobave 430.000 kg ovsa. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Prodajo. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede prodaje bukovega lesa. — Dne 8. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum križevačke imovne opčine v Bjelo-varu ofertalna licitacija glede prodaje hrastovih stebel. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dr. Ivan šusteršiž. (van Hribar: 135 Mofi spomini. Vse te intrige in vsa prizadevanja bi pa ne bile rodile uspeha. Dosegel se je s tem, da je deželni glavar dr. Šušteršič, ki je Lini Krešterjevi in nemškemu »Volksratu« pristopil kot >der dritte im Bunde« (tretji zvaeznik), podprl barona Schwarza s tem, da je pridobil zapovednika tretjega voja, podmaršala Potioreka za posredovanje pri prestolonasledniku Franu Ferdinandu. Letega želja je seveda ministerstvu bila zapoved. Temu je pripisati, da je minister Hardtel Ploju dejal, da rajše pri priči odstopi, kot da bi mojo izvolitev predložil cesarju v potrjenje. Za dr. šusteršičevo politično moralo je jako značilno, da je po moji nepotrditvi dal v »Slovencu« pisati, da se je »Slovenska ljudska stranka« prizadevala za potrditev. Seveda je bilo to gola neresnica. Niti te Šušteršiče ve spletke prišle so mi v roke leta 1911. Takrat je šlo ministru dr. Levu vitezu B i 1 i h s k e m u za izvedbo velikega bosensko-hercegovskega železniškega investicijskega programa. V bosenskohercegovskem saboru bila je proti temu velika in huda opozicija. Srbi so namreč čisto pravilno uganili, da se Avstriji z izgradnjo bosenskohercegov-akih ežlezmic samo zato tako mudi, ker pripravlja vojsko s Srbijo. Bilinski, kateremu je bilo znano, da imam ravno med srbskimi poslanci v Sarajevu dobre znance, izrazil mi je željo, naj bi uplival nanje, da srbska stranka opusti opozicijo. Glede na njegovo pomoč pri ustanovitvi višje državne obrtne šole v Ljubljani, mu te usluge nisem mogel odreči. Sicer mi je bilo pa to protivljenje ob pogledu v bodočnost ludii nesimpatično. Peljal sem se v torej Sarajevo, potem ko sem od Bilinskega zahteval, da tjekaj sporoči, naj me pusti pri miru policija, o kateri sem izza izleta v Banjo Luko vedel, da me spremlja na vseh potih. Ondi se mi je prav hitro posrečilo doseči preobrat v smislu želja ministra Bilinskega. Dobro vedoč, da do vojske s Srbijo prej ali slej priti mora, pa tudi, da bo, kadar pride, na njeni strani proti Avstriji stala vsa vojna moč Rusije, opozoril sem v zaupnih pogovorih z ne- katerimi merodajnimi srbskimi poslanci na ta bodoči položaj. »Ko bi prišlo do vojske, v kateri bi Srbija sama stala proti Avstriji, podleže prva poslednji prav gotovo tudi, ko bi leta v Bosni in Hercegovini za prevoz svojih armad nikake železnice ne imela. Toda na strani Srbije bo stala Rusija in v tem slučaju podleže Avstrija. Posledica tega bo, da pripadeta Bosna in Hercegovina Srbiji. Železnici, ki ju projektuje Avstrija v vaših dveh deželah, zidani boste torej za bodočo Veliko Srbijo.« Nevarno je bilo to razlaganje in utemeljevanje. Zavedal sem se tega. Zanašal sem se pa na možatost svojih sobesednikov. In uspel sem. Politična logika mojih besedi je užigala. Ministru Biliriskemu mogel sem javiti, da bo imel za svoj železniški investicijski program večino. In pri tej priliki je bilo, da sem izvedel za ostudno dr. šusteršičevo intrigo proti meni. Saborskemu predsedniku Vojislavu Šoli omenil sem, da se nameravam pokloniti namestniku generalu Potioreku. — »Ravno prav,« odvrne Šola, »jaz imam jutri ob desetih opravka pri njem. Naznanim Vas.« Pri obedu po svoji avdijenci naznani mi šola, da me namestnik pričakuje naslednjega dne ob desetih dopoldne. »Izvedel sem pa,« pravi Šola, »nekaj, kar Vas bo gotovo zanimalo. Potiorek mi je povedal, da je on preprečil Vašo potrditev za župana in da to sedaj, ko vidi, da je na Kranjskem vso oblast dobila duhovščina v roke, jako obžaluje. »Icli bedaure es aber jetzt, weil ich sehe, dafi in Krain Kaplane herrschen,« glasil se je izvirni izrek Potior-kov. Dejal mi je, da je prišel k njemu deželni glavar ŠU— ŠU—« »Šuklje,« skočim mu v besedo, da pomagam njegovemu spominu, ker je takrat bil ta mož deželni glavar. »Šuklje,« potrdi mi Šola, ko da se je sedaj spomnil imena. V dosledku tega odkritja sem Šukljeta javno obdolžil, da je imel pri moji županski nepotrditvi svoje prste vmes. Ker se je temu uprl, pisal sem v začetku leta 1912. Vojislavu Šoli, če se morebiti ni zmotil in je oni PotioTekov prišepetovalec bil sedanji deželni glavar dr. Šušteršič. Odgovoril mi je, da se sedaj res dobro spominja, da mu je Potiorek imenoval Šuster-šiča. Lojalno sem po tej ugotovitvi preklical na Šuk-ljetov naslov izrečeno očitanje. Le okoliščina, da se imeni obeh deželnih glavarjev začenjata z zlogom »Šu«, in da sta mi bila oba sovražna, bila je uzrok, da nisem takoj zaslutil onega politika, ki mi je iz stran- Naročajte »Trgovski list!« karskih — in menda tudi ličnih — ozirov bil vedno za petami z namenom, da podere vse, kar sem bil v splošno narodno korist zasnoval. Moja nepotrditev povzročila je v Ljubljani veliko razburjenje. Takšno je bilo vsled nje nastrojenje slovenskega naprednega prebivalstva, da je bilo od moje strani treba le rahlega migljaja, pa bi bila nevolja proti vladi v hrupnih nastopih privrela na dan. Ni mi pa bilo do praznih demonstracij in protivilo se mi je, da akcentujem osobno noto. Zato sem dne 22. avgusta, videč kako splošna nevolja narašča, izdal in na razglasne deske pribiti dal tale oklic: »Častiti someščanje! Dobil sem uradno obvestilo, da Njegovo Veličanstvo ni blagoizvolilo potrditi soglasne moje šeste izvolitve za župana ljubljanskega. Z drugimi besedami rečeno: vlada te izvolitve ni priporočila cesarju v potrjenje. Ta razglasitev izvršila se je ob takem času in pod tako čudnimi okolnostmi, da se ne morem iznebiti misli, da so merodajni krogi imeli pri tem posebne namene. Zato se mi zdi potrebno častite someščane, katerim o danej priliki pojasnim ves položaj, prositi, naj opuste vse, karkoli bi utegnilo biti všeč onim, ki so povzročili, da moja izvolitev ni potrjena bila. Hudi časi nastopili so v Avstriji za vse one Slovane, ki se ne dajo zlorabljati za slepo orodje ofici-jelne v s e nemške politike. Toda treba je ohraniti mirno kri, vsakoršna razburljivost, pa naj bi bila še tako upravičena ter tudi v zakonu utemeljena, naj izostane. Častite someščane zatorej prosim, da prepuste vse nadaljnje ukrepe izvrševalnemu odboru Narodno-napredne stranke ter da za sedaj sprejmo od mene le zagotovilo, da so ljudje, ki imajo slučajno moč v rokah, storili korak, katerega bodo avstrijski oficijelni krogi še prav bridko obžalovali. Zdi se mi tudi potrebno opozoriti, da bode te dni mnogo provokaterstva po Ljubljani. Častite someščane zatorej prosim, naj se ne dajo zapeljati k preglasnemu izražanju svojih čutil, kajti ondi, kjer hočejo, lahko vsako stvar zlorabijo. Izkušnje o tem imam sam. Sicer pa, častiti someščanje-somišljeniki: na- rodne zavednosti in slovanske vzajemnosti med nami Slovenci ne izko-renijo več vsi vojni zbori tega sveta.« ,Iz cele Slovenije, pa tudi iz raznih drugih krajev države, zlasti iz Češke, dobil sem o priliki nepotrditve celo kopico sočuvstvenih in opogumljevalnih brzojavk in pisem. Vse te izjave izzvenevale so v ostro obsodbo avstrijske uprave. Prav posebne vrste je bilo pa vzpodbudno pismo, katero mi je poslal pesnik Josip S t t i t a r. Glasi se takole: Stran 4. *f»,'** . »Miram* rsnmurararR.vTiigsri TRŽNA POROČILA. TRŽNE CENE V LJUBLJANI, due 15. oktobra 1928. Govedina: V mesnicah po mestu I. vrste 17 Din- II. 15. Na trgu: 1 ikg govejega mesa I. vrste 17 Din, II. 15, III. 12, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 0—8, jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20—25, loja 5—10. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 20 do 22-50, II. 18-20, jeter 25-2750, pljuč 15-20 (Din. . Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. 20—22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8—10, parkljev 0, slanine trebušne 26—28, slanine ribe in sala 28—29, slanine mešane 25—20, slanine na debelo 26—27, masti 32 do 34, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. 30—32-50, II. 25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14 Din, jagnjetine 18—20 Dim. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debreein skih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajenih 28—30. Perutnina: Piščanec majhen 10—15, večji 25—35, kokoš 28—35, petelin 25—30, raca 40 do 45, nepitana gos 40—50, pitana gos 00 do 80, domač zajec, manjši 10, večji 15—20. Divjačina: Divji zajec .pod 3 kg leže 50, nad 3 kg 00 Din, poljska jerebica 20, gozdna jerebica 25, kljunač 25 ‘Din. Ribe: 1 kg ikarpa 25—30, linja 25, ščuke 30—35, postrvi žive, 80, mrlve 00, klina 20. mrene 15—20, pečenke 10. Micko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 48—56, masla 40—44, bohinjskega sira 28—32, sirčka 10, eno jajce 1-50—1-75. Pijače: 1 liter starega vina 16—22, vina dalmatinca 11—14, 1 čaša piva 3'50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5-50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 5-50, črnega 4 50, rženega 4-50. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 8, jabolk I. 6, II. 4, III. 3, .luksusnih hrušk 12, hrušk I. 8, II. 6, III. 4, ena oranža 3—6, limona 1-50 do 2, 1 kg rožičev 8, fig 10—12, mandeljnov 52—70, navadnega kostanja 4—6, orehov 10 do 12, luščenih orehov 30, češpelj 6—8, suhih češpelj 8—12, grozdja 6—14 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portorico 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. 90-100, II. 70—80, III. 50—60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockali 16, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske, debele 2-50, kamene, mlete 2 75, celega popra 70, mleiega popra 72, paprike II. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega iluga 3-75, čaja 80 D,in. Mlovski izdelki: 1 kg moke št. >0« 430 do 4-35 na debelo, 4-75—5 na drobno, štev. >2« 410—4-15 na debelo, 4-50—4-75 na drobno, štev. »4« 4-25—4-50 na drobno, štev. »5« 3 90—3 95 na debelo, štev >6« 3-10 do 3-25 na debelo, 4 Din na drobno, kaše 5'50 do 6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 450—5, pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke I. 8—9, II. 6—7, .ržene moke 4'50 do 5 Din. Žito: q pšenice 305, rži 300—325, ječmena 300—315, ovsa 290—320, prosa 300, nove, sušene koruze 325—330, ajde 290—330, fižola, ribničana 860, prepeličarja 900 Din. Kurivo: 50 log premoga 30, q premoga 440, m3 trdih drv 160, mehkih 60—75. Krma: q sladkega sena 130, pol sladkega sena 120, kislega sena 75—ICO, slame 60 do 75 Din. Zelenjava in polic: 1 kg endivije 5—6, radiča 2—2, poznega zelja 1—1-50, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 5, ohrovta 2—2-50, karfijol 10—12, kolerab 2—3, kolerab, pod-zemljic 1—1-50, špinače 5—6, paradižnikov 7—8, kumaric 1—150, fižola v stročju 5 do 6, 1 liter luščenega fižola 7—8, čebule 4, česna 12—14, krompirja 1-25—1-75, repe 1 do 1-50, kisle repe 350, jurškov, merica 5 do 6, korenja 1—3, peteršilja 5, zelenjave za juho 5, zelene paprike 8—10. MALINOVEC in druge brezalkoholne pijače, naravne, brez esenc, brez saharina in kemikalij, iz svežega sadja in grozdja RUDOLF NIEFERGAL MARIBOR, Koroška cesta št. J MARIBORSKE TRŽNE CENE od 13. < kiobra 1928 Govedina 10—18, teletina 15—22-50, svinjina 15—30, drob 4—20, ovčje meso 12, klobase 18—40, meseni sir 30—35, salame 70—80, konjina 5—8 Din za kg. Kože: konjske 170—3C0 Din komad, goveje 17—19, telečje 28—29, svinjske 10 do 12, gornje usnje 85—130, podplati 50—95 Din za 1 kg. Perutnina 15—100, domači zajci 5—30, divji zajci 50—60 Din komad. Ribe; morske ribe 20 Din za kg. Mleko, maslo, sir, jajca: mleko 2-75—3, smetana 10—14 Din liter, masio 40—60, sir 26—80 Din za kg, jajca 1‘75—2 Din za komad. Pijače: novo vino 12—14, staro 16—25, pivo 9-50, sadjevec 4—5 Din liter. Kruh: beli 5-50, črni 5 Din kg. Sadje: grozdje 8—12, jabolka 3—8, slive 4— 6. breskve 6—12. hruške 4—8, mandelji 56—65, orehi 36—40, mak 16—18 Din za kilogram. Špecerijsko blago: kava I. 70—80, II. 50 do 65, pražena I. 80—100, II. 52—70, čaj 60—125, sol 2-75, poper, cimet 70, testenine 10—12, marmelada 25—35, med 20—25, sladkor 14—16, riž 6—10, milo 14—18, »oda 2, cikorija 20—25 Din za kg, kis 2—6, olje olivno 20, bučno 22 Din ta liter. Žito: pšenica, ajda 3, rž, ječmen, oves 3 do 3-50, fižol 6—7, grah 14, leča 14—16 Din za 1 kg. Mlevski izdelki: pšenična moka 3-25—4-50, ržena 4—4-75,. koruzna 3-75, ajdova 6—7, koruzni zdrob 4 50—5, pšenični zdrob 5 do 6 Din za 1 kg. Krma: seno 100—170, slama 55—75 Din za 100 kg. Zelenjava: glavnata salata in endivija 075-do l-50, zeljnate glave, ohrovt 0-50—3, karfijol 3—16, buče, jedilne 1—2 Din za komad, paradižniki 3—6, čebula 2-50—3, česen 12 do 18, krompir 1-25—2, hren 8—16, kislo zelje 5, kisla repa 3 Din za kg. Motvoz Grosuplje tari timu Utt Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROSUPLJE pri LJUBLJANI Trajno In koristno, primerno darilo so šivalni stroji in kolesa znanih« „Gritzner“ in „Adler“ » raznls opremah. — Edino la pri ^ Oglejte sl razstavo brez ob- Jfljjp PotCllflCU veznosti nakupa. — Tudi na obroke. — Večletna garanoija. — Pouk ▼ LjUDIjana U vezenju brezplačen, "me hitra Prafernovtga spomenika ob radi. VELETRGOVINA AŠARABON Gospodarska ===== v Ljubljani Zveza L. MikuS, Ljubljana Mesini trg 15 OEŽNIKII DEŽNIKI! 'UMnup otlratni b«n, flnnla, lakov la alaklartkoga kleja. — Zaloga kemlSnlh la nidiUnaklh barv. — Potrebiiln. za (likarja, ple-(karja, lliarja la druga, na « la stroka tpadajole. Se priporočam Ivan Jančar TRGOVINA MIKLOŠIČEVA C. 4 SKLADIŠČI VIDOVDANSKA 14. v Ljubljani priporo!« Špecerijsko blago raznovrstno zganja, moko In deielno pri« (talka. • Raznovrstno RUDNINSKO VODO Lastna prasarna za kavo la mHn sa Mava s alaktrUnka obratom. DRUŽBA Z O. Z. - priporoča, . ) deželne pridelke, žita, mlevske izdelke, krmila, gnojila, poljedelske stroje in orodja, cement, premog, špecerijsko in kolonijalno blago, rudninske vode. Zastopstvo za prodajo kisove kisline. CENIKI NA RAZPOLAGO. MIRTNC vanca in Šopka za poroka naJnovejSih oblik, boSICna prtičke (rutice), umetne cvetlice in peresa, nagrobne vanca I. L d. nudi po konkurenčnih cenah Cvetličarna Podčetrtek Lastnik: RADO PREGRAD. Specijalijeta t Mirta! venci in Šopki. Tvornica kuvert in konfekcija paplrfa LJUBLJANA Vožarski pot št. 1 Karlovška cesta št. 2 LIKERJE VI Medtcinalnl Cognac, JaJčnl-Cognac, Rum, Inmalkn-Rum, PeUnkovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Brinjevec, Vermut-vino. Malinovec In neoilajenl Malinov iok (Succul), Bumoiol ln Špirit, v najboljil • - kakovosti In po najnl£jl ceni prlporoCa - - ALKO" LJUBLJANA, Kollzej. družba z o. z. R. RANZINGER, LJUBLJANA Telefon 3000 (RAJKO RANZINGER) Telefon 2000 ŠpedlctJsko podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva k - LJUBLJANA - Ure, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna v Švici Trgovci, oglašajte v »Trgovskem listu«! Kreditni zavod Ljubljana, Preiemova lustrijo ij maiitl H Brzojavke: Kretll« Ljubljana m m Telefon ilev.i 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2806 Peterson tnternallonal Banking Code Obreslovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In vat«*, &®rr"a naIr®i.,‘®’ In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposltl itd. i predujmi naMHggassaRaruBRiiBaagiaaBBBBM^tjigBRaagi! LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 tpcl- mo. p. d7 gjraas a*ST^a^la^U^y