Nasa gospodarska organizacija. Naš kmetski stan bil je vedno le molzna krava. In ta molzna krava je opešala, je obnemogla. Kmetski stan je delal — in propadal. Prišlo je tako daleč, da smo se morali bati splošnega propada kmetskega stanu, razmere postajale so vedno slabše in slabše, do pogina ni bilo več daleč. Skrajni čas je bil, da se je kmet zbudil in opazil pretečo mu nevarnost. Razvidel je, da si sam ne more več pomagati — namreč sam, kot pojedinec — in rodila se je zadružna ideja. Sedaj živimo v dobi zadružništva. Zares, važna doba je za to, polna napornega dela; a to delo je hvaležno — in ne samo to, to delo je tudi vspešno. Ze se dviguje kmetski stan, se krepi in trdi, a to samo tam, kjer je zadružništvo že dosti razvito. Pri nas seveda ne moremo govoriti o razvitem zadružnistvu, ono še je pri nas v povojih. Nekaj pa vendar že imamo, nekaj se je tudi že pri nas storilo — in to nekaj hočemo malo natančneje pogledati. Na Sp. Štajerskem je 134 vknjiženih zadrug; od teh je posojilnic 75 in drugih zadrug 59. Med temi je 24 nemških posojilnic in 12 nemških zadrug. Na te se ne bomo ozirali, če tudi bi to potrebno bilo, kakor se je pokazalo v St. Lenartu v Slov. goricah. Pa vse te nemške posojilnice in skoraj tudi zadruge životarijo od Slovencev — in bodo s časom zginile, — samo da se slovenske posojilnice in zadruge primerno pomnožijo. Slovenskih posojilnic je 51, skoraj vse so udinje <Zveze slovenskih posojilnic* v Celji; le nekatere so si poiskale drugod zavetja in sicer pri »Gospodarski zvezi> v Ljubljani. Vrh tega so vse do sedai s pomočjo z Gradca vstanovljene Raifajzenove posojilnice — kakih 10 menda — pri štajerski zvezi v Gradcu. Slovenskih zadrug je 47; po najvefi se imenujejo same: kmetijske zadruge, kmetijska društva, v 3 slučajih izrečno konzumna družtva; pa so tudi bikorejske zadruge in celo ena zavarovalna. Jako mnogo teh zadrug pečalo se je izključno le s konzumom, (takih je jako malo, sedaj samo 6. Opomba uredništva), če tudi so se imenovale kmetijske zadruge itd. In take zadruge so postale same sebi prava nadloga — in že opuščajo nevarno polje konzuma hi postajaio to, kar prav za prav morajo biti, 6e hočejo res koristiti naSemu Ijudstvu. Le take zadruge koristijo naSemu ljudstvu, ki imajo namen pomagati mu, da pomnoži in zboljša vse svoje pridelke in je ugodno v denar spravi, toraj da se mu dohodki povikšajo. Kdor drugače misli — in dela, pač ne pozna, oziroma ne razume, kar našemu kmetu koristi. Posebnih vspehov Se pri naSih zadrugah do sedaj nismo mogli doživeti, ker so bile po največ same sebi prepuščene. Nikogar ni bilo, da bi je vodil; godilo se jim je kakor pižčetam, koje koklja zapusti, kakor hitro zlezejo z jajca. SkuSale so samostojno delati, preslabe so bile, ni šlo, skušale so se zjediniti, hotele so svojo zvezo ustanoviti — a oblasti take zveze niso dovolile, če ravno že mnogo sličnih zvez obstoji. So pač slovenske zadruge, kojim se sme zadružni zakon drugače tolmačiti. Nekaj naših zadrug se je zateklo na to h »Gospodarski zvezi* v Ljubljano, nekaj jih je pristopilo Stajerski zvezi zadrug v Gradcu — nekaj, oziroma največ, pa Se jih samotari. Katere imajo prav? ¦Gospodarsko zvezo* v Ljubljani rodila je oziroma ji je kumila politika (krSčanskosocialna politika, ker liberalna ni imela smisla za gospodarske potrebe! Opomba uredn.). »Gospodarska zveza* veže politične somiSljenike jedne stranke (ker Se liberalci vedno nočejo nič vedeti o skrbi za narodno gospodarstvo. Opomba urednistva) v gospodarskem oziru. V našo gospodarsko organizacijo se pa politika ne sme mešati. (To je tudi nazor kranjskih katoliskih politikov, za to je dr. Šušteršič od «Zveze» odstopil. V «Zvezo slovenskih posojilnic> pa ne pride, kdor ni liberalec ali vsaj jako miren! Opomba uredništva). Sicer bi pa imeli tudi z gospodarskib ozirov pomisleke, vezati naše zadruge s kranjskimi. Slovenski Štajer ie gospodarsko močneji, ko cela Kranjska, kar bodemo v drugem članku s številkami dokazali. Ce so naSe zadruge v skupni zvezi s kranjskimi, bi morale biti po razmerju gospodarske moči zastopane v načelstvu, nad- zorstvu in tudi uradništvu to mora biti naš pogoj, kojemu Se pridružimo pogoj, da se odstrani politika z gospodarske organizaciie. Se vezati na Gradec, pa kot Slovenci tudi ne moremo; mi bi mogli sicer s Stajerskimi zadrugami skupno delati, pa ne v okrilju ene zveze; svojo zvezo bi morali imeti, ali pa vsaj samostojno podzvezo. Sicer smo pa hoteli v tem članku le opisati sedajno stanje našega zadružništva, kakor si pa mislimo razvoj istega, sledi v bodočib člankih. ski.