mg sobo*, wdttt
PROSVETA
.tkabxxvl
Coba lista
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
CWcago, m., petek, 10. marca (March 10), 1933.
Uredniški I» upravnMkl proslort: 2067 S. Lawadale A v«.
Office of Publication* 8647 South Lawedale Ave. Telephone, Rockwell 4804
jmnury u. ims. «i ihm Mm AM at Omiiw oí mu* 8. 1«ts.
Subscription |4.00 STEV.—NUMBER 49
Komentarji
porodi, d! j« P™*" £lt naklonjen del-
p» garanciji »
ih bankah. Predsednik naj «verna vlada u petdeset odstotkov privatnih bankah.^
vladno * uJj l***
¿i podjetniki in vsi velijo¡ni hočejo to garantí bi jih pomogla, da ljud-„et dobi »upanje v ban-2*lijo. ¿e vlada jamči vsaj •«lovico vlog, tedaj se vrne b zaupanje v privatno fgtvo in kredit bo oživljen so uživale brezmejno w dolga leta. Vsaka še-i je imela kaj denarja, je odprla banko in ljudje so bsüi denar. In kaj so ban-„Ndili? Ali so se teka* rodni »upanja? Mar ni»o ¿tli na debelo in zsprav-Ijudski denar toliko časa, prignali Ameriko na kant?
bankovni sistem dve tretjini odgovornosti isašnjo silno krizo; neome-špekulacija s kapitah, ki prali iti » produkcijo doji ubila kredit v deželi in v sedanji kaos, k» je modada poseči vmes. To je da je ljudstvo izgubilo v banke, v privatne banke je iz-Nikdar v zgodovini Ae ni ie ljudstvo v toli-•kegu obrnilo hrbta pri-i bankirskim vampirjem , ko so mu požrli silne ml dolarjev s svojimi vrato-
_špekulacijami. Osebe
■tirjev nimajo tu nič oprovi-pü bazldrji - dobri sH'sia-[-•10 enako krivi, ker so iz-BRatfli sistem, zdaj, ko so bankirji uniči-redit in si nami izkopali ja-t kateri so obležali — na liada izvleče iz jame in* za-a njihovo zločinsko igro, riada, ki je vsa leta prej ali na njihov ukaz držati proč od bank in sploh od Mnega kapitala! Vlada naj topi izgubljeno vero ljud-
'Ae^SeTTor^BSt at special rate of postigo providSTfjjTT
ILLINOIS MORA SKBRETIZA SVO-
I JEBEMflrl
rji so bili in bodo, do-bo zadnji dihal, fini igralci >je koristi!
k ne vemo, če je res, toosevelt priporočil kon-federalno garancijo za t privatnih bankah, to, tedaj bomo imeli nov da bo Rooseveltova ad-ija dosledno švedrala 'o. Hoover je zmetal čez eno milijardo do-toda bank ni rešil — in Uj vlada jamči Ae za vlo-10 Jih privatni bankirji ■1- Upa rei!
vlada naj garantl-"o. kar sama upravlja ln v poitni hranilnici. biti demokratska vla-*bmokratitm in za inte-'•oovnega ljudstva, kar do-1J bila, naj takoj izbolj-bankovni sistem; naj »isino vlog na $100,000 na-Panjih $2500 in naj račun; dalje naj •J« tudi organizacije na-v ,K>fctni banki, ne |**«m«-in«. oKebe.
n«J "premeni poitne t Jr* v r'uukirnr banke ^ Podporne organl-«koT,' brn Kkrbi Porfa-
TLU T(Ki Smmo »
•	t^? btnki ntJ '«»d
ttrmnt,r- kakor je do-
*	federsln. vlada to
leoSJ-,^1 »>i bil de.
Ijud-
'«ubiU čez mili-v vlogah, ki ao ^»tni bankirji, in l a t^V:,bj hoga-
uj., ",r Moover z ^ Privatnim ban-
Dofeile je fdtotovse iz sklada vladne korporadje, Id je bil določen aa aaekóevaaje žrtev depresije
Washington, D. C. — (FP)~ Država Illinois je potegnila svoj delež iz sklada vladne korpora-cije za rekonstrukcijo financ, ki ga je kongres v juliju lanskega leta določil za nasičeva-nje brezposelnih. V smislu sprejetega zakona more posamezna država dobiti is tega «klada največ K«,000,000, država Illinois pa je že sprejela 144,799,402. Zadnje posojilo, ki ga je dobila, znaša $6,246,148. Ob tej priliki je odbor vladne korporacfje informiral illinoi-sko pomožno komisijo, da bo morala država od aprila naprej sama skrbeti sa svoje reveže, poleg tega pa jo je opozoril, da illinoieka legislatura Zboruje in lahko nekaj ukrene za brezposelne.
Izjava odbora vladne korpo-racije je seveda nesmiselna. Država Illinois ne bo napravila ničesar za družine brezposelnih, ki se nahajajo v pomanjkanju. Krogi, katerim je finančna situacija v Illinoisu znana, vedo, da je zelo malo denarja v državi, in kolikor ga je, Je v ljudi, ki ga trdno drže. Višji davki niso priporočljivi, ker farmarji in hišni posestniki že sedaj težko nosijo davčna bremena. t »
Nekateri so še namignili, da državna legislatura ne bo nosila odgovornosti, ako bodo sledili izgredi, kadar bo podpora brezposelnim ukinjena, do česar bo prišlo v aprilu, temveč kongres. Federalna oblast nad obdavčenjem ln federalna kontrola nad inflacijo denarja je v rokah nove administracije, katera se e obvezala, da bo vodila humanitarno politiko napram žrtvam depresije.
Mnogi pričakujejo, da bo miss Perkins, načelnica zveznega delavske departmenta, veliko vplivala na novi kongres in ga prisilila na pospešitev akcije, ki naj bi zagotovila potrebnim živila, obleko ta streha Delala, pravijo, bo tudi ae to, da vlada prične z izvajanjem velikega programa javnih del, za kar je kongres določil dve milijardi dolarjev, a se ldjub temu z delom še ni pričelo.
■ftl
Veliki terorizem V Nemčiji
Avetrlja pred civflno vojno. So-ciah«U pozvali delavce na o-brambo svojih pnavk
Dunaj, 9. marca. — Avstrijski fašisti so izjavili, da so zadovoljni z diktaturo kancelarja Dollfusa, ki je zaprl parlament in začel Izdajat» samovoljne dekrete. Nasprotno pa so socialisti pozvali vso pristaše republike in demokracije, naj ee pripravijo na boj proti fašizmu in terorizmu, kakršen je zavladal v Nemčiji. Socialisti energično protestirajo proti cenzuri, kl je predvsem naperjena proti njihovemu tisku.
Dollfus prav*, da je "izjemno stanje" prišlo, ko ao fašisti začeli silovito kampanjo sa "An-schluss", to je »a združitev Avstrije s Nemčijo, da bo Hitler tudi "na* kancelar".
Berlin, 9. marca. — Kampanja fašistov proti tujezemcem, posebno pa proti Židom, so je zn-čela. Včeraj so fašisti šiloma zaprli tri judovske trgovine v Pb-rurju.
Krvavi izgredi se nadaljujejo. Pet oseb je bUo včeraj ubitih in mnogo ranjenih. Ikigredi so bili v iBreslau, Dusseldorfu, Wuperthalu in Dinsburgu; trije fašisti, eden komttfiiet in edeffl socialist so bili ubiti.
Nadsljuje se tudi ksmpanja proti komunistom. Liebknecih-tov dom, glavni stan komunistične stranke v Berlinu, so fašisti spremenili v "department sa pobijanje boljševizma" ln tamkaj naetanili svojo privatno poli|ljo. Dalje so fsšisti okupirali domove delavskih unij.
PROHMENTNI Čl IKASKI MAGNAT] JE OBTOŽENI
£ vezne avtoritete pravijo, da ao i zlorabi jaM pošto ▼
Grška zmešnjava Atene, 9. marca.—¡Dve vojaš-| ki diktaturi, ki sta trajali zadnje tri dni», sta .padli in Panayo-ti Tsaldarie, vodja rojaliztlčne stranke, ki je dobila majhno večino pri volitvah zadnjo nedeljo, je dobili nalog, naj sestavi novo vlado. General Plastirse, ki je proklamlral diktaturo zadnji pondeljek, je nekam pobegnil.
tV
t Chicago. — (FP) — Devetnajst vodilnih oseb čikaftkega velebizniškega krodka je pod obtožbo, da so zlorabljali pošto v sleparske namene kot direktorji investicijskih ln brokersklh firm. Zvezni justični department jih je označil za "kruke" v formalni obtožnici. Nekateri od teh so bivši direktorji Insullovih kom pa ni j, kl so imeli in le imajo velik vpliv V mestni vladi. 1 Med obtoženci je tudi član trgovske dinastije Marshall Field, Stanley (Field. On je s svojimi Intrigami največ pripomogel, da sta brata Reynolds sgublla važni poziciji v Continental Illinois banki, največji finančni instituciji zapadno od New Yorka. Federalne avtoritete so obtožile Fielda, da je Izvršil več sleparskih transakcij kot direktor Corporations Securities.
Takoj po akciji federalnih o-blasti so finančni magnatl priskočili Fieldu na pomoč, da ga rešijo pred zaporom. Direktorji banke, ki je pod kontrolo Da-wesove familije, so izjavili, da federalne avtoritete v zmoti, r so obtožile Fielda, ker on ii zmožen napraviti nelegalnega na.
James Stimpson, bivši upravitelj Marshall Fieldove departments trgovine, je preprečil poskus delničarjev Commonwealth Edison Co., ki so hoteli
Vlada bo natisnila dve Milijardi dolarjev
Federalni "ecrip" ne ba izdan, nameato tega dobimo goro papirja, ki bo slonel na "likvidnem imetju" bank, ne na zlatu. Zlata valuta oetane suspendirana. Rooee-velt zahteva od kongreea popolno oblast finančnega diktatorja. Moratorij doloma oetane, le največjim bankam bo dovoljeno poelovanje
knjigo
New York. — Prihodnji teden Izida knjiga s naslovom "Looking Forward", katero je spisal predsednik Roosevelt. V tej knjigi razglablja Roosevelt svojo ekonomsko ln socialno fi lozofijo.
Pogreb župana Čtrmaka
■ '
50,000 oasb korakalo mimo krste
Chicago. — Ko so v sredo prodlpoldne pripeljali domov truplo župana Cermaka, sp takoj velike množice obkolile njegov docnw Millard avenujl med 24. in 86. ulico na zapadni strani mesta. Stirlnajet ur so stale več blokov dolge vrste, kl so se pomikale proti hiši Domneve se, da Je do dveh zjutraj v četrtek najmanj 50,000 oeeb — največ Cehov — korakalo mimo bronaste krste, v kateri leši Cer-mak. V četrtek zjutraj so župana odpeljali v mestno hišo, kamor eo spet romali novi tisoči.
Pogreb se vrši danes predpol dne iz Chicago fitadiuma na Češko narodno pokopališče. Zvečer pa mestni svet izvoli provisorl-čnega župana.
feriniti Fielda iz upravnega od-bora te koimpanije. Delničarji so nastopili proti Fieldui na letni se-ii, toda Stimpson jih je kot načelnik direktor!je Edison Oo. u-tftinil in Fleld je bil kljub protestom ponovno izvoljen za direktorja.
Dasi so bili sleparji, člani pro-mtnentnih čikaškij famiUj, obtoženi, le malokdo verjame, da bodo spoznani krivim in poslani v zapor. Po aretaciji jim niso vzeli niti odtise prstov, daet ee tej formalni proceduri le redko-kdo Izogne. Finančni piratje so najeli tudi najboljše odvetnike, ki j Hi bodo zagovarjali in branili pred sodiščem.
Kitajci obli
nor ja
Sanghaj, 9. marca. — General Tang Ju-lfo, governer isgu-bljene province Jehol, je bil včeraj ubit. Ko je bežal, ao ga n« jell kitajski vojaki v Kslfengko-vu ln mu odrezali glavo. Maršal Cieng Kal-iek, kitajski predsednik, je včeraj dospel v Psi-ping, de prevzame vodebvo se-vernokltejlkfh čet, Id so osUle bres poveljnika, ko je maršal Cang Hsueh-Hang odotopO po porazu svojih čet v Jeholu.
"Te obtožbe so šele sečetek", je isjevll zvezni distriktni pravnik Green. "Preiskavs ss bo nadaljevala ln upam, da bo prinesla na dan vse podrobnosti o manipulacijah, ki so jih vodili bivši diraktorjl takozvenega Inaul-lovega imperija". Tleti, ki poznajo finančno in politično situacijo v Ohicagu, pravijo, da ne vgr-jamejo, da bodo slsperji prišH v sapor, ker Imajo prevelik vpliv.
vi • mori raiarji
Akcija Je bile podvzeta aa apel avil Ubertiee unij«
Spriagfiold, M. — (FP) — U-
mor A. Oyenesa, neoboroženega rudarja in člana progresivne rudarske unije, je postal predmet preiskave. Gyenesa je u-«trelil prošlo jesen miličnik Myers, ki je bil pozneje zaslišan pred svojimi predpostavljenimi in spoznan za nekrive-ga.
Cikaški komi tej Unije za a-merlške civilne stppbodščine je opozoril roftaiga governer j a Hor-nerja na ta slučaj. Gyenes je bil ustreljen brez vsake provo-kecije, ko je bila strahovlada miličnikov v okraju Christian na višku. Komitoj v svojem a-pelu zahteva, da se morilca pri-tira pred cis^no sodišče in da državna legklatura glasuje za odškodnlnako plačilo družini žrtve.
Horner je na apel odgovoril, da mu podrobnoeti o tem umoru niso znane in je vsled tega Ukoj odredil novo preiskavo o
Htrk
VVaahlngton, D. C, 9. marce. — Daaee popoldne Je kongres dal predeedalku RoeaeveKu ob laat finančnega diktatorja, nakar Je Roeoevelt podaljšal moratorij aa banke do prihodnjega pondeljka, odroma sa "nedoločen čaa," medtem pe banke e-stanejo pod kontrolo federalne vlade. Vss baaks se v pretekavi. Rooaevelt bo dovolil najprvo "dobrim bankam" poelovanje, "alabe banke" pa oetaaejo npr-te. Kakor poročajo nocoj, bo vlada natlaaile, če bo treba, o-mllljard dolarjev sa "kon-troHrano Infledjo." Jutri ke Rooesvelt predlagal koogreau, naj dovoli iadaaje bondov ze pol milijarde dolarjev aa Javna dela.
Weehiaften, a C., marca. . Predbsdnlk Roosevett je v sredo svečer razodel poročevalcem, da je njegov program finančne in bančne sanacije sestavljen ln danee ga predloži novemu kongresu. V tem programu so sledeče glavne točke:
1.	Federalna vlada ne bo Izdala nobenega "scrlpa", namesto tega bodo federalne rsssrv-; ns banke izdale nov papirnati -denar, kl pa ne bo slonel na sla-tu, temveč ne "likvidnem Imetju" narodnli bank. Tega papirja bodo sa enkrat natisnili za dve miNjsrdl dolarjev In ga Ukoj vr-gli v premet/ •
2.	Kongres ime legslMratl moratorij, ki je bil proklamiran zadnji pondeljek, obenem pa pooblasti* predsednike Roosevelts, da U moratorij lahko nsdaljujs sa vsa one benke, kl Imajo preveč "smrznjenega" imetja, La one banke, kl so dovolj solvsnt-ne, bodo smele obnoviti poslovs-njs .v petek.
S. Auspsnsljs izplačil v zlatu oztane; prepoved ievašanja zlaU v tujesemetvo tudi ostane v ve-Uavi za nedoločen čas.
Vlada se je v sadnjem momentu premislila ln savrgle vsako senlceioniranje "scrlpa", ki bi ga Izdele diskontne benke alt privatne finančne organisseije. Ta "scripM je bU večinoma še tiskan, a zdaj bo savržen. Nameato tega pride v promet nov fe-dsrslnl denar, kl» bo igral vlogo "kontrolirane infkcijeH. Te rezervne note ne bodo Imele zlate podlage, Umvsč bodo zajamčene z onim premoženjem narodnih bank, kl se lahko vsab šas izmenja v gotovino. Kako velika veoU bo Uge Isdanja, ss še ns ve} sa enkrat bodo natisnili dvs milijardi dolarjev. Kot računajo, bodo te noU precej oštvele kredit
Itooeevelt Je tudi namignil, da bo v svoji poslanici kongrssu zahteval veliko vsoto aproprlaelj ss jevna dela.
Zekledni tajnik Woodin je se-čel kampanjo proti kopiševal-cem zlatega denarja. Pozvane so bile vse federslne rezervne benke, nej Ukoj prijsvljo imene o-nlh, ki so od 1. februarja isme-n j ali papirnat denar v sUtege.
Rooaevelt je včeraj posvel kongresne voditelje, nej se po-žurfjo ia omaje debeto, ko pride njegov profram pred zbornico. On upa, da kongres lahko sprejme vse točke nujnostnege pro-greme do soboU svečer.
San francisco, Cel. — «opre-zeateatl delavskih unij In ženskih organised j eo aa saališan-je pred odsekom drftevne legislature proUatiroll proti prod logi, kl dotoča nNtaJWjo mlBiaud-
slene r Industrijsšk tedanja ml-
PROSVETA
THE ENLICÍHTENMBHT
6 LAS I Mi NI NABODWS Onmm «t mé
LASTNIMA pooroawa
IU0VWMI
JSDMOTS
M UtOmu drUr« (Ima CM-i la UMÍ< Mi« ^ «M» • 91 J« m *** tau; m CW-»« hi
Hil » Mb bu. S» •• »* »*e# S»
i («r Um (JniU4 ( ,n>l CUmO*) emá C»ma4»Jt$M 9**
ChUm*» u4 Cimn I' M ^ im r*'
»o **«/»««
A4»«rtWio» nUm on
tU Mt N Mtwrw*.
Ä ^ fer ta» ** •
pgOBVRTA____
MftT-M S*. L*we4eie A»*.
MKMSKS Or THE KKDEÉATKü
Glasovi iz naselbin
Vmk Su mom Isvršitl no količino deis, ki
krajev
Smrtna
So. Chicago. — Joseph Sim-člč, 10004 Avenue M, sUr 154 let, Je bil ubit v sredo sveder pri ko-11 ti JI dveh sviotrukov na oglu 90. ulice In JCwing sve. Fant se je vozil na zadnjem koncu t rules, ko Je trčil vonj dp«i tndc In ga zmečkal.
Druga svtna nessis
Ely, Minn, e- Jote Koščak je Mi zadnje dni totko pobit, ko se je peljal z evtotrukom in se je drugi avto saletel vanj. Truk se je prekucnil in pritisnil Ko-ščaka, da mu je zlomilo nekatere kosti. Odpeljali ao g» v bolnišnico In kasneje na njegov dom, kjer bo okreval.
Rojak umrl
Cleveland. — Umrl je Anton Zslssnik, star 44 ket ln doma kz Koftane pri &t Petru na Krasu. V Ameriko je prišel pred dvanajstimi leti in zapušča* ženo, sina, tri hčere in dva brata.
Visoka etape*
Barberton, 0.—Tukajšnji rojak A Povh Je prejel iz stare domovine veat, da mu je tamkaj u-mrla mati Frančiška Povh v lepi starosti U© let.
Brezposelni ustanovili zadri iao naselbino
doftoče-u je od-
Sen Antonio, Te*. — (FP)— Zadružni projekt, ki rvudt streho ln žlvljenske potrebščine, je resultat truda brezposelnih, ki so ustanovili svojo naselbino v bližini tega mesta.
Naaelblna šteje krog 200 prebivalcev. Vssk član opravlja določeno delo, bodisi ns farmi, v skupni kuhinji sli drugje. Vsa poslopja ao zgradili brezposelni ssmi, med katerimi je več rokodelcev,
Msury Maverick, vojni vete-rsn in člsn bonuane armade, ki je prošlo poletje invadirals Washington. je največ pripomogel. da*je bila naselbina orgsnktlrs-ne na tad rudniški podlagi. S svo-jiml apeli je dosegel, da so nekateri posameaniki podarili brezposelnim več sto akrov zemlje, poleg tega pa je organiziral razne pleae In druge prireditve, da je dobil potrebne fonde. Vae poslovanje naaelbine je kolektivno —. delo, kupovanje potrebščin in prodajanje produktov.
Prebivslci lahko sapuate kolonijo kadarkoli hočejo, toda dokler ao tam, morajo opfavljstl odkssana dela. Zdravniki in drugI profealonald Is Sen Anton ta so nudili ln šs nudijo brezplsč-no pomoč prebivalcem nsaelbl* ne. ksdsr jo elednji potrebuje-Jo, Obljubil! «o, da bodo to de» lali, dokler ae ttaeelblna ne pools v i ns neodvisno ekonomako podlago, *
hočejo pripadati. Ta pogoj «i® *ak<> zborovanje so imeli «arcaje bn tu soc Organisator
Spei eden rakeUr pnbeitnll v
Kansae Oty, Mo. — Psr dni obravnavo na f«-<lrra!nem aodflttu, ki ae je imela vrtltl pno tl Frsnku P. Psriahu. direktorju MlaaourUKsnses Pipe Line Co„ se je zvedelo, ds je Pariah pobegnil v Evropo, ds ae tako |. sogne kasni. Psrisb Je bil obtožen, de je zlorabljal pošto v ale-
Rudarska eiteeeija v IU
Virden, III. — Povsem umestno je, ds se Pros veta zanime za Me illinoiakih rudsrjev, ker ti hoji danes so naj pomembnejši v zgodovini Ameriške delavske federacije. Žalostno je, ds so sei» Prosveti Ukoj od pričetka pojavili napadi gotovih dopisnikov, a posameznimi citati, eden na drugega. To mora na vsak način tskoj prenehati! Objavljajo naj ae samo faktl s bojnega polja.
Progreaivnl rudarji v Illinoisu amo rea čudovito hitro napredovali. V septembru lani se je organizacija ustanovils, brez vsakega upravnega sklada kakor tudi brez jjogodbe z operatorji rudnikov. Lewis-Walkerjeva u-nija UMWA je vse to imela, to je, precej velik upravni sklad in tudi pogodbo z operatorji, zato sta ae od pričetka navedena ma-gnata novo uatanovljeni uniji rudarjev škodoželjno poameho-vala in še na misel jima ni prišlo, da v tem gibanju dobita mogočnega nasprotnika, ker dose-daj se jima je še vedno posrečilo vsako radikalno .gibanje takoj brutalno zadušiti,i a
Očividno so državne in druge avtoritete na strani starih delavskih fakirjev, toda nov* progresivna unija rudarjev Je s svojimi predstavniki in Women Auxiliary pred novim governer-jem H. Homerjem tako uspešno demonstrirala, da je bil povsem Iznenaden. Governer H. Horner, ki Je nastopil svoj urad dne 0. januarja, je prva dva tedna svojega uradovanja porabil izključno za pomirjenje in zopet no združenje premogarjev v Illinoisu, kakor se jo ssm izrazil. Posrečilo se mu ni. Progrealvna stranka je predlagala za združenje splošno glasovale i zadostnim nadzorstvom, da tako rudarji sami določijo, h kateri u-
HH
sta odklonila Lewis in Walker, ker sta vedela, da to pomeni zanje popolen poraz. Sama pa sta predlagala razsodišče, ker sta vedels, da Green In Woll bi na isto že toliko vplivala, da bi se izreklo njima v prlk*. Zato pa ni bilo sprejemi j Wo sa prvo stranka
Obe strsnkl sta ae sklicevali na pogodbe sklenjene z operatorji. Governer je nato sugestl-ral, naj vsska stranka do 1. a-prita dela po sklenjeni pogodbi In novo pogodbo naj skupno skle. nejo. Pri poznal je (pravico mirnega pi kotiranj a, prezrt je pa vedoma ali nevedoma razglas Lewlsa in Walkerja, da imata ataro pogodbo že podaljšano ca dve nadaljni leti. Kakšnih trikov se bosta stara lisjaka poalu-žila, tega dsnea še nž mogoče navesti. Ns vsak način pa stoje pred nami In sa novo unijo povsem resni in težki časi. Dobro pogodbo bo v današnjih razmerah akoro nemogoče dobiti, slabe ne maramo, aato pa bodo rasnim provokatorjem vrata na široko odprta med nese vedno maso.	¿¿¡t '< 1
Gotovi doplaniki domnevajo, da Lewie morn imeti pomagače in saveanlke. To je tudi neovr-gljiva resnica. Lewfaofeavesnik je Peabody Goal Co., psmagači pa plačani provokaterjl ln poboj nlki. Pred leti, ko smo imeli rudarji v IUinolau še povsem ^ lidno organizacijo UMWA, se je navedena kompanija vtihotapila v našo državo. 8 početka ta pM-m.^okopna družba rti pokazala nobeneg» znaka nesproCa-tvs napram rudarald organizaciji, daalravno Je Ml od vsega priietka namen družbe Isto uničiti. T» družbe je topovala rudnike po II Knots«. Kov, ki ga j» to družba Izbrala, je bil gotovo v kratkem Času v njeni po-•eatl, kar v nasprotnem slučaju je lastnika rova uničila na en alt drugi način. Ko je Mftba t, mala V anjI posset! še več vowjM jih je n no*«* obratovati, je manevriranjem In rudarjev. Sov. v rudarji družbi h opsin I, ga je ds W po imenu, v -lu, če so ps kotit kaj Is pekasslt, jO dotMnem rudnike čela obratovati
niti tudi uradnike UMWA, izmed kafcgfk je bU že pred leti diatriktni predsednik Farrington javno razkrinkan. Lewie In WaA-ker se pa danes sama razkrinka vata.
Dokler bo v Illinoisu imela moč Peabody Coal Co., toliko čara miru ns bo. Ta družbe js prišla y Illinois, da uniči organizacijo rudarjev, in če se družbe same ne uniči, se je bati, da doseže svoj namen s pomočjo razde-rača unije — Lewiaa. Ker je bila družba preohola ln je ftedo-
Ko so zdravniki dokasali, da jo Martin umrl na posledicah S® smrtnih udarcev in da je bil mr» tev obešen, ni vae nič pomagalo.
Obtoženci in njihovi zagovorniki ao tajili vsako krivde. Eden na drugega ao zvra/all odgovornost, dotičnedva, ki sta bila najbolj prizadeta, pa se je prikazalo kot da sploh ničesar nista imela opraviti pri stvari. Porota je obtožene oprostila.
Ko to pišem, so vsi meščani in okoliški farmarji v okraju Ta-zewell, Pekin, Ul., pričeli nabirati podpise, da "bodo izgnali hudiče is tega okraja", kajti take človeške zverine da ne smejo zastopati poštenih državljanov. -r- Naši čktatelji lahko vidijo, da za poštene revne ljudi
minirala vse neodvisne premo-gokoone družbe v državi, kakor, -	- .
ÄL j« koníno I -äKSAS!SlÄ
le prišlo do razcepe zveze illinoi-
škib operatorjev. To nam daje up, da zna priti še marsikaj, kar Peabody in Lewis še danes ne pričakujeta.	..
Progresivna unija Ulinoiakfh rudarjev je že res dosegla precej uspeha, ves uspeh je bil pa dosežen edino a skrajno odločnostjo in neomejeno energijo. Pozabiti nam ni, da naš končni cUj je še dokaj oddaljen in borba bo najbrž dolgotrajna. Na to moramo biti pripravljeni, obenem pa tudi biti avesti — zmage. . Vse izgleda, da tudi nam v nasprotnem tabodju ne gre vse v redu. le pred dvema tednoma aem videl obvestilo v časopisih, da je pravdni zastopnik UMWA odvetnik Landrigen restgniral radi boja med Progressive Miner* in UMW. V zadnji Igdaji Illinois Minerja je bilo na načelni strani v prvi koloni; "Dist-
li tisočake na naši strani, kakor jih je imela nasprotna stran, bi mi .zmagali na sodišču, ker pa smo navadni siromaki srno zgubili. Kadar se bo delavstvo zbudilo in zavedlo, da mora skupno nastopati vselej in povsod, se ne bodo godile talce grozote, d* bodo poštene ljudi mučUi do smrti, He ¿e se bi jim bilo treba bati posledic —Frank Franke.
< . Drobne vesti J
Brldgeport, O. — tNa 28. feb. so„jsaprli obrat v Stanly rovu in s tem vrgli 900 rudarjev med brezposelne. Med temi je tudi precej članov društva št. 18 SiN-PJ. Tudi v Blain rovu je obrat precej omejen, tako da so pri zadeti vsi Slovenci v tem okra-" ju.
Velika jeklarna WheeHng Steel Co. je tudi omejila obrat v
Yorkvillu. Radi banAiHh homa-rict 12 Board Appeals to Unions I tij, vlada velika zmeinjava. Nato Help Win Fight". Kjer je po-1 stale eo sitnosti radi ¿ekov "in
treba pomoči, a&i ee kliče pom^č, mora že biti nevarnost m drugim navajajo, da je celo slavna A» L. F. v nevarnosti pred rdečk ar j i, ker se zbirajo in zborujejo v GHlespiejuv ter hočejo ustanoviti novo federacijo. 2ad-
denarja. To se pa še najbolj pozna pri klubih in, društvih, ker gre ca asesment
Krušne vrste se množe. Okoliški rovi ustavljajo obrat. Pravijo, da ne morejo dobiti denar ja sa izplačan je mezdi — Na 7.
januarja in drugega bodo Imeli 2. aprila. C&» je, da vsi stari fakirjl A. L. F. stopijo v bojno vrsto napram rdečkarjem. Veem unionistone in meščanom kličejo v svoji resolucij i* naj kupujej< unijski premog, nakopan
od UMWA. Ce se bo to poslušalo, se bo od zdaj naprej samo iz Peabody rovov premog rabtto v Illinoisu, ker drugih rovov ni z UMWA. Podpisani so: John H. Walker, Fox Hughes, Walter Nesbit in vea "board". I Glejte in strmite I Gori imenovan "appeal" je bil objavljen 26. (februarja in 26. febr. sem že videl v Illinois State Journa&u tudi načelno objavo: "Lewis to take control at Illinois UMWA.'
Carl Pavli Iz Clevelanda. —- Na ptošli klubovi seji je bilo ekl* njeno, da klub priredi Prvomaj sko proslavo na aprila. U-ljudno se vabi vse članstvo na sejo dne 19. marca ob 10. dop. Seja bo pri tajniku. Ker bo ta sejs izredno važnega pomena, se pričakuje obilna udeležba.
Joseph Snoy.
Tedenski pomenki Piney Fork, a — Cas beži in razmere se vsak dan spremenja-Jo. i Delavsko organizacije — strokovne, politične in podporne »ki ne gredo s časom naprej bodo prej ali alej propadle. (Nenavadno delavstvo ne opaši, da svetovni dogodki in spremembe
Imenoval bo naslednike Walker-	mkao nj€gA. Jugoslovan
Neabltu to Hugheau. Nave-I^,,,, d^Uvcem je treba več izo-
dene so bile že nadaljne Lewi-sove izjave, namreč, da za dve leti podaljšana pogodba stopi v veljavo že 1. marca in v njegovih jamah ne bo drug zaposlen kot edino rudarji UMWA.
Kaj naj vse to pomeni, e! sami lahko mislite. Walkerjev apel je očividno ujeeil pašo Lewiaa, ker je kaeal slabost ln o» bup. Ca je Walker res odstavljen >po Lewieu, kar je verjetno, kaj bo neki napravüf Ali bo nastopil pot svojega prednika Flehwicke in iskal Injunločijo? Najbrž ne, ker je baje v denarni stiski, prejšnje injunkdje se menda tudi ne bo mogel poehriUti, ker Je ravno on povabiš Lewies v Illinois. Na čuden nečin je izdajstvo maščevano. Da tudi Lcwiaov čas pride, aato smo pro» gresivnl rudarji tukaj.
Giblje se giblje te bo se gibalo!
ro-
jem eo bUi ln atrn-
Um
I v
Pri-
Je r»
čunlla. de le odporna aUa de4av. esv Se sloml jens. Na tak ki omaki način ee je moralna ssoč unije Se več let uničevala. Družba je pe v svojo službo snsle poteg.1 njen
boasbe in znanja — delavske sebrasbe. Kajti kjer je veš igo» breebe, tam je tudi več kruha.
Ker je šla 8NPJ vselej s do bom časa naprej, smo napredovali. Jednotfaa dela so mi znana od^njenegn začetka. Poznani so miibojl, ki so bili naperjeni proti nji. Zevedni delegatje na njenih prošlih konvencijah se niso strsšiU dela in bojev sa SNPJj ampak eo šli čvrsto na dok», tako da je naša organizacija a talno napredoval« 0 vsem tem sem rasttlšijal sedaj in priM do za fcUočka, da je prišel čas, da bo morala prihodnja konvencija so-l pet storiti korak naprej sa delavsko isebrasbo. In to je, da postane dnevnik I*roeveta oblica ten sa vae člane, pisan v smislu načelne igjave hi ostalfii sedan jih zaključkov, talg |jl doee-dsj.
Upam in želim, da bodo prlšl na X. konvencijo delegati naprednega mišljenja, Id ae ne bo-do strašili dela sa jednotlno gla-Peerla, Ifl — Čltateijl so do-1 «iK ki mora oataU dnevnik, ako bro aeananjenl e brutalni smrti hočemo še naprej cbdrlsti to Martina Vlranta, ki je premi- prspotrebno sredstvo, ki uči In nil dne I. septembra p. I. v o- j vspodbujs nnle ljudi k saved-kraju Tasewsll, Pekin, IU. Zgti- noeti. Na nasprotnike ns sme-bil je življenje od silnih udarcev mo gledati, namreč na tiate, ki v jetiHAk! celici. Umora ao bfti so proti dnevniku. Nasprotniki
kateri* | so še vselej vsako dobro jednotlno stvar obamerjall in ji nasprotovali.
Pri KBKJ imajo obligatno spo-ved sa vae člane. Kdor ae Umu ne pokori, ni več član. Pa nihče ae ¿odreja, četudi je priailjen v ta in mera denar trotiti. Po. misliti je namreč treba, da tudi «poved rtsns denar, morda še J^Otot enoletne naročnina na Proeret* Pred letom mi je pravil neki člen omenjene organi« s^ije, ds se je pelje! v aloven-•ko naselbino, kamor ao dobili
ee je dokasevalo, da eo ga s t*, t í tan jem usmrtili. Obravnava ee je vršila od St feb. do & m*r-je blls obtežlh» pa so ae sagovornlM anali tabo lagati, da so se ixm»> sell is kaše. Bdlns priča, Id smo jo Imeli, al mnogo štela, ker je je aodeT	I ■ ■
^e*. da jena
mo de ne bodo njene iapovadl pršteveli. In rea ee je take u dlV>. Sodnik je bfl^H
|fat Ansboury. eden voditeljev progresivnih rudarjev v Illinoisu, ki je bil pred kratkim napaden in ranjen pe stavkefcazih.
-—|—n-r — ■	■	——————
gospoda izpovednika, ki je grešnike spovedai. Rekel je, da ga je ta "špas" stal celih |30. Trideset dolarjev za spoved! Ker je bil pijan, je dal kar dvajsetdo-Urski bankovec "za gaspuda".
Pri|)oročljivo je, da se resno razmišlja in diskuzira o vpraia-nju našega dnevnika Prosvete, da postane obllgsten za vse čla-no, tako da se bomo še nadalje lahko v IProsvetl javno izpovedovali. Upam, da od strani hrvatskih* sobratov ne bo preveč nasprotovanja, (ker razumejo precej dobro slovenski Priporočljivo je, da delegacija na X. konvenciji sprejme v pravila točko, da postane dnevnik (Prosveta o-bligaten, tako da bo še bolj razširjen med rojaki ln da bo še bolj vršil svojo delavsko nalogo med našim delavstvom — svojo delavsko nalogo in izobrazbo med mnogimi tisoči naših delavcev!
Zato pa naprej za razširjenje dnevnika Prosvete!
Nace Žlentberger.
Domova 20-letnlea
Waukegan, IM. — Dne 10. marca bo praznovalo društvo Slov. narodni dom v Waukegenu, IU., dvajset let, odkar je začelo redno poslovati kot društvo. V ta namen, da se vrši ta slavnost kolikor mogoče v širšem domačem krogu, je odbor Slov. narod. doma priredil ves program vstopnine prosto, da se lahko vsakdo udeleži te slavnosti, na kateri se bomo spominjali pre-tekHh časov in pozabili za nekaj ur današnji položaj. Da bo dvajsetletnica S. N. D. nudila mnogo užitka z izredno bogatim programom za popoldan in zvečer, se lahko vsak sam prepriča. Vstopnin* je prosta. Vsak je dobrodošel. Ne zamudite te prilike!
Math C Waršek, tajnik.
Prosveta in sadUnpnili I
Clalrton, Pa. — V Prosifcti či-tamo razne sugestije sa in proti potovalnim zastopnikom dnevnika Prosvete. Nekateri tajniki in tudi nekateri člani so proti potovalnim sastopni-kom. Priporočajo, da to 4mkci-jo vrte le tajniki. To je dobro, ( ko ss tajnik pobriga za to delo, li Prosveta nima nikake koristi od taga. Vsak ima pravico vraču-neti provizijo. Edino, ako bi vsak naročnik Prosveta poslal ssm direktno na list, bi bilo nekaj prihranjenega Prosveti, sli ne toliko, da bi listu bil sasigu-ran obstoj brez novih netočni kov. Poleg tega pa je še to, da es nekateri tajniki ne sani mejo sa pobiranje naročnine sa Pro-sveto (takih ni malo), ako pa tajnik sam ni naročnik ne list, pe sploh pozabi na pobiraftje naročnine. Naročniki pa tudi rajše plačajo naročnino ssstop-niku, pa naj že bo tajnik ali potovalni zastopnik, nego da pošiljajo sami. — Ker smo tudi jako varčni pri takih stvareh, si tudi tisto poštnino prihranimo, Ako bi bili vsepovsod tako skopi. kot smo revno pri nih stvareh, da bi bila Presveto in društva manjža kot sedaj.
H dopisa, br. Franka Močnika is Moon Runa. PU^ se da razumeti, da ima mržnje do potovsinih kov. On omenjs ▼ su nekdanjega atopnfka Prosvete ha. Ker mi je Ml
naj omenias, da je en
* nad 2 leti mrtev ¡7 zastopništva ni bil za
lo sposoben. Predno i-v stopništvo pri Prosti teto tn pol v bolnišnici Ijenimi poškodbam. v železnega trusta. Misli« Ocepek F. M. ni naredi krivice kot to, da j« «¿¡¡¡j
ročmke brez njega in ako. odgovoril kako narodno ni bila Proaveta nič oiko in tudi Ocepek ni obo„at Močnik pa menda ni bolj siromašen.
Mike
MHvatikl delavci gijo napredni« I
Stavkarjem ao podali živeža in ob\ke
GiHespie, Dl. — Milwau, ni mladinske socialistične nizacije so .te dni pripelji gresivnim rudarjem tri truke živeža ln obleke, o) aem ton teže. Prispevke, zbrali v enem tednu. Pri nj« so mladini pomagali starejši socialist
Rudarji so sprejeli to ^ velikim navdušenjem, ker ddkae, da imajo podi prednega delavstva. V r voznikom je bila prirejeiui va, katero so aranžirali t nji socialisti Milwaučaoi. ročaH, de je kampanja ei" 1 jnje prispevke še vedno in da prihodnjič pripelje več trukov živeža, oblekel grač za otroke rudarjev. ■
Karavana je bila zadiiaa ur v Kinkaidu, ker je mila lotila mlade socialiete pri nju hiše nekega stavkarja, bila razdejana po boiribi. nekaj/ slik ao »nell Are« je župan oprostil, <$a so na vali svojo pot
Načrt za izboljšanje ne banka pred kongre
Poštna hranilnica ae morda tvori v redno banko
Waahingtoa, D. €. -poročajo, je predsednik K volt odredil trem članom ga kabineta, naj proučijo šanje, če hi se lahko uved kovni siatem v poštnih hrt cah. Senator Dill iz Washi na je avtor zakonskega načf uvedbo čekovnega računa.
Senator Dill je rekel te "Sistem poštne hranilnice pokazal sa zelo dobrega. Va g* so zajamčene z vsem pr ienjem strica Sama. Ako ti tem zdaji izboljšamo še tolik uvedemo poleg hranilnega i na še čekovni račun, bo p« hranilnica pritegnila k nebi tine milijonov dolarjev.
kkoriščanje avtnih del«« Detroit, Mich.-Zakaj* ni delavci tako odločno bon tl kompanijam, pokssujei Olge Stelman.
Stelman je v teku dveh U prišla sedemkrat na delo varno Briggs Co. PotraUls, ur v tovarni in 19 ur je « Dodelala. V teh 19 urah> SlužIla $129 pri akordneS lu. Od ta vsote ji je kompi odtrgala $1.20 za zavarovS in ko je prišel plačilni bila ček sa 9 centov. VoW cestni železnici, ko je pri" in Odhajala s dela, jej« »centov, in tako jenjensi fcsgoba znašala 89 centov.
Plačilni čeld, ki znašsjo i kot dolar, so nekaj obM pri Briggs Co., vsled tegsi čudki revolti avtnih ¿m proti Iskoriščanju
Detroit, Mich. -V^Jf, lovke delavcev v t*"*1" armadi bwspcselnih is ^ tk prebivalec bo v M***?
sen od jaw dobrodNs^
Skat peročio. ki «a t E. Murphy, direktor«^ ga dapertmenta sa j««* gl njo. Poročilo dostavüs, f ■•daj an podporni mfloščinskih olgsnifaöJ ■
S-H
krlsss»
MS v
Pomt^MMi • itamtaU •A.r.lW, U tetoto * «L	M «ril tek*«
vha puma. hI m mhlik m »ml« ti.	mJ m mitom m f
vss dsn akni MtlllatT» hi jtwi. kl m «teto «i. *»»*«	* <*Hi
Mi M MtUjftJ* M >1. U>litv*.
Vesti s Primorskega
. irtrtki"» f«^1
Wv^TK«kor zn»-_ ^e» letu pr> po-ïkilo P° n0 " h organiMci-
¿Ju» je *
tri znane vo-
_ ^Trimi je MJ eden
i W .frf .r^ikiiučitve je
12-
U -Si te »kljuiitve ;
jlidirnoi
■kW**"", ,7 Ko j¿ ta
vseh kr.-
•^¡tiinih in druiph,*»-
mUh in u-
1 .idauivel«. so hier«*!
E5¡> je sedaj m
SZolno oblast nad «.tr-
iom» P« K priSla v Pok)
M '
, RoČU -------
« Kelti ie nemudno odpo-
^ * y fašistični organi-Eoču in Rovinju zopet
v Roč, ter na licu mesta, Ujnika Patellija, vod «ganiiacije pa začasno po-j podeSUtu Airiju. V nede-|bila sklicana seja zvezne-Lktorija, da se razčistijo
^¡re v Rovinju. Na sejo
[posvan tudi rovinjaki ipod-| Rocco, ki je bil obtožen i v družbi nekaterih drugih ijikih fašistov rovaril proti lenemu tajniku dr. de Fran-liju Rocco je moral na s«Ji ^ja preklicati vse svoje c proti rovinjskemu tajni
tie obvezati, da ne bo več LZagroz-Ui so mu, da ga v lotnem primeru izključijo iz ike in izpostavijo polici j ske-IMganjanju. Popoldne se je v fašističnem domu zbo-ije, po katerem je pokra-d tajnik-ReHi (pozval na raz-celo vrsto fašistov, ki so ■oudeležni v aferi, ter jkn tako kakor Roccu zagrozil Imi ukrepi, če se ne disci-jo in pokorijo taj-niku de hi ju.
organizacija kmečkih sindikatov Itatične oblasti so se v zad>-ktih zaman trudile, da bi i« podrobno organizacijo Sikih sindikatov v goriški njini. Kakor drugod, so se Sje tudi na Goriškem «plin se prostovoljno niso ho-vpiaati v sindikate^ ker so ledstavljali zanje le novo o-uitev in jim niso nudili ni-hsharnih koristi. Dejansko slehern ¿lan sindikata ipla-Iti organizaciji« po 5 do 20 lir . Članarina se plačuje kari j i in je izterljiva. Pr pomanjkanju gotovine ii ta dajatev posebno na znatno breme. Zaradi te pa Se posebej zato, ker so *kih pokrajinah- fa&istič sindikati prav tako, kakor toge režimske organizacije, vrsti sredstvo za poitali-»nje našega ljudstva, je 1jivo, da «e kmotski Rindi-lobmejnih pokrajinah ni&o tako kakor v nekaterih italijanskih deželah. Fa-oblasti so zaradi tega v * času organizirale v ih krajih na GoriSkem zborovanja, na katerih sindikalni voditelji «epa ali zgrda pripraviti v organizacije. Po fa-<klovni zakonodaji so v J ljudje dolini sodelovati ««tih, vendar pa je po-' f* io njihovo sodelova-"pontano. Takšna « pretekli teden *we*inJUl Fojani, Krmi-JJ^^ini. Idriji, Tolminu Kdor j<» prišel na je moral podpisati nH kar m mu dali ¿T ^nico ter navo-
vršili natančno hišno preiskavo, njega samega pa aretirali. Našli nieo pri njem ničesar rasen stare karabinjerske sable. Znidar-šiča so odvedli v zapore. Pričakovati je, da ga bodo spet izpustili, vendar pa bo moral zaradi sable pred sodišče* ker je prekršil policijsko odredbo, po kateri civilisti ne smejo hraniti o-roš ja.
Spor zaradi dela pri istrskem vodovodu
Med posamesnimi občinami v dolini Mirne in njeni okolici je nastal »por zaradi delavcev, ki so zaposleni pri gradnji velikega vodovoda. Kakor znano, so občine dolžne skrbeti za svoje nezaposlene občane. To skrbstvo je postalo v zadnjem času veliko breme m zato so se ga prizadete istrske občine skušale rešiti na ta na&n, da so spravile avo-je ljudi h kruhu in zaslužku pri gradnji vodovoda. Spor pa jo nastal zaradi tega» ker so nekate
re
svojih nezapoalenih ljudi podjcf-ju, ki gradi vodovod, kakor druge, ki so pri gradnji vodovoda prav tako prizadete. Preteklo soboto je ¡«trski pokrajinski tajnik Relli sklical v Bujah zastopnike občin, da bi ee spor mirno in sporazumno poravnal. Šele njegovim grožnjam, da bodo pul-ske oblasti na lastno pest odredile, koliko delavcev iz vsake občine naj se zapodi pri »radnji vodovoda, so se pe daš tati vdali in pristali na rešitev spora, kakor jo je predlagal.
Motovuneka šola
V Motovunu so po dolgem o-
klevanju -uredili nove šolske prostore. Stari šolski prostpri ao bili nizki, temni pa tudi sicer so'
bili nehigijensko urejeni. V sa* dnjih letih, ko je število šolske mladine v znatni meri naraslo, so postali celo pretesni, tako da je bila rešitev šelakega problema v Motovunu neobhodno potrebna. Kljub temu in celo kljub splošno slabim zdravstvenim razmeram v dolini Mirne, ki jo je v preteklem letu popG'roma okužila malarija, pa si oblasti doslej niso mnogo prizadevale, da bi izboljšale šolske prostore, šele na splošno zahtevo prebivalstva, ko je motovunsko sodišče stavilo na razpolago svoje prostore za šolo ter domsča kmet-ska posojilnica in hranilnica dala občini večje posojilo, so končno na novo uredili šolo in skrbstvo za šolsko mladino. -
Dve smrtni nesreči *
V Zabrdu na Banjški planoti sp je te dni smrtno ponesrečil 691etni kmet Ivan Gatnik. Zbral je večjo količino starih granat in šrepnelov, iki jih je še vedno mnogo najti na ozemlju nekda
jake v produkciji blaga, ki se lahko zamenjava sa druge potrebščine šola
To je dovedio do ustanovitvs U menjalnice Midwest Exchsn-ge. Rasne industrije so bile povabljene v Članstvo, med njimi, produce nt i živeža, mlečnih produktov, barvil, avtomobilskih o-bročev itd. Da navedemo tipično navadno kupčijo: Clan tega udruienja, ki ima mlekarbb in kokošjerejo,* je dopoalal šoli jaj-ta, maslo ip mleko. V zamenjavo je sprejel delo dijakov, tiskovine in šolnino za hčer. V drugem slučaju je šolska bronasta ivarna izvršila neko delo za tovarno avtomobilskih obročev. V tfačilo je livarna dobila obroče, •rebitek obročev je šola zamenjala za barvila, delo in druge stvari.	44
Vodilni ljudje v tem gibanju ne pretiravajo njegove gospodarske važnosti. Ne pričakujejo, da je v njem rešitev velikih gospodarskih vprašanj, ki so nad nami. Ali verujejo, da združeva-
nje fronte, ih jih je pričel praz- ^	dellvc^v
niti. Ko je hotel izprazniti 120 *J* nezaposleni delavcev,
občine vsilile sorazmerno več- «r»nato in . ba* odvi}*1
vžigalnik, je granata nenadno eksplodirala. Gatnlka so drobci železa strahotno raztrgali .in v hipu ubili. Pred hišo, kjer ee je zgodila nesreča, so sicer takoj prihiteli ljudje, ki so čuli močno eksplozijo, vendar Gatniku niso mogli več pomagati.
Na sličen način se je 18. feb. ponesrečil 36letni delavec Martin Vižintin na St Mihelu pri Gorici. Našel je 176 mm granato in jo hotel izprazniti, pa mu je v rokah eksplodirala. Učinek eksplozije je bil tako močan, da je zračni pritisk treščil ob tU nekaj kmetov, ki so delaU v bližini nesrečnega Vižintina. Vižintin sam je bil na mestu mr tev. Zapustil je ženo in Miri nedorasle otroke.
«spoalenega materiala in poslanih mašin tvorijo važno aa» mopomoč pod umnim vodstvom, prta«** pomoč in vsdršuje mora-o v časih demorallaujoče nesa-poslenoati.—FUa
Dslavel v jiinih državah
■auaIIUAIA
, rtvomrajo
Mezdne reduksije izzvale stavko - tekstilnih delavcev
Delo za blago
Pozvane ■kcije.
socialne
ista velike oči
M
sila
sJr0^0 hr»ni v KVOlPtn
nevaren He-
Značilno gibanje za samopomoč se je pojavilo med nezapo-slenci v nekaterih pokrajinah Združenih držav. Najstarejši način kupčevanja je bila izmenjava (barter): blago za blago, delo za blago — torej brez posredovanja denarja To gibanje se poprijema tega najstarejšega načina trgovanja, da tako reši v dotičnem kraju sistem distribucije iz popolnega poloma. V nekaterih krajih se zamenjava blaga ali dela izpopolnjuje z nakaznicami, ki služijo na mesto gotovine pri tem kupčevanju* v zameno.
Po cenitvi znanega ameriškega ekonomista Stuarts Chase-ja se je kar pol milijona ljudi, voljnih dela in nevoljrvih pros-jačenja, lotilo tega orožja proti bedi.
Večina raznih načinov trgovanja v zameno je nastala kar od sebe iz malih kupčij. Na primer nekdo, Id je imel več krompirja kot ga je potreboval, je našel za koristno zamenjati nekaj tega krompirje s piščanci a-li poplačati a krompirjem rokodelca, ki mu je popravil hlev. Ko je več ljudi sprejelo ta način trgovanja, se je našlo, da je bilo držanje računov o raznih zamenjavah preveč komplicirano in uvedle so se nakaznice (kfttičekj papirja, na katerem je navedena vrednoat storjenega dela ali zamen j enega blaga) namesto pa-pimatega denarja Tak je bilo zaključenih mnogo kupčij zlasti na zapadu. Celo rudniki, mlini in tovarne so se tega poslužile, <la se zagotovi stalen prebitek blaga za potrebe zamenjsinih skladišč. Ta spretnost, da se blago producing je življenske vsž-nosti za vaako zamenjalno udru-zenje. Preskrbuje delo za svoje člane ln blago take vrednosti, da se lahko zamenja za živež, oblačilo in stanarino, e katero se u-članjeni delavci plačujejo za svoje delo.
Na primer v mestu Minneapo-lisu deluje udruženje Organized Unemployed, Inc., že od jeseni in je nameščeno v nekem prasnem šolskem poslopju in v bližnjem skadišču. Ima oddelek za zamenjavo, prodajalnico na drobno, čevljarno, gostilno, tovsr no zs oblačila, tovarno kislegs zeljs in oddelek sa konserva Ba-
■»"Urnkl poeta j i v 'Wki,.v V* dnevl z>fla»H
iWfnt in pri.
■ >ms t da ri>'J|
L -""¡".v «vojeml
K ¿J°.kollčino ^'i'MHMM
N	Pri-1 d je in" zelenjava ai" konzervira
t4	t HiH ,n dplt v skladišču za hrano čla-
Ü^"!*0!nov P® Surovine se naba-
vljajo potom lutpčenja v yo	Adomt »o. sadje ia zelenjava pa se do-
■■ novtn^'- i»- biva od faraurjev v pieCflo sa
delo članov. Drva za kurjavo se dobivajo v zameno za dele čla nov, ki sekajo drv* za farmarje.
Ta organizacija je že izdala nakaznic za 180,000. Ima svojo "banko", kjer se nakaznice hranijo in manipulirajo z isto skrbnostjo kot denar, ^katere pro-dajalnice v Minneapolis sprejemajo te nakaznice kot plačilo za blago po njihovi nominalni vred nosti in potem jih rabijo, da ku pijo blago od organizacije, ki ga producira.
Na ta način je več kot 4000 družin dobilo delnega posla in nakaznice jim omogočajo, da se preživijo brez stslnega zaslužka ali denarja in brez pomoči do-brodelstva. Celo je res, da oni, ki dobivajo javno podporo, se ne sprejemajo v organizacijo. O-brat poslov te organizacije.<»-zaposlenoev znaša dostikrat po $5000 na dan. , „>,•
de bolj obširno je delovanje udruženja Natural Development Association v Salt Lake City, ki je približno leto staro. To udruženje ima sedem podružnic v državi Utah, pet v Idaho in drugs v Call farni j i ln Arizoni ter služi 10,000 družinam. O-bratuje brivnico, krojačnlco in usnjarno, pa tudi nekaterem puščene premogovnika Od svoje podružnice v Oaklandu, Calif dobiva ribe in sadje.
Približno 40100 ljudi v Colorado si pomaga na enak nsčin potom Unemployed Citizens League, le da se tam ne rabijo ns-kaznice (scrips), ker to je pre-povedano v tej dvšavi. Vse to gi banje samopomoči se razširja napram vzhodu. Mesto New York ima razne zamenjalnfce pod vodstvom Emergency Ex change Association (62 Vender bi It Ava); prostovoljnega idru ženja ekonomistov, iadustrialnlh inženirjev in drugih, U so mnenja, da ae sistem zamenjave da vpeljati v raznih soseščinah velemest. Clanl se obvezujejo de lati za blago in pol dneva dela na teden v plačilo članarine. Te služIjo za poravnavo pisarniških stroškov. Gotovins ne igra nfka-ke vloga Ali je delo v zameno za blago, oblačilo ia druge potrebščine, ako ta načrt nape.
Eden izmed najbolj zanimivih načrtov zamenjave Je bil ras vi od vseučHlšča AiiUoch College Ohiu, kjer dijaki v plačilo i svoje stroške delajo pol dnrvs na dan. ftola ima rezin Industrij je, kot tiskamo, bronaste umetnine in laboratorij za trg»* raziskave. Zato Je zaposlila di-
ne-
i Slovanski Narodna
Podporni Jiliitl
M37-5» So. LawadsU A*.., Cklcafo, 111.	Tel. Reckwell 4Mi
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
UPRAVNI ODBKK: VINCENT CAINKAR, prnk^inlk..,.S657 S. Lawndsls Ave., Okieaco, IIL
FRED A. VIDER. gt. ujnik.........>Sfi7 8. Uwndale Ave., Chk»^, IIL
BLAS NOVAK, Ujnik bol. oddslka.... 8M7 S. Lswndals Avo., ciiloage» IIL
JOHN VOGRICH, «I- blagajnik......5W67 8. Uwadale Avs., Chisago, IU.
FILIP OODINA, upravitelj «lasUa... .1647 S, Uwndals Av«n Chtoego, IIL JOHN MOLEK, ureduik sU.il»......8M7 S. Uwndale Ave,, Chicago, IIL
ODBORNIKI:
ANDREW VIDRIQH, prvl podprodasdnlk, OSO Rusaell Avs., JohnsUwa, Pa DONALD J. LOTRICH, drugi podpred»., 1987 8. TmmbuU Ave., Chtoego, IIL JOHN J. ZAVERTNIK, gl. sdrwrnlk.........S7S4 W. Mth St., Chksgo, IIL
GOSPODARSKI ODSKK:
FRANK ALESH, pi^dsednUc..........8184 S. Crawford Ave., Okleago, III
JOHN OUP ..................U9 S. Proapoet Avs., Clarondon HlRa, M.
JOSEPH SISKOV1CH..............1«11» Huntmsre Ave., Cleveland, Oklo
POROTNIODSKK(
JOHN QOR&EK, predsednik..............414 W. Hsy St., Sprtegfleld, 111.
ANTON ŠULAH...................................»ox 87, Anna, Ksns.
JOHN TRCEU..................................»oa 887, SUekaes, Pa.
FRANK PODBOJ.................................Boa «1, Parkhill, Pa,
FRANCES ZAKOVŠBK.................101« Adams St., No. Chksgo, tlL
OKROŽNI ZASTOPNIKI
GEORGE SMREK AR, prvo okrožje......187 Main Aare., W. AUaulfpa, PS.
JOHN LOKAR JR^ drugo okiošje......119S E. 17Wk St, Cleveland, Okie.
FRANK KLUN, tretje okrošje..................Boa «68, Chlekolm, MlnS.
JOSEPH BRATKOVICH, fistrto okrošjs......... R. R. 8, Piktaburg, Ksnj,
FRANK KLOP0IČ, peto okrošje......8tar Rt. 4, Boa 81, Cls Elum, Wa^.
NADZORNI ODSEK:
FRAN* IAITZ, predsednik........ .........8689 W. Wk Oktoago, «1.
HRAST ALBERT..........................Boa 861« Las Vsgas, Nevada.
FRED ....................................•» Central Park, Pera, ML
Roasviis, )Ga —((FP)—Med' delavci v južnih državah se širi revolta. Trgovske sbornice, ki so vabile tovarnarje a severa, naj premeste svoja podjetja na jug, češ, da so tamkajšnji delavci pohlevni in pripravljeni delati za nizke mezde, so se motile v mnenju, da so ti delavci nesposobni za revolto proti brezobzirnemu izkoriščanju.
Te dni je zastavkalo krog tisoč delavcev proti Peerless Woolen Mills v iRossvillu. Do stavke je prišlo, ko je kompanija ponovno reducirala mezde. To je t»ila že četrta redukcija v sad Djih dveh letih in je pognala delavce v revolto. Znaki kažejo, da ae bo stavka razširila tudi na druge tekstilne tovarne na jugu.
Povprečna tedenska mesda je bila pred redukcijo $10. Kompanija je slaati izkoriščala mlade delavce in ženska Nekaterim ja plačevala le 7 centov na uro. Dasi državni zakon prepoveduje več kot 66 ur dela v tednu, so morali delavci delati dvanajst ur na dan in sedem dni v tednu, ksdar je kompanijs dobila večja naroČilo. Državni inšpektorji so vedeli, da kompanija krši zakon, vendar niso storili ničesar, da as privede kršilce pred sodišče.
Na prejšnje redukcije so delavci pristali, ko so jim kompa-nijski ursdniki pripovedovsli, da je znižanja produkcijskih stroš-kov potrebne, da bo kompsnfja lahko uničila svoje tekmece. Ob-ljubila jim Je, da bo mezde zvišala kakor hitro doseže svoj cilj, a zgodilo se Je obratno. Odredile je nove redakcije, nsker so ss delavci uprli in zaatavkali.
is ekk va ki Is v sel MIT a UwmMi At*. CMttS*. is. •UM te litemi< m Mtorai
CMRMMtMtlM» f«t S« MMM«IM MI Sil« I tte«UI te ill.....I »• M».
Ali ra sni t tes668 sf wsssy sué bs6Íg666 tsR66fRlk®	šr4 amrMu	i^šs aêak
Um «m ikNM te OéMmmi to ite •Mr^wn-'« «fftM,
autton al «Mi teM«l ilwiM te s4ànm* to «te «Mtotoiil miitew, ■ Plnanrtol Mttoft u4*r Um JariaSiflU« «| Ite Smim'i iMIn HmM te m&> um.
CMfWot* MMMnüM Um wmí •! Ite ««MNrtlto te«H atevlé te aiirimi to fiesS Mto. clwIraM tl Sm SmimI •( ImHmi.
Ctersaa. «Miptototo mà iwwh ateaU te illuml to J «S« 0«rtoà. «telraMi, JMtetol
r«MMltlM	___\_
Zaagara obtožen umora
Misml, Pls. — Joseph Zanga-ra, ki je 15, februarja streljal na predsednika Rooeevelte bi čigar krogla je povzročila smrt čtttaškega župana Cermaka, Je bil te dni obtožen umora prve vrste. Ko Je bil Zangara obveščen o tem, je dejal mrzlo, da ga to niš ne briga. Ker Ima Plorlda smrtno kazen za umor prve vr ste, bo Italijan vsekskor obsojen na smrt.
Skušajo amendirati voMInl zakon
Charles ton, W. Vs. — Soclali-ati so legisiaturi predložili peticijo za amendiranje volilnega zakona tako, da bi tudi manjšin-ske stranke lahko postavile lun didste. Osnutek bo predložil le-glsleturi poslanec R. D. Holt is Westons.
Tiskarji pristali aa saižeaje p»ač
Newark, N. J. — Tiskarjem, zapoelenim pri časopisih, je bila znižana plača za 12.9% po arbitražni komisij L
Primeren nasvet
V odlični družbi je bila znamenita pevka z globoko Izreza no obleko.
Gospodu dvornemu svetniku je potožile:
"Menda sem prehlajena, gospod dvorni svetnik."
Gospod svetnik si js s vso natančnostjo ogledal izrez njene obleke in ji ves v skrbeh sveto-vsh
"Brit si ksj ogrnite ln zlezite takoj pod odejo."
Pravo je sedeš!
Koželj se je v tretja oženil. Z neko Ribnlčsnko.
"Nu, ali si sdaj srečen r ga vpraša prijatelj. "In še kako!" vzklikne z ža-
"AVK8IN" POVZROČA RAST Hiirlvfi^iiiJMii
Organizem ns rasa samo na ta način, da se po zauživanju hrane pomnožijo njihova stenice. 2s dejstvo, da hrana brst vitaminov nič ne zaleže, nam to dokazuje, še bolj pa dejstvo» da r#» stilne ns rase jo samo s pomno-žitvljo, temveč tudi s raategnit-vljo stenic ln da je za to rast v dolžino potrebns snov, ki so JI dsll Ime "evksin".
Holandskl kemik prof. Kftgl je pred kratkim ugotovil kemično formulo te važne In samotano sestavljene snovi. Našli so jo najprvo v vršičkih ovsenih kali. Ce so te vršičke odrsaali, je kal prenehala zs nekaj ar rasti, pa se Je v nji očitno preiavajšl nov evksin. dele potem Je šle rast naprej. Rest pa sa da šadi umetno kuvati, in sicer s dovan-Janjetn avksina rastlini. V najnovejšem česu so evksin ugotovili v najrazličnejših materiali-j ah, in sšser ne semo rastlinskih (med drugim tudi v nskih bakterijah), temveč istoUko živalskih. .Našli so gs oslo v Človeški seči, od koder se da najlažje »rt-dobivati v kristelizlrenl obliki. Ii 600 litrov seča pridelajo 1 g evksina, se kar bi bOo triba i-nsče 10 milijard koruznih vvšiš-kov ali 26,000 L tekočine is kultur kolijsks bekterije. V člove-ško telo prihaja evksin gotovo zrsstitasko hrsno in fotoro je, de ima ta ovoj veš«»
rečlm obrazom Košelj. "Poslej se bom samo s Ribničeakami ženil"
e Arskl ( Ze eve js
Japonski vojni
is
ker »ailvajo
la msrasrüe! mlašaler	ki vsdlU
km dels ss čet Ma ■ šli s ras Is "siaa asbsa," ka-
Sredi noči je vsekalo v mrko tišino, razleglo ae v zaduhlem prostoru nad slamnatimi ležišči na tleh, obupno in pretreeljlvo kakor glas po-tapljajočega se:
"Kje je pravicaT
In na leiišču ob leaeni, s cunjami in papirjem zadelani steni ae je pod oguljeno ln raz-cefrano plahto besno prevrnilo — prej mirno-leteči klopčič se je nenadoma razmaknil in oživel -— izpod plahte pa je zakrililo in srdito zamahnilo po zraku dvoje koščenih, močnih rok.
"Kje je pravica?" —
Glaa mračen in globok, le v spanju v duše griioč —- odmevalo je pod nizko črno atreho, kolikor daleč je segala baraka.
Na trdih slamnicah leteči in aopeči ao ae pričeli dramiti; oči ao se odpirale, roke iztezale — in izpod odeje, izpod iakljevine, pisanih cunj, luknjastih kocov in rjuh ao se dvigale razmršene glave — obrazi upadli in od gladu potolteli, »zžeti, pogledi preetrašeni, blodeči. Vzdramil se je stari Hlavka. ki je trpel na putiki, sključil ae Je pod bledorumenkasto rjuho, se oklenil z rokami bolečih nog in zastokal: "O, o, o, . • r Vzdramila ae Je starka Antioga, ki je že več mesecev ležala bolna na enem in istem mestu, hotela se je dvigniti pa je padla nazaj vznak na alamnico, roke so ji omahnile trdo <A) životu — izpod odeje pa je zaječalo: "O, o, o, . . A" In kovač Krejči, Id je izgubil v vojski desno roko, cestni v pometač Harbek, starec z redko, pepelnatosivo brado, popotnik Jamnikar s svojimi oslepelimi očmi — spomin iz vojske —, voznik Kožir z leseno nogo, vdova Karba s svojo šestnajstletno hčerko Elzo — z vsake sla m niče ae je vzdignila glava, pogledi so ialoetno zaokrožili v temino, ušesa so se napenjala in prisluškovala — In že je od vsepovsod stokalo In vzdihovalo: "Ooo,
oo, ooo .. o . . 71*
Tam ob steni pa je novič butnilo, se prevrnilo na ležišče treskoma in zamahovalo okrog sebe.
"Ali smo ljudje, ali smo psi — to mi povejte, kristjani! Kakor v brlogu moramo tukaj živeti za nas ni drugega stanovanja — tam pa -— he! videl sem jih — se šopirijo po palačah in gosposkih hišah v toplo zakurjenih sobah. Vprašam vas: ali je to pravica r
"Molči in zaspi. Marko!" se je oglasil v daljavi Harbek. "Kaj si pričel sedaj opolnoči tako hrumeti? Trudni smo in zaspani ... pa nas budiš ..."
"O, o, o . .M" je zastokal stari Hlavka, oprljemaje se kolen. "Zaspani... ln ... o, o, ta putika!"
"E, vidva starca — »aj lahko »pita, saj vaju nihče ni klical!" se je razjezil kovač Krejči. "Ima ie prav Marko. Res ni nobene pravice na svetu, res ne. Se slabše se nam godi kot psom ... Ali al bil na shodu sinoči, Marko?"
Ob steni je loputnilo ie enkrat z rokami po deskah, potem Je nekaj upraanilo: za hip ee je poavetilo v temi — toda veter, ki je pihal skozi špranje v stenah, Je skromni plamenček drobne vžigalice takoj ugasnil.
"Se sveče ne morem prižgati! Ta veter!M je zaklel Marko In znova uprasnil vžigalico. — "Bil aem na ahodu, Dreja, bil! Lepo je bilo. Treba bo drugače naatopiti, treba bo---"
"— vzeti v roke bič!" mu je segel v besedo kovač.
"Tako nekako, Dreja -— prav govorlž. Ampak to Je samo slaba primera. Moral bi biti na shodu tudi ti ln poslušati! Rečem ti: Sen-čar je tak govornik, da mu ga ni para. In ko smo tako stali tam, sami delavci, sami trpini,
in j« grmel njegov glaa z odra, so nam drhtela srca in roke so ee nam od same sebe stiskale v pesti . . . E, brate, prišel bo enkrat čas, ko bomo obračunali . .
"In ta obračun bo težak . . je pomenljivo poudaril kovač Krejči.
Vdrugtt in še vtretjič je ugaanU veter vžigalico. napoeled pa »se je Marku vendarle posrečilo, da je prižgal svečo In jo zavaroval proti vetru z ukrivljeno pločevino, ki jo ležala na tleb. V medli, begajoči, od vetra pozibavajoči se luči ae je zaleeketal. nad vzglavjem tik stene mladenižki obraz z bistrimi očmi in odločnimi, kakor jeklenimi potezami.
"Če nisi preveč zaspan ln truden — aem pojdi, Dreja!" je poklical Marko. "Nekaj ti bom pokazal..
"Kaj takega r je postal kovač radoveden, se vzdignil e slamnice in taval proti Markovem ležišču.
Močneje je zapihal skozi špranje veter; plamen sveče, četudi zavarovan, se je nemirno gugal in lizal pločevino. Starka Antioga se je stresla od mraza in skrila glavo pod odejo. Z drugih slamnic pa se je oglasilo zateglo in vzdiha j oče, z vetrom rastoče, a tudi z vetrom pojemaj&e: "Oooo, ooo, oo . . , !"
"Kakor v mrtvašnici med mrliči l" — je pogledal Marko kovača in ei zapalil cigareto. "Na, boš tudi ti kadil? ... Veš, nisem mielil, da imajo tako rahlo spanje ..."
"Mraz je, to je . .." je omenil kovač In vzel ponujeno mu cigareto. "Ampak tebi se je gotovo sanjalo. Marko?"
"In še prav hude sanje sem imel, Dreja . .. Zato sem tudi tako vpil ... v tem sem se pa zbudil — no, pa je bilo ie prepozno ... Uganeš, kaj se mi je sanjalo? Vojskovali smo se na veliki ravnini — na eni strani bogataši, kapitalisti, na drugi strani reveži, delavci. Strahovit boj je bil to, trebutasti, leporejeni, z žulji delavčevih rok obogateli kapitalisti so padali kakor snopje, brez usmiljenja so sekali delsvci, je sekala roka pravice. Od jutra do večera je trajal boj, zmaga se je nagibala na našo stran: trebušnikl so cepali kakor muhe, čim bolj se je bližal vočer. Z mečem v goli roki sem se bojeval v sprednjih vrstah, udrihal neusmiljeno po buticah veeh v življenju znanih mi oderuhov, zatiralcev ljudetva, po ošabnih lopovih, krvoseeih v človeški podobi, ki Jim Je bilo vse Življenje ena sama nepretrgana zabava, eno samo rajanje in uživanje na račun trpečih, stradajočih sužnjev — delavcev, sekal sem strahovito in z lahkim srcem, kifpr da bi pobijal nagnueen mrčes, nisem se utrudil . .. ssj je šlo zs to, da se očisti svet največje nesnage, da se — razkuži, zopet ozdravi... V blesku večerne zarje so ležala na tleh pobita, vznak prevrnjena tolsta trupla; še v smrti so bili obrazi hudobni, pogledi osteklo-nellh oči zakrknjeni, prsti na rokah zviti lim-kor kremplji grabežljivih ptic . . . Skora) je bila že zmaga naša, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Iz zasede je navalil na nas zadaj za hrbtom ogromen roj dosedaj prihu-ljenoakritih trebušnlkov, sabliskali so se moči... In kakor da bi is tal raatli — vedno voč jih je bilo, roj se je množil, brez konca eo se dvigale nove čete. Nastala je strašna zmei-njava — delavcev se je polastil obup; taki premoči nismo bili kos. Vendar smo ae še kljub temu bojevali dalje s nezmanjšano silo, na beg ni nihče mislil; marsikatero, od delavčevega truda pitano truplo, ae je še zvrnilo po tleh, marši kak zanlčljiv, delavčevim žuljem namerjen posmeh je oledene! na ei« daetlh licih vampircev , ,,
ns «rokih, bo-
< Dalja prihodajU)
Valentin 1». KataJev:
Katajev J« sov j rt »k l piBsUlj, rojen 1M97 v Od»«l. Znan poMltno po romsnu "Dsfrsudsnti". Ljubljansko giedsllftt» Je igralo l.nl njagovo komad i j o "Kvadratura kroffs", lotos po so uprisorlll njegov «k* "Milijon teisv", ki ps js Ml po premljeri takoj prepovedsn. V al. .venskem tisku J* MU I o tudi «S nek »J njegovih kratkih humoresk, ki Jim pridružujemo Is n»»lednjo.
"A v tej omari." Je dejal u>-pravnik museja, "se nahaja edini te vrste v vsem SHSR, redek rksempiar prebivalca is dobe le-ts 1906."
"Voščena figura ali strašilo?" se je resno zainteresiral nekdo od izletnikov.
"Ne, dragi moj aodrug", Je po-no-no pripomnil upravnik, "ne. To ni ne voščena figura ne strašilo. marveč etvarni, od moljev in soba Časa nedotaknjeni. Izredni eki»e«nplar prebivalca Is dobe leta 1906.**
"Kako to?" ao v en glaa vprašali ialetnikl.
"Pa tako. Edini primer letar gicnega sna na tem svetu. Čudež v duhu Wetlaa. Človek ae je pred dsajsetlml leti oneoveetil, pa se še do danea ni zavedel." "Nemogoče T
"Režite a svojim "nemogoče"! Stvar je bHa takale. Taga prebivalca eo leta 1900 po pomoti
zadržali skupno s nekaterimi de. monstranti in ga odvedli ns policija "Kdo si?", je vprašal dežurni uradnik. "Jaa. vaše blagorodje, jaz aem uradnik dvanajstega razreda, in ... nič takšnega nisem." — "EJ, lažei! A zakaj U Je videti v očeh oevobodi-teljako gibanje? Molči 1 Kateri stranki pripadaš T In ga je kre-snil s pestjo. A ta fllovače je padel v najglobljo samrloat, ki se Je potem prevrgla v Isžargičen sen. Svoje dni ao mnogo pisali o tem celo v Inozemskih llatih. NI-ti najboljši sdravnlkl mu niso vedeli pomoči. A ugleden profesor je izjavil naravnoet: "F. zdaj so ta subjekt dvajset let ne bo prebudil is ietargičaegs sna. "No zdaj vidite, kako je s to za-devo, dragi aodrugtr
"Kaj, pa ee je saroa ohranil? A kako aanlmlvo In poučno bi ga btlo videti r
,%SaJ. saj. takoj gabo»tr videl L Takšen, veete, zanimiv <>k-semplar Krstkomalo.mauk,, mi beeed. Dežnik, gatoše, arebma u-ra — vae v najlepšem redu Is-reden primer prebivalca. Pr-te al boste obllznill... Prealm. pre-| pričajte se."
S temi besedami Je upravnik odprl omaro — In isnenoda po-rairn. odakočll. Omara je bila "laginil Je!" je žatoetno krik nil uprav ni k.
"Ukradli ao ga, sigurno," so dejali Izletnik^ "Ialoetno dojet-
vo!"
"Nemogočo, da bi ga ukradli! Res je, krilo a grobov kradejo. Dogaja se. A do mrtvecev še niso prišli."
Ta kaj potom? Kaj?Sam pač
M odšel?"
"Dovolite, sodrugi! Prav adaj Je vendar preteklo dvajset lot. Mogoče so je prebudH, in potemtakem . . ."
"Zelo verjetno." "V tem primeru," je zakričal upravnik, "ga moramo hitro najti Sicer utegne nearoča še pod avtobua pasti. In jaa odgovarjam zanj. Kako to, da ga vratar ni opazil ? Oprostite, sodrugi | Hi-t ti moram, hiteti!"
e '
Ko se je bi prebudil is letar-gičneca sna, al jo prehkalec najprej otipal noge — da mu niso mogoče propadle galole. potem .»«>nik. ao ueaknll. ae previdno »piaafl la omare in nemoteno odšel na ulico.
"Domov! Cim prej domov r je «ašepetal. "Za božjo votje*taj si bo neki mialila moja fteoa? Kaj bo rekel tajnik! PrenoUti na polletji — kakin« »ramota* Kočijaž, Tretja meščanakaja <«-lica) r
Dva rublja."
"E batjuika, U si ae
voljčjih jagod preneftrl! — petna jat kopejk!"
"Ti sam si ae prenažrl voljčjih jagod! Čeden popotnik si!"
"GafAn! Se žalil me boš! Bi rad na policijo, a T*
"Glejte al ga no, še z žandar-ji mi grozi!"
"Ah, ti živina! Posmehu ješ se oblasti? Si protidržaven? Čakaj, golobček, ta hip te zapišem! Žandar!"
"Poglej ga!" je kliknil kočifnž z rešpektom. "Le kje eo ljudje izvohali, da dobijo tudi ob nedeljah žganje? Jaz tega ne vem. A vsekakor ni popil voč kot dve steklenici, ko se pa še drži na nogah In kriči: žan-darr!"
Prebivalec je skrbno zapisal številko predrznega kočijaža In šel peš didje.
"Sodrug, povejte mi no, kod pa ee pride do Dmitrovske?" je vprašal prebivalca mlad paaant "Kaaj ?" ee je naježil prebivalec. "Za koga me pa imate. Vi mislite nemara, da pripadam o-svoboditeljski stranki? (Noben sodrug nisem!"
"Potem pač državljan. Oprostite." "Nisem državljan." "Ja kdo pa ste potemtakem ?" "Jas, jaz sem «uradnik dvanajstega ragrede in nosim odlikovanje svete Ane tretje stopnje. A če eo tnepo pomoti pridržali g ijonarjl, to, mladiček, še n dokaz . •." Mladenič je uprl svoj pogled v s0Či/prebivalca in se previdno nil v stran. "Kakšna neprijetnost," je za-mrmrai prebivalec. "2e na ulici mi pravijo sodrug. Bog varuj, še tajniku bo prišlo na ušesa Sko-roda gotovo je, da mo bodo pahnili iz službe. Treba je nekaj u-krenitl.. ."
Prebivalec je zarii roko globlje v žepe in zapel: "Bože, carja hrani." (Carska himna)
"Ej, kolporter! Daj mi, dragi, dve številki "Ruekago Zname-ni." (Dnevnik v carski Rueiju) "Kaaj —?" * " 'Znameni', ti pravim, 'Ru-skago* mi daj dVe številki, ali še bolje: tri." 'Takih listov ni." "Nt? E, pa mi daj "Novoje Vremja" (tudi dnevnik v carski Ruaiji)." "Ni."
"No, kaj pa imaš potem?" "Imam "Delavski list", "Pravica", "Rdeča zvezda"."
"Glejte ga nesramnega smrkavca! 81 protidržaven? *Z nele-galnoatmi kupduješ? Čakaj, na policijo te spravim capin!"
"Nimate pravice. Jaz plačujem davka."
"Doobro! Ti bom že pokazal davke!"
Prebivalec je skrbno zapleši osebni popis in številko puntar-skega kolporterja ter šel dalje, dolgočasno škripajoč s galošami. Nad fasado velike sgrsdbe je prebral prebivalec napis: "Moskovski komitet Ruske komunistične stranke."
"Ta-ako ... Čedna reč. Kar ob belem dnevu, kar človeku pred očmi rušijo red. Tako bom tudi zapisal. In tudi ulico zapišem. In številko. Vse bomo zapi. aali."
Prebivalec je vee te neobhodne dokaze zapisal v beležnico in le» dalja.	„ Z \ •
"Sodrug, ml lahko prižgete cil gareto?" ga je uetavll debel državljan v bobrovem kožuhu.
"Hihihi... Nikar ne dvomisj Na noben način. Prav nič ne sodelujem v nelegalnih podzemelj sklh organizacijah, revolucionar, nih krogih in političnih skupi-nali In ntaem. kako naj rečem, nleem aodrug, a če aem že prenočil na policiji, to je, verjemite ml, vaše prevaahodetvo ... u den nesporazum . . . Nesrečna naključje ... Ve ... va ..." I Državljan v kožuhu je prepa-dan odskočU v stran. ku,	e	>p
Upravnik museja« ki je pre-biakal veo Moskvo in ae do kra-Ja obupan zaradi breatmpešnega Iskanja vraH kasno, je nasL. nje na svojo srečo vendarle našel izginuli ekeempiar. Ekaem-pUr je klečal aredi Gledaliikega trga in jadikovnl:
"Kot poštenjak vam pravim, «•oden nesporazum ,.. Uradnik dvanajstega razreda In nikakih stikov nimam ... A če sem pre-aačil na polkiji, je bila to samo
psmota. bog ml je priča... Bo-«• carja hrani! A kar ae tiče ko-čijaža št mi in kolporterja št
m
lahko potrdim, da ao zapleteni v gibanje, posebno kolporter, ki prodaja podzemeljske neiegalno-sti... In lahko vam dam naSlot Moskovskega komiteja Komunistične stranke ... A če sem prenočil na policiji, to verjemite...
Mnogi paaanti so se ustavljali in mu darovali po kopejko.
Dva tedna ee je mučtt upravnik, ko mu je razlagal stvarne doživljaje in spremembe, ki so se dogodile v zadnjih dvajsetih letih:
■V začetku tretjega tedna je prebivalec razumel.
In h koncu tretjega tedna je stopil v urad trest.
V začetku četrtega tedna je nekako mimogrede, ob opoldanskem odmoru dejal tovarišem: "1906 leta? Kako ne, kako ne! Spominjam se. Lahko rečem, da sem celo osebno sodeloval v borbi za anarhija Bil sem, veste, aretiran. Zaradi sodelovanja v demonstracijah . . . Polne roke dela! A kaj bi govoril! Mi amo — stari združeni revolucionarji. In sploh, vihro sovraštva pode se nad nami. . . (verz ie revo-
hicionarne ka") . .
pesmi "v,
Pripovedujejo, ds u jo uspelo predavalo
>P0B
leta 1906.
A to ni sigurno. Vse drugo pa j€ ^
(Prevedeno mfB
stvo.
BURLEY T<
"Od prUolovslca naravna* i Star Kentucky ßurley tohL. na, najbolj« pridelek ¿¿¡i semlje — dosoreli bogati JU okusen in prljsten-. tj dobrim okusom in vonjem ki biti more lo > "«tar.njem> vimo, da is niate okusili »1 okusnejšogs in bolj xadovoljh bsks v vsiem Življenju
Posebna
ponud
PET FUNTOV KADILNEGA TOBAKA
bogat.
I. atarovraUM
Nai stari Kentucky BurWy a -tovarniški tobak, kot ni noi jsmčen, prost vaeh kemikalij igib primesi, ki se navadi» I v potvorbi popolnosti, ki d« Sli celo ikoduje zdravju. H
RADA BI IZVEDELA za moja dva bratranca in sicer , W fJ* ivL ***** «trocelj, doma iz Rečice v Savinjsfi dolini nr Štajerskem; njiji^očeta brat France mi piše iz stare domovine, ako mi je mogoče izvedeti za njih naslov. Rad bi jima pisal, zato prosim rojake, če kdo ve njth sedanji naslov, naj mi istega sporoči, ako bosta pa sama ta oglas čitala, ju prosim, da se mi prijavita na moj naslov; ^.iu4uJemo M^dbuj Josephine Tramte, rojena Stru- pradedje pri pripravljanju celj, 1028 W. Washington St., njihovo uporabo—sledi ojsti« Milwaukee, WU.—(Adv.)	itih—ničeamr ni ksr bi peki. I
ku sli kvsrilo okus. Tisote Hov tobaka po vsem svet« pti njegovi dobroti ob kajenju sU nju toga tobaks.
i m	Ml
ZNIŽAJTE VAŠEJi/jsi TROftKE TOBAKA | "
PndJ
kar odpravi osemnsjst eeotov i
Dri davkih Vil iuUlnnU
r	▼VB llrUTIUTlie
prekupievsliev profit, ksr p« vsa 60% prihranitve ¿e ne k krasnih omotov, ne lepih rab kakovost in to v obilici.
'♦t y.c y.' ^..."v Ä yc ö'c'^r yr
Tudi Vi lahko napravite denar doma
Na stotine ljudi si služi posebej denar s prodajanjem naših domačih zdravil, svojim prijateljem in sosedom. Lahko delo, povoljna provizija.
PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK.
Mancher Pharmacal Company
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Sd. M Cleveland, Ohio
Naročite Mladinski list, najboljU magečnik ga slo.
voMko mladino!
DENAR HRANILNA C1 K ADEN JE 6 Iba. PoiljH«
m AU EVEČE
pet
M dolar ii i NJE «1.00 poiljems funtov ravitek. Denar
sko niste popolnoms zadovolji
Pot funtov storegs Kentsdk Burley jo toliko kot 40 nI vitkov sa kajenje sli ps M sa ivodenje.
Pošljite 26 eenUv bru ss en poskosai ssvitek - milefs ■aaga - En podag tok vas gotovo prepričs.
INDEPCNDENT TOM GK0WERS ASSOGATI
McChnre Bldg.
25c
12	let, modre oči. 1R1
Rima)—vam |
posegih
m
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEČINE,)
^ - v - •"•Seleet wvlsso pa saaooUosük meUdak • «sds •H^bom. BoUsai aa mšmtk, gris. ssi airsMso adravf r t nI si spsrisHst
POSVETOVANJE BREZPLAČNO
Popolna preiskava samo t2ü I
n Park Ava (vagal SStfc St) Ntv M _ IS Iotas praksa tafaj If A Evropi.—PreiMemo W
" H-naen» I
so od 104. Oil od 104. 1 slovensko.
Dr^ Speed
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VBA
v tiskarske obrt spadajoči]
Tiska vabila za veselica In shode, vizitnics, knjige, koledarje» letake itd. v slovenskem, hr slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jesiku is
VODSTVO TISKARNE WLIRA V SVOJI TISKARNI
&K P. K DA 1MXOVINE NAKOTA
Vss pojasaila daje
PiStle po
S. N. P. J. PRINTER'
k UnU *""<