IZOAJA   ZA   SLOVBNZJO
N A S A
SKUPNOST
LETO III
STEV. 6
BEOGRAD
24. marca 1957
Izhaja   dvakrat  mesečno, vsako drugo nedeljo
CENA  10 DINARJEV LETNA NAROCNINA 250 DIN
GLAS1L0 PBEDSEDSTVfl ZVEZNEGJl ODBORA SOCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
VELIKI REVOLUCIONAR IN GRADITELJ SOCIALIZMA
Minilo je oeč lcakor teden dni od smrti našega oeli-kega politika in držaonika tooariša Moše Pijada. Še kar naprej smo pod oiisom tega žalostnega dogodka. lz naših vrst je zmanjkalo razumnega člooeka in oelikega revohi-cionarja — humanista, človeka ogromne energije in nespor-nega talenta, ki je z vsem soojim bitjem do poslednjega diha mislil. čutil, iivel in se boril za blaginjo soojega Ijud-stva in delaoskega razreda. Veliko je žioljenjsko delo tooariša Moše, njegoo lik reDohicionarja in borca pa je fako soelel in tako poln osebine, da bo treba o njem poleg osega tega, kar je bilo posebno o teh zadnjih dneh pooedano in napisano, še oeliko i reči i napisati.
Morali bi goooriti o njem kot tooarišu, neustrašnem borcu, discipliniranem članu in voditelju ZKJ, idejnem in piaktičnem propagatorju marksistične misli tudi v naj-težjih dneh monarhof ašistične diktature, kot o enem izmed prvih organizatorjev Ijudske vstaje o naši državi in ustvar-jalcu nooe Jugoslavije in njene socialistične zakonodaje, graditelju in ooditelju zvezne Ijudske skupščine in o enem izmed iniciatorjeo in nosilceo mnogih akcij v gradiiui so-cialistične demokracije d naši driavi, pravniku, umetniku in publicistii jasnega, ostrega in duhooitega peresa, za ka-terim nam ostajajo njegooa dela, njegoo ozor in lik, s katerim so pooezani najtežji in najlepši dneoi najnooejše zgodooine nase države.
Ze tisto, kar je bilo o teh nekaj dneh po njegooi smrti napisano o dragem čiči Janku, oeteranu Narodnoosvobo-dilne vojne in jugoslovanske socialistične reoolucije, nam goDori o njegovem Delikem deležu pri naJDažnejših aktih o ustvarjanju nooe Jugoslauije, o naši socialistični gra-ditvi, o obrambi neodoisnosti naše držaoe in o boju za enakopraone odnose d soetu, posebno pa med sociaListič-nimi držaoami; od tako imen. »Fočanskih dokumentoo*. pa do proe ustaoe Federatione Ijudske republike Jugosla-vije 1.1945 in ustaonega zakona o l. 1953; od kazenskega zakonika prek orste drugih zakonskih besedil z raznih področij, pri katerih je sodelooal tooariš Pijade s širino soojih zamisli, natančnostjo reoolucionai-ja in strokoonega poznaoalca stoari, do govorov, člankoD in pismenih sestau-koo polnih reoolucionarnega ognja tako iz časoo stare Jugoslaoije kakor tudi kasneje iz razdobja reoolucije in obrambe pridobitev te reoolucije — pa do današnjih dni. To je razen drugega oideti tudi iz odmeoa, ki ga je imela smrt tooariša Moše tudi o mednarodni demokratični jao-nosti. Zato se bomo ustaoili samo na dneh ,bistvenih izse-kih njegooe aktivnosti, ki se nam zdita posebno pomembna za poznaoanje lika neutrudnega reooliicionarja: na njego-vem sodelooanju pri graditoi Ijudske oblasti in na skrbi za člooeka in za nocialittične odnose med Ijudmi.
Prciu te dni je minilo 15 let od znanih >Fočanskih dokumentoD«, ki so eden izmed temeljnih kamnov v gra-ditvi rnehanizma samoupraoljania delovnega Ijudstoa. Gre za »Naloge in urediteo narod.no osvobodilnih odborov« in za »Pojasnila in naoodila za delo narodno osoobodilnih odboroo o osoobojenih krajih«. Ti dokumenti, ki so bili ustoarjeni o jeku oborožene Dstaje naših narodoD, zelo jasno in preprosto odseoajo načela in prakso, ki se je obli-kooala korak za korakom na ruieoinah predaprilske Jugo-slaoije. Kljub pomanjkljivostim in težaoam, s kaierimi se je tedaj še borila Ijudska oblast, se v njih vendarle že
jasno riie osa širina zamisli reoolucioname obl-asti deloo-nega Ijudstoa, skrb za člooeka nooe držaoe in družbene skupnosti in za njegove praoice, kar je eden izmed osnov-nih temeljeo naše socialistične graditoe tudi po oojni. Ti dokumenti so sluiili tned oojno kot zelo močno orožje in praktično vodilo deset tisočem aktivistoo, ki so v krvavi in rueustrašni borbi gradili proe organe naše Ijudske oblasti: Ijudske odbore, komande krajeo in področij, v&ške straže in iako dalje.
Ko je govoril v sooji izjaoi Radiu Beograd dne 3. mar-oa letos o »Fočanskih dokumentih*, je veliki pokojnik tako opisal soojo vlogo pri sestavljanju teh zgodooiriskih besedil: >Čeprav sem jaz dobil nalogo, da jih spraoim na papir, a tudi to sem delal skupaj z drugimi tooariši, ven-dar sem mnenja, da ni potrebrio pripisooati meni kakšno zaoiorstDo*. Kajti tako ti predpisi kakor iudi dokumenti proega in drugega zasedan-ja AVNOJ, ne glede ria to, kateri looariši so sodelooali pri njihovem formuliranju, so bili kolektivno delo in plod satnih pogojeo in razooja na-šega boja. Tu ni bilo kaj izmišljati »i, temoeč je bilo treba le adekoatno izrazili samo stoarnost. Stoarnost je bila tako močita, dn se mi zdi, da je mogoče reči, kot da je ona. sania ose odločila, mi pa smo saino, in to brez kakš-nih težao, uspcoali, da sino jo dobro izražali.z
Te besede pokojnega Moše Pijada odseoajo oso skrom-nost, po kuieri je bil oedno znan. Pomembne pa so tudi po tem, ker tnko preprosto oplsujejo skrionost uspeha naše socialistične revolucije: to je povezaiiost teorije in prakse, besed in dela na osakem koraku pri graditoi iiaše držaoe. Te besede looariša Pijada, ki so bile izgovorjene nedaono, bodo ostale kot naročilo člooeka, ki je skupaj s tooarišem Titom in drugimi njegooimi sodelaoci nosil četrt stoletja odgovornost za sedanjost in za prihodnjost naše dr/.aoe. To naroeilo gooori tako iiarn kokor prihod-njtm rodooom, da se gradi socializem najbolj sigurtio s preizkušcno marksistieno metodo: na realnih tleh, brez šablon in mrtvili receptoo, s stalnirn preDerjanjem idej z> praksi in ,d žioljenju, s prislvškooanjem Ijudskemu glasu, v iskanju in ugotaoljanju najbolj adekoatnih oblik in poti. Toda goDori tudi o nečem drugem: o sposobnosti naše par-tije in voditeljev naše socialistične reoolucije, da to revo-lucionarno stoartvost, o kateri goDori veliki pokojnik, spo-znaoajo in da obstoječe maierialne in idejne iokove pra-oilno usmerjajo. Dosledna uporaba znanstoenega sociali-zma in marksistične metode v naših razmerali je omogo-čila naši partiji, da je prebudila v Ijudstvu neizčrpne reoolucionarne sile, ki sb jih prej dušili razredni in drugi sovražniki. Ko so bile enkrat sprožene, so te sile naglo pre-rasle o oeletok, ki je o splošnoljudski ostaji proti osoajal-cem in njihooim pomočnikom očistil našo državo oseh pla-sti starega, preživelega, neljudskega in ustoaril pogoje za zgraditeo nove, socialistične Jugoslaoije.
Člooek, delooni človek in državljan socialistične Ju-goslaoije ter odnosi m&d Ijudmi so bili druga osnoona skrb tooariša Moše Pijada. Vedno je oztrajal tia tem, da so bila o besedilih zakonoo ta oprašanja posebno jasno postaoljena. Razen tega si je oedno prizadeoal, da bi spremljal tudi samo neposredno izoajanje zahonoo. T&ko je tudi satn prispeoal k temu, da teče in se uresničuje ideja o socialirfični dfirnokraciji o melianizmu sainouprao-Ijanja deloonega Ijudstva do najnižjih organoo enako čista, kakor je pri svojem oiru. Tooariš Moša je oedno imel ra-zumeoanje in dobro besedo za osakogar, ki se je obrnil nanj za nasoet, pomoč ali zaščito. Nikoli se ni iiirudil in je pojasnjeDal soojo misel neglede na. to, kdo se je z njim pogooarjal. Tako lahko dela samo tisli, ki globoko oeruje v člooeka in katerega akcije vodi neomahljioo prepričanje in znanje, da gradijo Ijudje socializem za sebe, za soojo arečo in za soobodo vseh deloonih Ijudi, da razen teh socia-lizem nima kakšnih >oišjih smotroo<. Znane so Mošooe
besede, da člooek ne more postati srečen in sooboden kot poaameztuk. Da bi mogel biti sodboden, je potrebno, da postane soobodtia osa družba. To pa je mogoče le, če se borijo skupno komunisti in osi napredni Ijudje, ki so spre-jeli sociallzem, zaio, da uresničijo druibo, v kateri bodo, srečni vsi Ijudje in tudi posamezniki. Tu, v taki zamisli o soobodi in sreči o socializmu in o globoki oeri d clooeka je treba iskaii odgooor na opraianje, zakaj je delo tooa-riša Moše potneiulo tolikšen prispeoek h gradimi nale driave in na liniji usklajeoanja interesoo posarr.eznikov in aocialistične skupnosti.
Velik kot ustoarjalec in reoolucionar, ozgojitelj mladih rodoo tako s svojim osebnim zgledom in z lastnimi deli kakor s preoodi marksistične literature, o prui orsii Mar-xooega zKapUalaz, bo ostal tooariš Moša Pijade med tisiimi toorci in ooditelji Zoeze komunistoo in naše soci-alistične države, katerega ime bo oedno služilo za ozor, kako se je treba boriti za socializem, kako ustvarjati po-goje z& sodelooanje najširših plasti deloDnega Ijudstva d mehanizmu socialistične demokracije, kako Ijubtti svoje Ijudstoo.
Nemiren duh in neutruden delaoec, kakršen je bil ose sooje žioljenje, je ustal touariš Moša Pijade do posled-njega diha. Stoično in borbeno je prenašal ose teiave žio-Ijenja o ječi v stari Jugoslaoiji in neoarrtosti, skoii katere so si naši narodi prebijali pot k soobodi, neodvimosti in socializmu.
Takega looariza. in ooditelja srno izgubili te dni. Veli-čino te izgube najzgoDorneje izražajo poslooilne besede to-variša Tita- nad odprtim grobom dragega tooariša in so-borca. Za vsakega zaoednega graditelja naše driave po-menijo te besede tudi pozio, da naj Dsak na sDojesn mestu in po soojih sposobnostih prispeoa osak dan k rrmterialni in družbeni graditoi naše držaoe pri ustoarjanju enako-praonih miroljubnih in socialističnih odnosoo med Ijudmi, med narodi in med držaoami. To je edina pot, da riadome-stimo osi skupaj s kolektionimi napori izgubo, ki ;o je po-ozročil nenadni odhotl oelikega reoolucionarja in voditelja. To bo hkrati tudi resnična hoaležnost za ose tisto, za kar je tooariš Moša Pijade zadoliil našo držaoo in naše narode s soojim štiridesetletnim reDolucionarnim delom.
Tone Vratuša
Moša Pijade je bll rojen 2. januarja 1. 189» v Beogridu, kjer Je obiskoval gimnazijo. Nato je študiral sllkarstvo v Beogradu, Munchenu in Parizu. Od 1. 1:110 se je ukvarjal s ča&nikarslvom. V začetku 1. 1»19 zafne izdajati duevnik ¦šlobudna reL«, od L 1920 pa sodeltije v ccntralnem partijskem glasilu »Radničkih novinahc Clan Komunistične partije postane 1. januarja 1. 1920. Istega leta posUne sekretar partijske organizacije »Ounav« v Beogradu. leta 1921 pa vstopi v izvršni odbor partlje. L. 1822 zastopa KPJ na drugl kouferenci Balkanske komiudstične federacije v Sofiji. leta 1921 organizira sindikate in utrjuje sindikalno glasilo »Orgaoizovani radnik«. Hkrati začne ponovno izdajati »Slobodno rečc kol tednik. Konec I. 1922 organizira Neodvlsno delavsko partijo Jugoslavije in ureja njeni glasili »Radnik«, po njegovi prepovedi pa -Okovani radnik«.
L. 1925 ga po odkritju ilegalne tiskarne CK, v kateri so UskaU Ietake in list »Komunist«, aretirajo in obsodijo na 12 lei robije. L. 19J4 ga v kazenskem zavodu obsodijo še na dve !etl robije. V kazeuskih zavodih organizira tečaje za komuniste robijaše in pre-vaja »Kapital«,  »Komunistični manifest«, »Bedo  (ilozotijc« il drugo.
Po 14 letih robije sodeluje na peti državni konferenci, kjer ga izvolijo za člana CK. Leta 1940 ga ponovno aretirajo ln pošljejo v kohcentracl]ško taborlšte v BUečK Kapltulacija ga najde v Crni gorl, kjer sodeluje pri organlzlranju Juiijske vstaje. Nato prelde v vrhovni štab in opravlja funkcije načelnika ekonomskega oddel-ka iu oddelka za oblasti v zaledju. Akttvno sodelaje kot lodpred-sednik v AVNOJ, po osvoboditvi pa v ustavodajni skupšfiiii in pri sprejetju nove Jugoslovanske ustave.
Na petem kongresu KPJ ga izvolijo v PolitbLro, ni šestem kongresu pa ga lzvolijo tudi za Clana izvr^nega odbora CK ZKJ. P.azen tega je bil Llan predsedstva zveznega odbora SZOLJ in cen-tralnega odbora Zveze borcev, redni LIan Srbske akademije zna-nosti, Zdrnženja novinarjev in Združenja likovnih umetiikov. V Beogradu so ga stalno volili za ljudskega poslanca zvezne ljuflskc sknpščine. BIl je predsednik ustavodajnega odbora, zakonodajnega odbora ljudske skupščine FLRJ do januarja 1.1953. Od tedaj pa do 28. januarja 1. 1954 je bil podpredsednik zveznes;a izvršneja sveta. 28. januarja 1. 1954 Je bil izvoljen za predsednika zvezne Ijudske skupščine  in je  to  dolžnost opravljaj  Oo svoje  smrti.