60. «fete*. PoÄtnina pl&čana t gotovini. C&lj*$y pondeljek 29. juiija 1929. Leto XI. tseftial» * uot«ct«tj«lc In petak. ^tane mesečno Din 7— r« Inozemstvo Din 20'— RftČun poStno-čekovnegu zavoda 5tev. 10.666. Its uprswiiätwo i -lie Strossmayerjeva ullca t pritltfjc Rokopisov ne vračamo. Qgea»l 90 iarltw. Telefon int. Stev. 65. Dr. Josip Roznian: Pomen in vloga denarja s posebnim ozirom na Jugoslavs. Jugoslav. Narodna hanka. Jugcalov. notna banka je Narodna banka v Boogradu, ki je privatno ak- cijskq društvo pod nadzorstvom drža- ve. Jugoslov. Narodna banka se je razvila iz nekdanje »Privilegirane Narodne banke kraijevine Srbijc« na podlagi dogovora z vlado od dnc 20. januarja 192(3. Ta dogovor urejuje ustroj bank'<4, ustanavlja n:']on deld- krog, privilcgije in ostale odnose pro- ti državi. Glavna naloga Narodne banke je, da regulira denarni obtok, da ukrene vse potrebne korake v svr- ho ojačaiija domace valutc ter da za- dovoljuje potrebe pridobitnega posla v kratkorocni.li kreditih. Konecno igra ona ulogo clrž. bla&ajnika. Narodna banka inora imeti svojo centralo v Beagradu, a filijalke mtora vzdržavati v vseh onih' krajih, kjer jih je imela svoječasno ,av. og. banka, kakor n. pr. v Ljubljani. Obstoj banko jo dolocen na 25 let, a more se z zakonoin zopet podaljsati. Bančni kapital iznaša 50 milijonov dinarjev v zlatu, a razdeljen je na 100.000 akcij po 5(K) Din v zla- tu, vračunajoč sem tudi 20.000 akcij biv.se Narodne banke kraijevine Sr- bije na 10 milijonov dinarjev v zlatu. Od cstalili 80.000 aikcij se je moraio 40.000 akcij takoj po osnutku banke vpisati, a ostanek od 40.000 akcij v iznosu 20 milj. dinarjev se mora vpi- sati še le tedaj, kadar nastane za to potreba. Nove akcije se niorajo glasiti )ia imo lastniku in se more pronos na druge osebe vršiti le z odobrenjem glavnega cdbora. Akcije se načelmo ne smejo glasiti ne preiti na inozemce. Narodna banka ima svoj rezervni fond, s katerim se 1. pokrije eventualna izguba na bančnem kapitalu; 2. se eventuelno izpopoliii dividen- da akcijionerjem do višine 6% od vpla- cane glavnice. Od vsakoletnega čistega dobička se pa odbijo za rezervni fond najmanje 5% in to tako dolgo, dokler ta ne do- seže 20% od vplačanega kapitala. Narodna banka vrši tedaj vse že označeno pasle in opravlja povrh še navadne ban one posle; ni ji pa dovo- ljeno se baviti z nakupom ozir. pro- dajo nepokretnin. Kakor že navede- no ima izključno ona pravico izda- jati note, ki so proglia-šene za obče pla- čilno sredstvo za ceio državo. Vsaki (Gclen in.ora v »Službenih Novinah« razglasitfizkaz 0 stanju svojih poslov in 0 kcličini novčanic v obtoiku. Bajika ima svoj upravni odbor, ki ¦so izpopolnjuje vsako leto. Na čelu ji stoji guverner, ki ga imenuje kralj na predlog min. industrije in trgovine za 4 lelii. Guverner inora biti naš držav- Ijan. in stanovati v Beogradu. Kon- trclo na.d banko vrši nadizorni odbor. Id oa izbere .skupščina n.a 3 leta, in pa vladni komisar. Razvoj jugosl. novčanicc. Po svetovni vojni je nastal tudi v naši državi velik kaos v denarnem prometu. Na teritoriju bivše Avstro- Ogrske pa je kolebala kot zakonita plačilna novčanica: krona. Prvi ko- rak za sanacijo se je napravil s tern, da se jo koncem 1. 19.1.8 provedlo žigo- sanje kronskih novčanic v celi dTŽavi /, namenom, da se na ta način prepre- či nadalnja, inflacija av.-og. novča- nic. Z žiigcsanjom se je nelvdanja a.-o. krona nostrificirala in postala na ta način jugoslovanska krona. Istočasno m je tudi nrogel dosnati kontingeiit v.soh kronskih novčanic v državi. Par mesecev pozncje .so je v pod- rocju bivše kraljevine Srbije kronska novčanica popolnonia potegnila iz prcmeta. Tako jo v državi nastal do- narni dualizom: kronsko in dinarsko področje. Žigosanje kTonskih novOanic pa ni dovölj obvarovalo kronsko področje od inflacij« novcanic s falzificiranim žigom. Terometu enako uvaževana. Doinače vesfi. d Volitve v okrajne cestne odbore utegnemo imeti v niariborski oblasti meseca a.vgusta. V ljubljanski oblasti so jih imeli že pred nekaterimi meseci in so okrajni cestni odbori žo konsti- tuirani. Novi državni zakon 0 samo- npravnih cestali določa namreč v § li\ da je treba okrajne cestne odboro povsoil, kjer jih še ni, izvoliti do 2. _»_ N_O_V A DOB A«______ 60. dveletna Liza Vršnik, hčerka drvarja iz Strmca pri Lučah. d Razpis službenih west. Odda se mesto pisarniskega uradnika pri okrožnem scdišču v Gelju, nadalje po eno mesto pri okroznein scdišču v No- vem rnestu, pri okroznem sodiseu v Mariboru in pri okrajnem sodišeu v IHuju. V proracunskem 1. 1929/1930 je sprejemanje novih uradnikov in ci- vilnih uslužbencev — r,azen če se vr- nejo iz pokoja v državno službo — ustavljeno. Od te oniejitve so izvzeti izprašani podeastniki, ki so še v ak- tivni vojaški službi. Upokojenec se ne sine vzoti v državno službo, ce je do- vršil (50. leto starosti. d Visoko odlikovanje. Predsednik grške republike Konduriotis je cdli- koval prometnega ininistra dr. Ko- rošca z veli'kim križcm Zveličarjeve- ga reda 1. vrste z lento. d K zadnjamu nat,emu članku o no- vem invalidskem zakonu dostavljamo, da se glasojii tega zakona invalidi, ki so nesposobni za svoj bivši poklic, vzgojijo na drzavne stroske za kak nov poklic. InvalAdonvkmetoni se bo omodO'Cilo, da se izobrazijo v napred- nejšein gospodarstvu, kakor tudi v raznih obrtili, ce so za to sposobni. Si- romašni vojni invalidi-dijaki bodo dobivali od ministrstva za socijalno politiko podpore za nabavo učil. Pri spopolnitvi niest v državni in samo- upravni službi se bo moralo pri ena- kih pogojih gledati predvsem na voj- no invalide. Invalidnost ne more biti ovira za nadaljnje napredovanje. Ce so invalidi upokojeni kot državni all samoupravni uslužbenci, imajo pra- vico, naknadno urediti svoje invalid- nine. Invalide od 6. do 9. skupine, ki isčejo državno ali saanoupravno služ- bo, pa ne more jo biti sprejeti, so dolž- na zaposliti večja podjetja, ki imajo nad 50 delavcev ter kmetje preko 100 hektarov zeinlje. Vendar imajo inva- lidi pravico zahtevati od podjetja sa- mo h% skupnega števila zaposlenih delavcev. d Polzela. Naše sokolsko društvo bo proslavilo v nedoljo, due 4. avgusta l()4etnico svojega obstoja z javnhn nastopom. Telovadba se prirne ob 15. uri na letnem telovad.išou. Igra prvo- vrstna godba na pihala. Za jedila in dol)ro kapljico bo društvo kar naj- boljo skrbelo. OddaLjenejšim gostoni bo tudi avtobus vsak cas na razpola- go. — Prijatelji Sokolstva vljudno vabljeni. d Gospodurski teden v Ljutonicru. Ljutomerski gospodarski krogi pri- pravljajo za teden od 11. do 18. av- gusta vrsto gospodarskih priredilev. Pred vsom bo ves teden odprta obrt- na, industrijiska in kinetijska razsta- va in sicer v prostorih mesčanske so- le, sokolskega hi katoliskega donia. Za to razstavo se je prijavilo Lepo stcvilo razsta.vljal.cov iz vzhodnega dela ob- lasti, ki bodo pokazali interesentom svoje obrtne in industrijske izdelke ter kmetijske pridelke, med katerimi bo tudi slovito ljutomcrsko vino. Otvori- tev te razstave bo v nedeljo, due 11. avgusta dopoldne, popoldne pa se bo vršilo slavnostrio zborovanje sloven- skega trgovskega in obrtnega dru- «tva, ki slavi svojo desetletnico.' — Dine 14. avgusta prirede živinorejski krogi razstavo in premovanje goveje živine in kc-nj, slednji znamenite niu- ropoljske jjasme, ter razstavo perutni- iie in sicer v sencnem Seršenovein lo- gu. — Dne 15. avgusta pa bodo na Cvenu pri Ljutomeru konjske dirke, ki bedo i>okazale niiiropoljskega konja v vsej njegovi lepoti in brzini. Na programu je pet kasaskih in dvoje ga- lopskih dirk, ki so cdprte tudi za ko- nje iz vse države. Zakljucek l>o 18. av- gusta v Sersenovem logu ljudska ve- selica. — Priprave za te gespodarske prireditve, ki naj pokažejo glavne ]U"i- dobitne panogc panonske Slovenije, so v pol'nem teku in pričakovati je, da bodo rodile zaželjeni sad. Razstavni odbor je že drugič zaprosil za polo- vično z'eleznisko vožnjo; pricakovati je, da bo generalna direkcija železnic tokrat gotovo dovolila zaprošeno ugodiiost, ki je ne odreka maaij važ- nini prireditvam. lJojasnila v vseh razstavnih zadevah daje razstavni od- bor. d Zayreb&ki nadškof dr. Anton Bauer je čita.1 vceraj ob udelezbi vseh treh lirvatskih ministrov, vseh jugo- slovanskih škofov, zagrebske genera- litete, mnogostevilnih civilnih dosto- janstvenikov in veliko množico naro- da svojo zlato mašo. Nj. Vel. kralj ga je odlikoval' ob tej prili'ki z redoin Be- lega orla 1. stopnje. Nadškof dr. A. Bauer je 73 let star; rodom je iz ja- strebarske okolice. d Skorajtiiijo otcoritev zelezniske proge Royatec—Krapina javljajo iz Beograda. Upati je, da bodo tekom prihodnjega tedna izivrsena z-adnja dt4ia, na kar bode otvorjen promet s poskusnimi in kasneje z rednimi vla- ki. Nova proga je dolga 21 km in je stala 28 milijonov dinarjev.' d Placalno prcendvo tilocenije si je pridobil na veerajsnji plavalni tek- mi v Ljubljani SK »lllrija«. »Primor- je«, ki je držalo to prvenstvo sedem let, ga je vceraj zgubilo. d Yrtna veselica z zabavnini spore- dom se vrwi v nedeljo, dne 4. avgusta popoldne naj vrtu gostilne »Skakia klet«. Prijatelji domače zabave so najvljudneje vabljeni. d Odtryano zensko glavo so včeraj ])otegnili v Mariboru iz Dravo neki decki, tako vsaj pripoveduje Mar. Zei- iuhg- Ne da bi se zavedali važnostl svoje najdbe, so vrgli decki glavo v Dravo nazaj. Glava je pripadala po ! opisu kaki 22 do 25 let stari ženski in je morala priiDlavati s Koroškega, ker ni znano. da bi zginila kaka ženska na našem czemlju. d Utonil je v Savi pri Zagorju 19- letni železniški delavec Stefan Guzi- litur, rodoni iz Varaždina. d Na Polzeli namerava urediti v mesecu avgustu zagrebški Higijenski zaved seri'jaino kolonijo. Za mesocno preskrbo racuna zavod 80U Din. To je sedaj v Savinjski dolini že druga hr- vatska ferijalna kolonija. Mlade hr- vatske geste v naši iepi dolini prisre- no po'Zdravljanio! d Peldesetlelnica, licit, abiturijentov letnika 1979. Dne 4. in 5. avgusta bo- bo v Mariboru v prostorih nekdanje- ga učiteljišca (sedaj Ganiibrinova dvo- rana) obhajali petdesetletnico sledeči slovenski abiturijenti letnika 1879., ucitelji ^' pokoj'u Dernjač Jože, Jurko Blai, Kcpi'6 Jakob, Kcvačič Jakob, Lasbahar Jože, Mahor Srečko, Maj- cen Srecko, Mešiček Jože, Šetinc Fr., Tomažič Janez, Vcdušek Gustav ii> Vudler Peter. d Vrenie. iJanasnje opoldansko du- najsko poročilo napoveduje za južne Alpe, da se vladajöce vrenie ne bode spremenilo. — V petek zvecer smo s liudo nevilito dobili po dolgih, nezna- no vi'ocih dnoh dež, ki ga je naše kmecko ljudstvo tako težko priicako- val.0, pa tudi po mestnih vrtovih so je kljub zalivanju poznala suša. Po uli- cah v nies tu in cestah okrog mesta, esobito v Gaberju smo imeli strašen prah. Dežja je pad'lo še tu in tain v soboto in vceraj. Dociin je bilo po Go- renjskem ob nevlhti v petek več poža- rov, nismo tu opazili v okolici nobe- noga. d Ant. Rud. Leyat-ov enoletni tr- yovtslci tečaj v Mariboru. (Odobren od Ministrstva Trgovine in Industrije v Beogradu). Lastni intermit, letni iz- piti in izpriceva'La ped državnim nad- zorstvcin. Prospckti in vpisovanja v trgovini Ant. Rud. Legat et Co., Mari- bor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v inseratnern delu. d (Jhseg vinogradnistva v hibenis- kem okraju. Po uradnih podatkih se nahaja v šibeniškem okraju v Dalma- ciji okroglo (5.1)40 lva vinogradav s 40 niilijcni trt. V normalni letini morejo dati ti vinogradi 150.000 hl vina. d S hmeljskega trzikca v Strasbour- (ju poroča dne 23. julija g. I. Laurie: ^Tukaj&nji nasadi stoje z malimi [¦/.- jemami zelo dobro, tako da je racuna- ti 7. večjo količiiio nego lani. Pred- predaga se je že začela po Frs. 400 za 50 kg. to je 15.40 Din baza Žalec. Tu se nahaja se ckrog 150 starih stotov stajerskega hunelja, za katerega so lastniki prej zahtevali i.)revisoke cene. To blago se prodaja v malih ])artijah po Frs. /1.40—2(X) (Din 4 do (U>0 za kg baza Žalec). Najnižja ceiia v pretekli seziji je bila Frs. 140 (Din 4), naj- višja v septembru Frs. 1000 (Din 42 za kg baza Žalec). Vso sezijo se je iskalo predvsem prvovrstno blago kot nadoiiiestilo za češko in se je ves čas tudi dobro placevalo. Srednje in slabo blago pa je mcralo konkurirali s fran- coskim hmeljein, ki je zašciten s cari- no Frs. 125 za 100 kg, za kateri zne- sek je moral biti štajerski lumelj ca- nujsi. Za francoski trg je torej prij)o- ročati i'e oddajo prvovrstnega blaga.« d Siovenci v Buenos Airesu so si ustanovilii nedavno svoj lasten list »ölo'venski tednik«. Zacetkom junija so si ustanovili tudi Siovcnsko pro- svetno druätvo, ki že prav dobro uspe- va in priredi dne 1. septembra svojo prvo veselico. d Razmere na celovski yimnaziji. »Koröiki Ölovenec« opisuje- razmere na celovski gimna/iji in pravi, da je bil'o v predvojnih časih na tej gimna- ziji približno 400 dijakov, med njiini redno 80—90 ölovencev. V zadnjem šolskem letu 1928/29 pa je bilo na isti gknnaziji 782 ucioncov in učenk, med njimi saino 58 Slovencev. Od prilicrno 20 odstotkev smo padli na 1%. In najbolj žalostno je to, da v prv(Mn raz- redu ni bilo nobenega Ölovenca več. Sloveiiščino podučuje na gimnaziji cčividno Neniec, nek dr. Hans Wid- der. »Manjka naan dijaški dorn v Ge- lovcu, manjka nam agilno šolsko dru- štvo. Alanjkajo nain tudi slovenski pret'ekti v Marijanišču (dijaškem se- men išcu). Ostaja naan le še zaupanje v Božjo previdnost . . .« zaključuje list. Grenek zakljucek. d Umrl je v Zihpolju pri Gelovcii nekdanji neniški dcželni in državni poslanec, gcstilnicar in po.sestnik Fr. Kirschner. Bil je, vedno strupen na- sprotnik Slovencev; 1. 1919 je bil eden od glavnih vodij nemskega lleimat- schutza. d Traširanje veate iz Kmnnika' v Luve zahtevajo sedaj prav energicno interesenti od kcmisarja ljubljansky oblasti. Pravijo, da je od komisijonel- nega ogleda minilo že toliko časa, da bi se ze lahko vse pripraviio, kar je z.a trasiranjc potrebno. d Pri ravmtleljstvu drž. rudnika v Velenju sta inienovana Anton Kurnik za račuiiovodjo v 2, »kupini \I. fcate- gorije in Franc Kova.č za tehničnega uradnika v 1. skupini III. kategorije. d Iz celjske policijske kromke. P o - z a b i 1 a je, kje je pustila svoj kovčeg. V. K. iz lladeč, Pripeljala se je v Celje in je shranila svoj koveeg v noki go- stilni. Ma to se jo zglasila pri rodbini inž. K. v Gciberju, kjer je nekdaj slu- žila. Na to se je vi-iiilk v mesto in se ni liiogla spomniti, v katere.ni lokalu jo pustila svoj kovöeg. V kovoku je ime- la svojo obleko, razno perilo in svoje ter bratove dokuinente. Event, najdi- telj naj javi kovčeg pri eel jski policiji. — M 1 a d i in šol a r j e m di^e še da- nes bolj tuja jabolka ko domaca. Tako je prijavila neka celjska posestnica te dni, da ji je pet mladih Celjanokov po- sedel takoj k zajutreku, se predno se je obril, kar je bilo pri njom nokaj nenavadnega. Boljinbolj se je j:isnilo, gospa Kon- delikova je rekla soprögu: »Vidiš. kako je prav napraviti po- roko popoldne, stari. Človek se dobro nas])i in se na vse pripravi.« »Zato se pa tudi čudim, da more jo nokateri ljudje vstati že ob šestih zju- traj. Takole bi se jax nikdar ne ože- nil.« »I, le molci, bi se, bi. Vendar je ta- ko najbolje. Da, ali si v Besedi naro- čil, ob kateri uri naj bo pripravlje- no?« »Rekel sem, da bo poroka ob štirih.« »No, da«, je odgovorila gosj)a Kon- delikova skrbno, »todaj jiojdeiiio v cerkev. Toda obed mora biti priprav- Ijen ob petih.« »Saj oni vedo, Beti, kaj in kako«, je rekel mojster malo nejevojno. Za nič na svetu ne bi hotea danes gospa Kondelikova napraviti kako razprtijo, niti sence o tern, in sprego- vorila, je popolnoma dobrovoljno: »No, da, stari, toda vendar bo bo- Ije, ako pojdeä se enkrat tja poglcdat, ko se obrijos in oblečes. Da ne bi bilo kaj prevei' kuha.no ali proveč pečeno. — Prej nego ob petih gotovo ne prf- dem>o tja. Rajsi pozneje. Takoj, ko pri- demo iz cerkve, ne moremo pasti na jed.« In potem, da bi imel soprog tudi kako zaslugo — wprav mu to ni pri- sio na misel — je gospa nadaljevala: »In dobro je tako, kakor si napra- vil, stari, da nimamo namrec gosiije doina. Jaz bi se morala s tern ukvar- jati — od jutra bi bila zaposlena — in sedaj sem prosta kakor ptic. V za- četku mi ni bilo po volji, toda sedaj sem tega vesela.« »No vidiš«, se je oprijel Kondelik zasluge, njemu pripisovane. »Ženske ste vedno take. Tudi mi nekaj razunie- nio! Seveda, da je to dobrota! Tu bo pov.sod tiho, red, in ko se povrnemo doinov, ne bo vse narobe — in kje pa naj bi dobil postrežnice!« »Da, ko so povrnemo — to je ra,v- no!« je vzdihnila go,spa Kondelikova. Žc sedaj je slutila, kako bo žaiostno. Okroig Pepioe so hodili danes vsi z nekakim svetini spoštovanjem. Ne- vesta je postala! Gospa Kondelikova ji je vedno sledik z ccini in kadarkoli se je lnčerka kam zagledala, je brž pri- skcčila k nji. »Kaj pa iščes, lnčerka? (lesa želis? Le reci, danes ti mati zadhjikrat po- streže.« -No. no«, je menil ni/ojster Konde- lik dobrovoljno, »no. no! Men da ven- dar ne zadnjikra.t! Saj ona te bo 1:2 potrebovala, mati.« Pepica ss je delala, kakor da bi ne slišala in je bila vsa rdeča. Gospa Kondelikova je svarece pogledala so- proga. In bila je vesela, da je odšel v Besedo. . Aiko ne prides prej, stari, bodi toe- no qpoldne doma. Danes bomo jedli ob dvanajstib. Toda dobro bi bilo, ko j bi se vrnil prej; morda dobimo kake I obiske . . .« j »Kavno za te mi ni nic mar«, je odgovori hitro Kondelik. »Bolj me ni- ! si mogla posvariti.« J In šel jo. Ob desetih je prišla teta Urbanova. »Ne, da bi se ti vsiljevala, Beti, to- da vem, kako je na tak dan v hiši in da dvoje pozornih oči in dvoje po- strežljivih rok ni cdvec. Pepica ima sumo poroko v glavi, to vem — Ka- tinka je motovilo, Kondelik ti je naj- brže usel — no, saj sem si rnisHla! — tako to»rej, tu sem . . .<; Gospa Kondelikova je bila res ve- sela. Vrata so so danes neprenehoma odpirala in zapirala. Zdaj je bil tu pismenosa, zdaj posel z brzojavko. znane gospe so prihajale z gratulaci- jaini — seveda bolj iz radovednosti kot zaradi. voščila, dekle in sluge so prinašali da rove od gostov, povablje- nih k poroki. Teta Urbanova jo vse skrbno pre- gledovala in jo takoj natihoma oce- njevala. > Glej, Beti, to je že tretji zavitek s pol ducatom žlick a kavo! Ko bi se ti ljudje vsaj kako med seboj zmonili. Eden bi kihko poslal ducat onih ma- lih, veis, za črno kavo ali za slado- led . . .« »Prosim le, Katinka, kdaj pa člo- vck je sladoled!« — »I no, to je ws, da se vedno ne je, to vein. Toda kaj pa naj da Pepica v steklcno omaro za parado? Ako pride kdo lc nji na obisk?« >Toda Katinka. za sanio parado, to bi bilo vseeno malo prevec . . .« »No, dobro, dobro, mieni je to vse- eno. Toda vendar si mis-lini: saino žličke za kavo — in niti ene zajenial- nice!« — — .— — — — — Velika moda f.o spomladanski in letni plnSfi, postbno Cc so f;tii in krasno izdcl«iit. Prcdno si ltftos naba- vitc pluSC, pod nobenim poqojem i:e opiistite si ircj« oyUdati vcliko zatoga istih v veiet ijcviui R. STERMECKI, Cclje. CcncplaSCevso: itiodno Uri2ast 258 Oin, inoc'.trro meli-an '-kW, knsiia 41Ü, kaslia s svilo pi)cllo2wi 5H5, koverkül öOO, knsiia dunajski nioddi 840 in Ul5 bin. Razen icga so rn zalo(|l krasui modeli od b\uz, küslu- niov, krll !u otr'i'kih oblckc Ogk'jte si iz- loži)c in oyromiio za- logo. Naku,. neprlsiljen S ov 60 NOVA ÜÜBA« Stran 3. hralo iz vrta kakili 40 kg (?) jabolk v vrednosti 320 Din. — Radi k o 1 e - s a i' j e n j a po brvi pri mestnom vr- tu, drevoredu in po drevoredu na gla- ziji so bI'll naznanjeni »tirje kolesarji. — Kadi p r e h i t r e vožnje po Gaberju jc bil prijavljen safer avto- I mobila 10/224. — Z, g u b e i n n a j d - i b e. Zluto iglo za samoveznico z bri- j ljantom, vredno 3.000 Din, je zgubil ! priuiarij g. dr. Steins elser, sedomde- set dinarjev v denarju pa nekje v me- | stu Pančič s Teharja. — Našla je na j Bregu nikljasto uro in jo izročiia po- liciji Ljudmila Kosi. Tain je pa že le- žala ovadba delavca 0., da mu je to- variš na poti iz Kranjčeve gcstilne na Polulah v mesto to uro ukradel. V Go- spcski ul'ici so bile 27. jul. najdene bele ctrol'ke hilaoke. d Direhcija drž. rudnika v Brevt sprejema do 8. avgusta ponudbe za dobavo 25.000 kg sena. d Trije konnmisti v Sawoboru ustreljeni. Osrednji tiskovni urad jav- lja: Zagrebska policija je zvedela pre- ko svojih agentov, da se v neki hisi v Saiiioboru nahajajo tri osebe iz tero- ristične skupine komunistov, ki na- •niöravajo izvrsiti neke atcntatorske akcije. V samobor so bill takoj odpo- slani uradniki zagrebske policije, da te'osobt1 aretirajo. 27. t, m. ob 2. zju- traj so uradniki in stražniki obkolili označeno hišo in pozvali stanovalce v iinenu zakona, da odpro vrata. Mesto odgovora na poziv oblasti so komu- nisti pri cell streljati na policijo, ki je tu-di s svoje strant odgovorila z og- njein. Po krajšem streljanju je b\\ ogenj ustavljcn. Policija jo stopila v hiišo in ugotovila, da se nahajajo v njej tri osebe, ki so v borbi poginile. Dos>edaj je ugotovljeno, da so živcli ti ljuclje do prcd 'kratki.m sfkriti prod mišimi oblastmi. Preiskava se vodi.« d Prohije za sprejem na oblaslno kmetijsko solo v St. Jurjii ob Juzni ze- leznici se prejernajo do konca avgu- sta, zol.sko leto 1929/30 pa pricne dne 7. oktobra 1929. d V Slovenjivasi pri Ptuju so zgo- rela zaclnjo soboto več pcsestnikom gospodarska poslppja, v sredo opol- dne pa jo gorelo znova in sicer tokrat gospodarska poslopja posestnika Mat- jasiča in Celana. ZažgalL so bcjda ctroci, ki so se igrali. d Iz Vitanja. Skomcrcani so se že daije časa pritozevali, da jim na paš- nikih zginjajo iz neznanih razlc.gov ovce. Nekatere ovce so tudi nasli nirt- tve po pa.šnikihi. Te dni pa je poklieal posestnik Franc Irslč, ki je našel na paši tri svoje ovoe mrtve, vitanjske orožnike. Skupno se je potem ugoto- vilo, da ovce niso bile ustreljene, tein- veö, da so jili gonili lovski psi, ki se klatijo vcasi po gozdovih, do smrti. Vesti o vol'kovih so brez podia ge. d Požar. Zadnji torek ponoei je pri- celo goreti v strojnicj tvrdke Hitler in sinovi v Dravogradu. (>genj se ie razsinl tudi na nilin in obstojala je nevarnost, da pogori tudi ža,ga, zalo- ¦ga lesa in vila. Donia.či ]>ožarnika pa so po hudeni naporu ogenj cinejili. d Fazite na klobase! Pri nekein ma- riborskern inesarju in prekajevalcu je bila zaiilenjena vüeja nmožina klolws radi gnilobe. Zato pazite, kar kupu- jete! dUmrla je v petek v üornjein gra- du triletna hcer'ka g. pros. Trobeja Vlasta. Nasc iskrono sožalje! d VoihvtHl misiijo urediu v g^t nju. Obcmski odbor je sklenil napro- siti za vodopravno komisijo. d Drustva, organieacije itd. ki imi- jo za letošnjo jesen predvidene- svoje kongreaa in s-llüme prireditve, prOsi uprava Ljiubljanskega velesej>nia, tla postavijo isle v čas letošnje velesejm- ^ke priroditvc »Ljubljana v jeseni«, ^i se vrši od 31. avgusta do 9. sep- tembra. ovojo sklepe naj drustva iz- volijo sporociti naravnost upravi ve- lesejma v Ljubljani, ki jim bo šla v vSčikem cziru rad'a na roko. d Kon vend ja o vovraUlu hkode v °kupiranih krajih. Po zakanu o kon- vencijah in specijalnili sporazumih *fied- kraljeviino SHS in kraljevino i ttalUo z due G. 12. 1928 U-radiii list | ^- 25/7 ex 29, imajo naži državljani fizit-ne in pravne osebe — pravico r>° Povracila iniovin, pravic in ko- 9tl. ki so jim bile odvzete all konfis- ' irane iz političnih in drugih razio- gov. Prav taiko imajo pravico do od- škodnine za Ma go, rekvirirano po od- rodbaii prejšnjin avstrijskih, madžar- skih ali avstro-madžarskili vilad, ka- kor tudi kraljevine ltalije, ako jim ni bilo plačano. Po tern z-akonu niorajo vrniti italijanski i)osestniki depote, litre, vrednote, hranilne knjižice, ma- terijal in predmete vsake vrste, kar jin je bilo odnešenih nied vojno aii po vojni iz ozemlja, ki pripada sedaj na- si drza\i in ki jih hranijo sedaj iUvJi- janske iizicne ali pravne osebe, vštev- ši kakoršnekoli družbe, poslujoče na ozeniiiju italije. 'Prav tako spad-a med predmetne terjatve blago, ki je bilo poslano po pošti ali železnici ali na kak drug način iz ozüinlja prejšnje Avstro-Ogrske, ki je pripadlo italiji, pa ni bilo prtdano prejemnikuin, ki žive v naši državi. V sinislu razpisa ministrstva notranjih del z dne 3. ju- lija 1929 U. br. 22.558, odiiosuo od- ioka velikega župana m-ariborsko ob- asti od 8. julija t. 1. U. br. Ö4(5l/l zu- nanje ministrstvo nujno potrebuje ob- vestila o eventuekih reklamacijah na- feih državlj-anov v gornji zadevi, zato se vabijo vsi v poštev prihajajoči in- terasenti, d«a iste priglasigo mestnemu naceLstvu do 27. t. in. in to tudi v slu- caju,, da so svoje terjatve že prijavili finančni drrekciji v Ljubljani. d Železniška nesreča v Srbiji. Pri postaji Grveni krst sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Poskodovani ste obe lokomotivi in trije tovorni vagoni. Kurjač Mihajlovic, ki je nekaj sekund pred uigaroin skocil s stroja, jc bil po- skodovan in so ga spravili v bolnico. Drugače ni bil nikdo ranjen. d Krroločen konmnist. V Gružu je ubil na postaji komunisticni agitator i.lvLtko Čclan onega orožnika in enega 10-larJ.a, n.a bar so inu je posrečilo .•-kiiti se najpreje v lu'ki, poaneje pa l..;o v c-kolicM. Zasledujejo ga celi od- delki crožnikov. d Kruh ne snada v poniSjc ! Vsa- kemu zavitku ŽIKE je pridejano na- vodilo, knko je treba kuhati Ž I K 0. Gospodinja, ki io upošteva, dosože glavni cilj: ob malenkostnih izdatkih zdrava in krepka družina. 42! (I Solnvua očala, razna optika, An- ton Locnik, Celje. d Printen malinouoc. citronado in nranžndo ter vse vrste zdrnvilnih ozi- roma niineralnih voda ima v zalogi tvrdka: Anton Famrinc, Colje. Ažurirftiije, otitlanjo, YOZeilje9 na stroj, izvrSuje najceneje in solidno M ŠRIBAR, Celje Gosposka ulica 27. Ing. chem. Janko Petriček: Zemeljska kislina in vegetacija. V zadnjeim času se v poljedelstvu obrača dokaj pozornosti na množino zemeljske kisline in njen škodljiv vpliv na ra.st naših pcljskih ra.stlin. Kaj razumemo pod imenoni zemeljska kislina? Zemeljska kislina je pojav, ki nasto])a v mogih tleh in ki se- izraža v kisli reakciji zemlje. Da spoznamo, katera snov ucinkuje (reagira) ki«lo, vidinio najbolje iz sledečega primera. (Jictova organska barvila, kot na pr. modra tekcv-ina lakmusa, imajo last- nost, da se vsled navzočnosti že prav malih množin kake kisline pobarva jo rudere, mod tern ko ostane v alkalni (lužni) raztopini, n. pr. v raztopini luga, modra. Torej, ako se pobarva lakiniis, od katerega smo dodali par kapljic v vodno raztopino kake snovi, ru:]i?ce, jo to znak za kislo reakcijo doticne raztopljcne substance. — Ni iioobhodiro potrebno, da je kisla re- akcija zemljo v zvezi s prisotnostjo prostih kislin. Izidelalc so se nietode, potom katerih je mogoče meriti jakost in nmožino zeineljske kisline. Do se- daj znane nietode delimo v dve sku- pini in sicer: prva metodtt meri .ia- koKt z.?.meljske kisline potom elektric- nega toka (elddrometrična), druga pa rabi zato organska barvila, ki spremenijo svojo barvo pri gotovi kis- linski stopnji (kolorimetrična). Jakost kisline so izraža stevilkah. Zadostuje omeniti, da se reakcija tal oziroma zemlje izraža po sledečib številkah: 7.5 alkalno (lužno) 7.4—(3.5 neutralno 6.4—4.6 slabo kislo do kisk) 4.5—4.1 jako kislo 4.0 zelo niočno kislo. Kot barvilo, s poniocjo katerega se izraža kisJinska stopnja, s? rabi n. pr. lnetilrudece. To barvilo menja svojo barvo pri razlicni jakosti oz. koncen- traciiji kisline, kot razvidno iz slede- ccga: n. pr. ako je jakost zeni. je barva in reakcija kisline: barvila: tal je: nad 6.2 čisto rumena neutralna oz. lužna 5.3—6.2 oranžna slabo kisla 4.6—5.2 cinober kisla 4.2—4.5 karmin rudeča jako kisla pod 4.2 lila zelo močno kisla. Ako baeemo torej določiti kislost v zeinlji, postopamo na sledeč način. V primerni poscdi mesaino daije casa gotovo količino fino zdrobljene zemlje y, raatopino kalijevega klorida, filtri- raino in dodamo čistemu filtratu par kapljic mctilrudcce. Po nastali barvi spoznanio, kakšna je roakcija nasih tal cß. zemlje. Ako je na pr. po dodat- ku metilrudecega postala barva oranžna, znac-i, da je reakcija tal sla- bo kisla itd. Rastlina reagira jako fi- no na razne stopnje kislosti, vendar je v splošnein njena obcutljivost na- prain kislini jako različna. Vecinoma ugajajo rastlinam neutralna do slabo kisla tla, vendar je maioigo takili, ki zamorejo dobro uspevati tudi pri jako kisli reakciji. Najugodnejši jjogoji za rast razlicnih l'astlim so dani pri sle- doc-ili kislinskih stopnjab zemlje: 6.8—7.6 6.5—7.5 5.2—5.8 5.0—6.0 4.5—5.6 5.8—6.6 5.8—6.5 7.0—7.8 7.5—8.4. Ozimna .psenica jara psenica rž eves kramp ir sladkorna repa rndeca detelja ječinen lucerna Iz tell stevil je razvidno, da rž, oves in kroinpir najbolje uspevajo pri sla- bo kisli do kisli reakciji zemlje, med ttm ko ugajajo drugim rastlinam bolj noutralnu oziroma slabo kisla tla. Lu- cerna zahteva alkalno reakcijo. S toin pa seveda ni rečeno, da rastlina sploh ne more uspevati na zeinlji, ki ima drugaeno reakcijo kakor ono, ki ji najbolj ugaja. Dognano je namreč, da oves, rž in krempir, katerim sicer naj- bolj prijajo kisla tla, tudi uspevajo na neutralnili tleh. Najvec 'kisline prene- sejo razni pleveli n. pr. kislica, presli- ca i. dr., in kjer nastopajo ti v večji mnoziini, je to sigurno znak, da je ze- meljska kislina v veliki meri prisotna. ISasim žitom, sploh našim kulturnim rastlinam skoduje jacja stopnja kis- losti zemlje in premnogokrat je skibi clones žetve posled'ica te kisle reakcije. Knostavno je, odpraviti ta skodljivi vpliv in sicer potoin gnojenja z ap- ncin.,, ki veže kislino in jo napravi ncskcdljivo. Gnojenje z umetnimi gno- jili, kakor kalijevimi solmi in žveple- nckislini amonijakoin, ima za posle- dico, da se kolicina apna v zeinlji /manjša, kajti trdi se lahko, da 100 kiloyramov kalijeve soli odstrani iz zemty& 100 kg apna, žveplenok|sli amouijak se vec\ Ua se nadomestijo te izgube na aknu in da se prepreči na- stopanje kisline v zemlji v večji meri, je Iroba skrbeti (kjer je to pač potrob- uo) za priineren dodatek apna. V Neinciji znasa n. pr. ta dodatek letno ca. 7.5 miljonov ton apna. iz gori navodenega je razvidno, da je treba posvC/titi mnogo paz|jivo«ti tudi na gnojenje z apnom, da se s tern doseže ne lo za rastlino najugodnejša reakcija, ampak da se tudi pospesi rast rastline in povzdignc produkcija poljskih pridelkov. Apno bi moralo biti — bolj kot do sedaj — podlaga vsrakega gnojenja^ kajti apno ed'ino omogačl ugedno izrabo gnojil in s tein «eveda tudi večjo rentabilnost. čari planin pridejo do polne umetniške veljave samu s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi odino-le v »special- twrist -foto« drogeriji CENTRAL - Vrtovec, Celje, Kraija Petra c. St. 19. 18-20 L1STNICA UHUDNIŠTVA: Žalec: Prisrčna hivala, knietijski članki so na>m vedno dobrodošli. KINO. Mestni kino Celje. Na splošno že- Ijo se danes v pcndeljek 29. julija so predvaja krasni Ufa-velefilm »Taj- nosti Oriental.. 11 dejanj v eni i)ral- stavi. V giavnih vlogah Scetislav Pe- trovič, Nikola} Kolin, Agnes Petersen in Marcella Albani. — Torek 30., sre- da 31. julija in.1 cetrtek 1. avgusta: »ZatočiMe«. Nepopi.sno lopa drama iz let po vojni v 6 dejanjih. V giavnih vlogah Henny Porten, Franc Leder er in C\vi-,rJ e Vogt. Henny Porten v svo- jom naj)lepšem fiknu, iki ga vsem obis>- kovalcem kina najtopleje pripoi-oca- mo. Predprodaja vsto])nic v traf iki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici. Razne politicne in drucje novice Uemisija francoskega kabinela. — Ker je odstopil francoski ministrski predsednik 'Poincare deloina vsled sla- bega zdravja, deloma vsLed jako tesne večine (santo 8 glasov) v parlanientu za po'godbo glede odplačila A'ojnih dol- gov v Angliji in Zedinjenih državah, je podala ostavko tudi celotna vlada. Predsednik republi'ke Doumergue je poveril sestavo nove vlade dosedanje- mu ministru za zunanjo zadeve Bri- andu. Üdstopivöi ministrski predsed- ni'k Poincare je izkazal Franciji tudi tokrat za dobe svojega 3-letnega vla- danja velike usluge: stabiliziral je irank, uravnovesil je državni prora- čun in je pričel tudi s konsolidacijo francoske zunanje politike: do uredit- ve gospodarskih in politicnih odno- šajev s prijatelji in sovražniki. Novi ])ogodbi glede odplacevanja vojnih dclgov bi (radi težke amerikan.ske in angleške valute) nalozili Francozom težka bremena. vsled cesar nista po- pularni, Place politicno-upravnega uradni- ittva po novem zakonu. Uvedene so no- ve grupe 1/2 a in 1/4 a s položajnimi ])lačami 45.000, 39.000 in 18.000 Din. Poleg place, stanarine in ostalili do- datkov po uradniškem zakonu, bodo prejemali političnoupravni uradniki jicsebne službeno doklade, in sicer mesecno: 1. za zvanje l/l po 4000 Din; 2. za zvanje 1/2 a po 3500 Din; 3. za zvanje 1/2 po 3000 Din; 4. za zvanje I/3 a po 2500 Din; 5. za izvanje 1/3 po 2000 Din; 6. za zvanje 1/4 a po 1500 dinarjev; za sreske načelnike z izjemo cnih, ki so v \L ali 1/4 a po 1200 Din: 8. za zvanje 4., 5. in 6. skupine razen sreskih na-celinikov po 1000 Din; 9. za zvanj'O 7. in 8. skupine po 600 Din; 10. za politicno-pripravne upravnike po 200 Din. Uradnik, ki je dobil oce- no »slabo«, izgubi 20% pla-ce za leto dni, po triletni oceni »slabo«, se od- strani iz službe in se službeni doda- tek ne racuna v penzijo. Upravni ]ii- sarniski uradniki so v III. in II. kate- goriji. Pisarniski uradniki III. kafce- gorije morej.o napredovati tudi v II. kategorijo po 20 sluzbenili letih, ako so se v službi posebno odlikovali in imajo oceno v zadnjih treh letih od- lično. Spor med Iiusijo in Kitajsko. Vce- raj.sn.ja poročMa pravijo, da je prejelo zunanje ministrstvo Zedinjonih di*žav v Washingtonu obvestilo, da Kitajska ne namerava konfiscirati kitajske Vz- hodn-e zeleznice (ki je, kakor znano, last ruske a'kcijske družbe). S tern je dana možnost za iniriio poravnavo spnra radi to zeleznice. Primarij dr. Steinfelser ne ordinira do preklica. Proda sp lepa enonadstropna VILA eno stanovanie bode 1. sept, prosto, obstojefe \z 4 sob, tr.e kopaln«- in i^ne za služkinjo; 2 b^lkona. vrt in 2 kleti. Nakupnina 250.000 D n, ostanek se lahko odplačuie brez obresti. Naslov: Brejska, Celje, Qregon'ifeva 3 2-1 Odda se prazna S O B A po želji tudi meblirana. Gaberje 69, nasproti vojašnice. Strap 4. >NOVA DOBA« Stev. 60. Stanje hraniinih vlog nad Din 75,000.000*—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'-. Spreierra ^.v.üns uloge. Izvršujs vsvi feicnse, kreditne in posojiina pss!o. — Kupuje in prodaja ciavize in vsiute. V lastni palaci Narodni dosn Podružnici: Maribor« Soštonj Prodajalko za trgovino kruha, moke, m!eka itd. se sprejme takoj. — Prednost imajo one, ki so se v specerijski stroki izučile ali take, ki so bile že v kaki pckarni ali delikatesni trgovini zaposlene. — Osebne predstavke vsalt dan dopoldne. — Pismene ponudbe je nasloviti na: Delavsko pekarco, Ga- berje 107. lYgovska poroiočnica prvovrstna moč, dobra prodajalka, se sprejme v modni in kcnfekcijski tr- govini. Nastop službe 15. septembrz. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevkom place in navedbo r«?ferenc ja poslati na upravo »Nove Dübe« y Cc'.ju pod »Prvovrstna moč«. 4 2 Ciril Kxiznar slskarstvo in pleskarstvo ^4 Celje — Gaberje St. 52. Špecijalni oddelek za dekorativno sli- karstvo (slikanje odrov in cerkva). Prtii iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- stavlja trgovina Franjo Jost, CcEje» Alefcsanrirova ul. 4 523 Artikel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah. Prospekt pošlje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X. Vafenca za kleparsko obrt sprejme takoj Martin Kovač, klepar, Žalec. — Hrana, stanovanje in perilo v hiši. 2-2 Išče se mala prazna s o b a s posebnim vhodom, v mestu. Naslov v upravi. 2-2 Iščem veliko prazno, solnčno sobo 4 2 v bližini mestne osnovne sole. Ponudbe pod »Dobro plačilo« na upravo lista. Restavradja Harodnidom.Celjg toči fino in pristno vino: Pekrski drobni rizling Din 20'— Cviček „ 12 — Dnevno sveže pivo v sodfkih. Sprejemajo se abonenti na hrano pri- pravljeno s pristno domačo mastjo. Priporočata se za obilcn obisk Karol in Pepoa Pei?c Oglašujte! I. jugosl. žavod za wklacfanje in konservir1. hmelja V. X, L O. X. VABILO k ZALEC, 29. VII. 1929. ki se bo vršila v nedeljo, rine II. av^usi^ t. I. ob 9. uri ^redpoidne v Roblekovi gosiiBnš v Žalcu po sledečem redu: 1. Poslovno poročilo. 2. Račun in bilanca za leto 1928-29. 3. Uporaba čistega dobička. 4. CitanJG revizijskega poro&la. 5. Nasveti po § 23. odst, 2. zad. pravil. Za predstojništvo : Fr. Rob3ek I. r. Aniosi Petricek 1. r. „JAVA11 p&eniČna kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu.Skg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poStnine prosto. Sprejmemo za vsak vcčji kraj zastopnika. Prijazna meblovana soba v vili, solnčna lega, brez prahu, elektrika in poseben vhod, se odda letovišČarjem ev. stalno enemu ali dvema gospodoma. Proda se bolnišhi voz )invalidski). Ogleda se pri Brata Sumer, Celje, Glavni trg. Proda se lep, eno leto star volčji pes Naslov v upravi. 1-3 Samostojna oseba išče prazno s o b i c o ako rnogoče s štedilnikom v mestu ali bližini. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj ali pozneje«. Zaletel se je mlad lovski pes, siv z rjavimi pegi. Odda se ga naj : Celje, Vodni- kova ul. 6, proti nagradi. FranioDolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-5 Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tecaj v M^ritooru (odboren od Ministrstva trgovine in industrijc v Bcogradu). Učni predmcti: Enostavno, dvostavno in ameriSko knjigovodstvo Trgovsko računstvo Slovenska korespondenca in kontorna dela, Srbo - hrvaški jezik in korespon- denca. NcmSka trgovska korespondenca. Gospodarski zemljepis. Blagoznanstvo. Slovenska stenografija. Strojepisje. Lepopisje. Slovenski jezik. NemSki jezik. Italijanski jezik. Nemška stenografija. Začetek dne 2. septembra 1929. Lastni internat in lastni Solski bufett. — Letni izpiti in izpričevala pod držav- nim nadzorstvom. Prospckti in vpisovanja v trgovini tvrdkc Änt. Hud, Legat & Co., Maribor, Slovcnska ul. 7, telefon 100. Češlco smjEujno v veliki izbiri kupite najceneje pri ,,SOLNCU" 50^___________A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. Za vezanjc kompotnih steklcnic uporabljajte samo „CEIOPHAN" higijensko prozorna celulozna koža, ki se dobiva pri glavnem založniku GORIČAR &EESKOVŠEK, Celje KNJIGARNA IN VEI.ETRGOVINX S PAJPIRJEM Trgovci kot zastopniki sc iščejo. Prvovrstni pergamentni papir vedno na zalogi. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna — Odgovoron m iadaiiaAelja, tiskarao in redakcijo Milan čštiua 9. CtUn-