Političen list za slovenski narod.
vWVi\fi. vu
i i
Po poiti prejeman velja: Mle lelo predplafiaa 16 fld., ia pol leta 8 fld., ta četrt leta A fld., ca jedea
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: . telo leto 18 fld., za pol leta 6 fld., sa četrt leta 3 fld., sa jeden mesec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 6 kr.
Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) vsprejema apravniitvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni'« Kopitarjeve nllce it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah fit. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, iinemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn-itev. 74.
Čtev. 274
V LJubljani, v sredo 29. novembra 1899.
Letnili XXVII
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
15 gld. 8 „
Državni zbor.
Dunaj, 28. nov.
Včeraj in danes veje v parlamentu bolj južna sapa, ki na levi in desni taja led ter pripravlja pot do spravnih razgovorov. Nezaupnost na obeh straneh je sicer velika in vsako besedo polagajo na zlato tehtnico. Toda sila kola lomi in sila je primorala vlado, da poskuša Čehom graditi mostove. Velik del levice sicer sproti odnaša vladi gradivo, ker mnogi bi radi samo jemali, a ničesar dali; so pa tudi na levici vplivni možje, ki uvi-devajo, da je zadnja ura potrpežljivosti potekla in da proti Cehom danes tudi s pomočjo vlade ne zmagajo. Pričeli so torej mesetariti ter prigovarjati vladi, da prepreči češko obstrukcijo.
Ko je minister dr. pl. Korber nekoliko pripravil pot, potrkal je grof Clary na vrata češkega kluba ter se več časa razgovarjal z dr. Englom in dr, Paoakom o pogojih, pod katerimi bi češki poslanci omogočili parlamentarno rešitev nujnih vprašanj. Da bi vlada češki klub pridobila za na-godbo, kvoto in provizorij, to je malone izključeno, a vlada bi bila že zadovoljna, da čehi iz opozicije ne prestopijo v obstrukcijo.
Dr. Pacak zahteva v imenu svojih tovarišev, da pravosodni minister takoj prekliče znani tajni ukaz glede uradnega jezika pri čeških uradih. Ta ukaz je bil moralna zaušnica, ki je huje zadela češki narod, nego preklic jezikovnih naredeb. Ako se grof Clary omehča za to koncesijo, moral bi sicer žrtvovati pravosodnega ministra, toda preprečil bi vsaj nov polom parlamentarnega voza in si vsaj nekoliko olajšal svojo težavno nalogo. Žal, da je grof Clary takoj iz početka prenizko cenil svojo nalogo in previsoko »dobre prijatelje« na levici. Morda bi ne potratili toliko časa, ko bi bil grof Clary računal tudi s strankami na desnici. A danes smo že tako daleč, da bode vlada morda zopet morala § 14. uporabiti kot sidro za državno ladijo. Pribiti pa moramo, da odgovornost ne pada na desnico, tudi ne na češke poslance, ampak na one levičarske stranke, katerim se je vlada vjela v mreže.
* * *
V današnji seji sta govorila generalna govornika o nagodbenih predlogah Češki poslanec
Maštalka je v triurnem govoru v češkem in nemškem jeziku navajal gospodarske in politične razloge, iz katerih bodo češki poslanci glasovali proti nagodbi.
Posl. K a i s e r je v imenu nemške ljudske stranke izjavil, da obsoja vse nagodbene predloge in kvoto, ker so vsi dogovori zopet na škodo avstrijske državne polovice v korist Ogrom. Govornik ostro napada desnico, češ, da je ona odgovorna za to nagodbo. Kaiser pa je pozabil dokazati, kdaj je desnica zagovarjala nagodbo. Nagodbo je grof Thun sklenil s § 14. in danes more avstrijski parlament reči: amen ali ne. In da utegne Kaiser s tovariši reči »amen«, namignil je s svojimi zadnjimi besedami, rekoč: Nemška ljudska stranka bode svoje glasovanje uravnala po tem, kakor bode vlada ustregla nemškim narodnim in političnim zahtevam. Torej narodne koristi pred gospodarskimi, stranka nad državo. To je gola politična hinavščina.
Po vsaki večji debati pa so v navadi stvarni in nestvarni popravki. Češki poslanci uporabljajo tudi to priliko, da izražajo svojo nevoljo nasproti vladi. Doslej do Vi 6. ure so popravljali izjave levičarjev Bfeznovsky, dr. Dyk, Hofica, dr. Šileny in dr. Brzorad. Oglasil pa se je tudi pruski ka-nonir Ttirk, ki je opisoval že znano svojo ljubezen do Nemčije. Oglašenih je še več govornikov. Zbornica bode nagodbene predloge izročila odseku, in grof Clary bi moral biti čarovnik, da bi do novega leta spravil nagodbo pod streho.
Svetovne borbe.
Ako podleže Transval angleškemu nasilstvu, postane Anglija za nadaljnih sto let zopet gospodarica neizmernih morij. Ravno dvajset let je tega, odkar se utrjuje v Atriki. Od Kaplandije do Kajire je razprostrla svoje gospodstvo. Ne more se človek dovolj načuditi njeni prebrisani drznosti, njeni zviti delavnosti, s katero vse omota in s katero vedno dalje prodira, ne da bi skušala katerakoli država se ustaviti tej novi hegemoniji. Francozi so imeli Marchandovo odposlanstvo: lepa ideja, katero bi bilo treba junaško izvršiti. Imeli so v svoji posesti Nil, osvobodili so Egipet. Za njimi so vstajali bojeviti, junaški in neukrotljivi narodi. Angleška cesta iz Kajire do Kapa je bila tedaj še nekaj neumljivega. Toda ugonobila je Francoze Dreyfusova afera, zapleteni so bili v v medsebojne prepire in opraviti so imeli s svojo anarhijo. Tudi Viljem II. je imel dovolj opravkov.
Leta 1888 se je Anglija laskala rimski sto-lici, da Francozom iztrga iz rok prvenstvo v Afriki in da ustanovi na severu celo vrsto angleških škofij, katere naj podpirajo in varujejo materijalno gospodstvo. Proti volji vseh nasprotnikov Francije se je Rim ustavljal angleškemu kovarstvu. A sedaj je navzlic vsem oviram prišla Anglija tako daleč, da skoro doseže svoj namen.
Ako pade Transval, je porušen poslednji nasip : s tem pridejo zamorci pod britansko vlado. Kmalu Be bode zrušila Abesinija pod istim udarcem. Sredozemsko morje bodo angleško »jezero«. Francoska posestva bodo zatrta med železnim
obročem angleškim. Povsod bodo obnovili angleški zmagovalci svoje gospodstvo in širili slavo imenu britanskemu. Da ohrani vedno nesporazum-ljenjemed evropskimi državami, bode Anglija ved^o( o pravem času spravljala na dan turško in balkansko vprašanje. In dočim bode Evropa omahovala pod orožjem, bode ona srečno tržila pO svetu.
Ako ji pa nasprotno sedanje transvalsko pod- ✓ jetje spodleti, naj si bode že na ta ali oni načir^,, potem zadene Angleško prav tista usoda, kakoršnaf, je zadela nekdanje Benetke. To bi bil zanjo uso-depolen poraz. Povsod, zlasti v Indiji pričakujejo narodi z neskončno nastopnostjo, kako se konča ta spor. Vse angleško gospodstvo sloni na kontinentalnih posestvih in pa na tem, da so oddaljene dežele prepričane o nepremagljivi premoči naroda angleškega. Ako bode enkrat Anglija tepena, je v tistem hipu že tudi pri kraju njena mogočnost. Gotovo pa je, da je za vselej konec angleško-afriški državi, ako si ohrani Transval svojo ne-zavisnost.
Toda proti angleški premoči ne bode opravilo junaštvo Burcev ničesar. Njihova hrabrost ne premore tolike sile. Ali se pa sme pustiti, da se izvrši tolika nesramnost ? Ali naj Evropa celo podpira to »rimljansko« silovitost, ne da bi se ozirala na lastne življenske interese brez srca in brez pravičnega duha ? In zlasti Nemčija, ali ne vidi vsaj ona, da bi pomenila zmaga Londona konec njenemu trgovinskemu napredku ? Njena skladišča so prenapolnjena.
Angleška, ameriška in ruska tržišča se začno utrjevati. »Vorwarts« in »Frankfurter Ztg.« se prepirata glede pomanjkanja dela. Socijalistiško glasilo trdi, da bode zima grozna za delavce. Po mestih, kjer je začelo pomanjkovati dela vsled pre-obilo dovršenih izdelkov, preti prebivalcem silna beda. Nedvomno je, da se bode znatno zmanjšala moč in bogastvo Nemške, ako se usidra britanski leopard v Pretoriji.
Treba je torej rešitve na vsak način. A kdo naj prevzame to rešilno ulogo ? Rusija ? To bi bilo sicer najboljše. Toda ali bode hotela? Nemčija? Ker leži med Petrogradom in Parizom, bode zahtevala garancij. Ali jih ji bodo dali? Ali bi bilo mogoče proti Angliji kaj ukreniti, kontinentalno blokado? Ali bi pa dovolile evropske velevlasti tak poskus? Upamo, da. Ako bi imela Francija stalno vlado, ako bi že enkrat vendar prestali z vednim propadanjem, — bi bilo to delo, ki je tolikega političnega pomena, že dovršeno Toda . . . Ako torej ne stori Rusija odločilnega koraka, je gotovo, da bode pogoltnila Anglija Transval, — Nemčijo pa nekaj druzega. John Buli se ima dobro; obogatil se bode in kričal o svoji nesramni zmagi v svet, proti neumnosti in neskončni slabosti evropskega kontinenta. Ni več Evrope, nid več civilizacije. Živimo v Balzacovih romanih: tukaj je kraljestvo denarja, divjega darvinizma. Narodi že pozdravljajo to kraljestvo. Tako pariški »L'Univers«, ki 8 tem točno označi dejanjske razmere o svetovni politiki.
/
/
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. novembra.
Mladočehl in Claryjeva vlada. Pri dosedanjih pogajanjih mej vlado in mladočeškimi zastopniki se je do včeraj dopoldne vsaj toliko doseglo, da se pogajanja do tedaj še niso razbila. Ali se ta uspeh kaže še tudi danes, ni popolno gotovo, kajti najnovejša poročila že namigavajo, da je mladočeški klub odločil se za brezobzirno obstrukcijo, bržkone samo vsled tega, ker so se tekom včerajšnjega dne pogajanja definitivno razbila. Toda glede tega sedaj še ni nikake gotovosti in je toraj treba čakati, kako ce stvari raz-vijo. Zanimivo je pa vsekako nastopno dejstvo, ki kaže sedanji vladni zistem v najlepši luči. Oni Mladočehi namreč, katere je grof Clary pri svojem nastopu skušal izbacniti iz večine in jih obsoditi k popolni onemoglosti, ravno ti Mladočehi morajo danes odločevati o najvitalnejih interesih Avstrije in cele monarhije. Le v njih rokah je odločitev, ali se reši parlamentarnim potom nagodba in budgetni provizorij ali ne. Ako Mladočehi s svojo obstrukcijo razbijejo parlamentarno desnico, je ta nezmožna za vsako delo, z levičarji samimi si pa vlada ne more prav nič pomagati. Toda tudi v slučaju, da se vladi posreči sostaviti sebi naklonjeno koalicijo, obstoječo iz Poljakov, nemške katoliške ljudske stranke in zmernih levičarskih elementov, vlada ne bo dosegla svojega namena, ako bodo pričeli mladočeški zastopniki strogo obstrukcijo in s tem preprečili vsako razpravo. Najboljše je toraj za desnico in za »državne potrebe«, ako se vlada uda mladočeškim opravičenim zahtevam in s tem zagotovi mimo parlamentarno delo.
Schonerer jansko sredstvo proti mladočeški obstrukciji. Wolf-Schonererjeva garda je iznašla neko »novo izborno« sredstvo proti neubogljivim Mladočehom. »Bohemija«, ki sedaj navaja to najnovejšo senzačno iznajdbo, vie ve, da je isti načrt že pred letom razvijal poslanec dr. Bareutber pred svojimi volilci. Načrt sam je pa ta le: Drž. poslanec izgubi svoj mandat, ako ni izvoljen, ako umrje, ako ga odloži ali pa, ako ne zadosti zakonitim določbam. Vsak poslanec mora pri svojem nastopu slovesno obljubiti, da se bo ravnal po parlamentarnih določilih. Ako kaj stori, kar je proti tej obljubi, ga ima vlada pravico poslati domov. Mladočehi so pa 30. marca 1897. oddali pravno izjavo v prilog češkemu državnemu pravu, s tem so se pregrešili ( !) proti parlamentarnim določbam, njih mandati so toraj eo ipso že ugasli in grof Clary jih lahko, ako mu ne parirajo, pošlje domov. Tako je! Iznajdljivi so pa ti gospodje Schonererjevci in Wolfovci, kedar je treba zlomiti obstrukcijo — drugih 1
Dopolnilne volitve za nižje-avstrijski deželni zbor v dunajskem mestnem okraju Mariahilf, o katerih izidu smo včera] poročali, so pred vsem pokazale, da krščansko socijalna stranka v tem okraju ni ničesar izgubila od zadnjih deželno- in državnozborskih volitev. Sedaj je bilo 5946 volilnih upravičencev, od katerih se je volitve udeležilo 4376 ali 80 odstotkov vseh vpisanih volilcev. Od teh je dobil krščansko socijalni kandidat drž. posl. dr. Pattai 2438 glasov ali 250 nad absolutno večino. Pri deželnozborskih volitvah leta 1896 je pa štel ta okraj 5217 volilcev, volilo jih je 3180 ali okoli 60 odstotkov, in krščanski socijalec Loquay je dobil 2119 glasov. Pri predlanskih državnozborskih volitvah je pa bilo v tem okraju 5339 volilcev, izmej katerih jih je prišlo na volišče 3363 in dr. Pattai kot kandidat za državni zbor je dobil 2366 glasov. V tem slučaju so se udeležili volitve razun 900 Schonererjancev in liberalcev izključno sami krščanski socijalci, vsled čeBar je bila udeležba primeroma dokaj manja. Pač pa so pridobili od zadnjih volitev nekoliko Schonererjevci in še več socijalni demokratje, in sicer oboji največ na račun liberalcev.
Nemški cesar Viljem se je včeraj že poslavljal in pripravljal na odhod in bo danes bržkone že na potu. Sedaj se je šele pokazalo, da je imel obisk res le strogo neoficijelen značaj. Umevno, da angleški oficijelni krogi niso prav nič zadovoljni s takim obiskom, ker pričakovali so vsi od prvega do zadnjega, da se skuje tem povodom angleško-nemška alijanca proti vsem, Transvalcem prijaznim elementom. A varali so se.
Nemčija se je že prejo dogovorila z Rusijo in Francijo, kako treba postopati v tem vprašanju, in na tem tudi obisk Viljemov v Angliji ni ničesar spremenil.
Francija in Vatikan. V francoski po slanski zbornici se je vršila včeraj razprava o proračunski točki »plače poslanikov«. Budgetni odsek je pri prvi razpravi črtal postavko za zastopnika v Vatikanu. Včeraj je bil toraj razgovor, ali se naj ta črtana postavka vsprejme ali ne. Zunanji minister Delcassč je izjavil, da vlada zahteva kredita tudi za to postavko, ker je francosko prebivalstvo po večini katoliško in ima Francija važne interese v orijentu. Nespametno bi bilo, pravi minister, ko bi odpravili to poslaništvo, dokler Franci;a še računa na ulogo velesile v Evropi. Postavko je zagovarjal zelo vneto poslanec Cochin, ki je izjavil, da glasuje zanjo radi tega, ker se izkaže s tem naklonjenost in hvaležnost francoske katolike zelo ljubečemu papežu. — Oglasil se je za njim se eksminister Ribot, ki je rekel, da glasuje za postavko iz »narodnih interesov«, Bourgeois pa zato, da bo nasprotnikom iztrgal iz rok vsako orožje. Te izjave, ki razun poslanca Cochina niso nič kaj prijazne cerkvi in kažejo, da jih narekujejo večinoma le koristi v orijentu in sramota pred ostalo Evropo, so pa grozno razburile predsednika budgetnega odseka Mesureurja, ki je navajal vse mogoče, katoličane skrajno žaleče razloge proti dovolitvi kredita. Vendar je bil kredit končno vsprejet s 349 proti 202 glasovoma. Večina je bila toraj prav neznatna in še to, kakor se vidi, le vsled vladne izjave in pa »narodnih koristij«.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. novembra.
(Umeščen) je bil danes na župnijo Dolenja Vas č. gosp. Ignacij Salehar, dosedaj župnik na Dolah, in č. g. Vaclav Filler, dosedaj kapelan v Št. Rupertu, na župnijo Dole.
(Z odvetniške zbornice kranjske) se naznanja, da je odvetniški odbor v svoji včerajšnji seji strogo obsodil polemiko mej dvema ljubljanskima odvetnikoma v časopisih, zlasti pa povsem ne opravičeno vpletanje vsega odvetniškega stanu v to alero. Akti so se odstopili disciplinarnemu svetu.
*
(Slovensko gledališče.) Prihodnja predstava bo jutri, dne 30. t. m. Poje se prvikrat v sezoni velika opera v 4 dejanjih Gounodov Faust. Uloge v tej operi so sledeče razdeljene: veliko ulogo Margarete poje gospodičina C a r n e r i, Mefista gospod Pestkowski, Fausta gospod D e s a r i, Valentina gospod N o 11 i, Siebela gospa P o 1 a k o v a, Marte goBpodičina Bitenčeva in Branderja g. P o 1 a š e k. Za nekdanjim basistom slovenske opere gospodom Vašičekom poje se letos na slovenskem odru prvikrat ta opera s tako izvrstno zastavljenim basom v ulogi Mefista, kakor je g. Pestkovvski, kateri je z največjim uspehom to ulogo pel do sedaj že v treh jezikih: v ruskem, poljskem in laškem v Varšavi, Kievu, Moskvi in Lvovu ; pri nas poje to ulogo že v četrtem jeziku, v slovenskem.
(Katoliški čehi) z veBeljem pozdravljajo idejo drugega katoliškega shoda v Ljubljani. Češki list »Vlast« je ponatisnil nekaj odstavkov iz Ka-lanovega članka na uvodnem mestu zadnjega »Obzornika«.
(Kdo je bolj nepošten), »Slovenski Narod« ali njegovi poročevalci o konsumnih društvih? naj odločijo »Narodovi« naročniki sami, nam se zdi to delo čisto odveč; pokojni prof. Mam je dejal večkrat: »Gliha vkup štriha«. V pondeljkovi številki je prinesel o našem društvu sledeče poro-čilce: »V dobrepoljskem konsumnem društvu je bila te dni nekaka preiskava. Znani učitelj Jaklič izida te preiskave najbrž ne bo preveč vesel. Prišle so namreč velike nerednosti na dan, o katerih nam je obljubljeno obširneje poročilo in vsled katerih se bodo društveni kolovodje po zakonu o živilih in po zakonu o užitnini morali zagovarjati pred sodiščem. Vzgojevatelj mladine, učitelj Jaklič je kot duša dobrepoljskega društva teh nerednosti v prvi vrsti kriv«. Seveda se nam ni treba omivati prav nič, ker vse laži v tem poročilu ovržeta revizor g. Žužek, c. k. poštar v Turjaku, in njegov zaupnik g..Franc Žnidaršič, župan videmski, ki je vnet pristaš slavnega »Na-
roda«, njegov zvest čitatelj in poročevaleo, s sledečo izjavo, katero sta podpisala v našem društvu prošle nedeljo v mraku: Izjava.
Podpisana izjavljava, da ob reviziji zadružne kleti nisva našla, da bi se od strani zadružnega načelništva ali up r a vitelj s t v a godila glede plačevanja daca ali oddajanja vina kaka nepoštenost.
V Dobrčpoljah, dne 26. novembra 1889. Fr. Žnidaršič 1. r.	Žužek I. r.
Tak je bil konec »nekake preiskave«. Sedaj pa tudi mi radovedno pričakujemo objave obširnejšega poročila, katero je »Narodu« obljubljeno. Gg. gostilničarji: Gr-benc, Podboj, Žužek, Žnidaršič, ki ste vodili »nekako preiskavo« v našem društvu — seveda Vas po ovaduhih nismo vprašali, ker jih poznamo, — ali ste Vi poročali »Slo*. Narodu« ? Ali se strinja zgornje poročilo in pri-občena izjava z Vašo častjo ? Mi še vedno upamo, da niste padli na navadni nivo tacega »Narodovega« poročevalca. Ako se pa ž njim strinjate? G. Žnidaršič, župan videmski! Kadar Vas bode zopet kaj gnalo na kako preiskavo, prosimo Vas, nikar ne prestopite domačega praga! V ozidji domače hiše imate že toliko prilike voditi kako preiskavo, da se boste lahko precej časa dobro zabavali in tako zadostili svojemu preiskovalnemu nagonu, ki Vas tišči in tira tja, koder veste, da-Vas nihče ne pogreša. Res nam je žal, da smo Vas včasih že vlekli iz blata. Glede apostrofiranja znanega učitelja Jakliča pa izjavljamo, da ga veseli, da je znan tudi »Slov. Narodu«, čeprav za njegovo tovaršijo ne mara prav nič. Načelništvo kmetijske zadruge ali slične korporacije pa odgo-jitelju in učitelju slovenskega ljudstva vsekakor bolj pristoja, kakor recimo posedanje v družbi naših »Narodovih« poročeval. po zakotnih krčmah. Skušnja je g. Malovrha že izučila, da poročila, ki prihajajo iz Dobrepolj ali drugod o nas, so navadno lažnjiva. Zato mu svetujemo, naj se pride vselej prej informirat o stvari, o katerej mu poročajo. Sprejmemo ga seveda prijazno ter mu postrežemo z surovim maslom, sirom, teranom ali morda še s čim drugim. Čajno maslo bode brez dvoma omehčalo njegovo vest in teran oživil njegovo otrplo pevsko žilo, ker njenih proizvodov že toliko časa pogreša smejanja-potrebni slovenski svet. Na svidenje toraj na vse strani I
(Dana beseda.) G. Zanoškar, kolarski mojster v Ljubljani, je čutil potrebo poslati nam naslednji popravek: »Preimi upravništvo »Slovenca« v Ljubljani. Temeljen § 19 tisk Jaspona prosim da opre-jemete nasledni popravek notice »Dana Beseda« pri občine v »Slovencu« štev 2713 dne 25. Novembra 1899. Ni res da sem jaz povedal Men-toniju da je tri dni po volitvah paznik Magister vulgo Tiček prišel k meni in mi rekel Mantoiju smo delo uzeli, ker je klerikalce volil in delo izročam Vam ker ste na našo stran volili. Res pa je da meni paznik Magister tega ni nikdar vedel in da jaz Mantoniju tega nigdar pravil nisem ker se mi potika. Ljubljana 28. Novembra 1899. Franc Zanoškar. — Skoro istočasno smo dobili od g. Mentonija to-le izjavo : »Slavno uredništvo »Slovenca«. Ker čujem, da se g. H. Magister, vulgo Tiček, peha po Ljubljani za popravki, Vam, zahvaljujoč se, da ste ožigosali vse poštene obrtnike skrajno želeče postopanje ljubljanskega magistrata napram meni, izjavljam, da je gospod Zanoškar mi res tiste besedo o g. Magistru govoril, kakor ste Vi objavili, ter sem pripravljen resnico svoje trditve potrditi s prisego. Odličnim spoštovanjem Jožef Mentoni«. — Kdor primerja ti dve izjavi in pozna razmere, hitro vidi resnico. Popravek, o katerem ne trdimo, da ga je g. Zanoškar moral poslati, in katerega bi lahko vrgli v koš, ker ne zadošča postavnim zahtevam, smo priobčili, da se tembolj spozna, da smo imeli popolnoma prav, ko smo v soboto ožigosali pa-ševanje slug in župana na ljubljanskem magistratu. Naše trditve, da je Mentoni delo zgubil, ker je volil z opozicijo, nam nihče ni spodbil, pač pa imamo zopet v rokah ta le kričeč slučaj: »Pr. gospod Franc Verhovec, kovaški mojster na sv. Martina cesti št. 67 tukaj. — Rešuje Vašo prošnjo z dne 1. oktobra t. 1. Vas podpisani magistrat ob povratku •/. priloge obvešča, da se bodo kovaška dela, kar jih bo mestna občina ljubljanska tekom leta 1899 potrebo-
vala, Vam oddajala. Dela smete izvrševati le proti pravilnim po mestnem magistratu izdelanim nakaznicam. Za izvršena dela je koncem vsakega četrtleta polagati račune. V Ljubljani dne 10. decembra 1898. Župan: Iv. Hribar«. Tudi napram temu opo/ioijonalnemu v o • lilcu se ni držalo besede, dasi mu je dana z županovim podpisom,s podpisom moža, ki se sili mej akademične olikance.
(Nov odvetuik v Gorici.) G- dr. Karol T r i 1-ler se preseli z dnem 1. januvarja 1900 iz Tolmina v Gorico.
(Kap je zadela) tukajšnjega posestnika in tovarnarja mila g. Avgusta W i n k 1 e r j a. Danes popoldne je umrl.
(Seja trgovske in obrtne zbornice kranjske) je bila včeraj ob 2. uri popoludne na ljubljanskem magistratu. Seja je bila javna, a galerija zaprta. Doslej so bile menda javne seje trgovske in obrtne zbornice pri zaprtih durih. To pot je došel k seji naš poročevalec. Magistratnega sluga, ki igra vratarja, je ta obisk spravil tako iz tečajev, da je hot^l leteti po — župana. Končno se je galerija morala odpreti. Odslej bode galerija pri sejah trgovske in obrtne zbornice odprta, na kar opozarjamo obrtnike, ki naj bi se bolj zanimali za seje zbornice, v katero si morajo pridobiti številnejše obrtno zastopstvo. Seji je vsled od sotnosti gospoda Perdana, ki je smrtno bolan, predsedoval gospod Klein. Posvetovanje je o tem, da se lahko mej delodajalcem in delojemalcem prekrši razmerje takoj brez 14dnevne odpovedi, ako nimata med seboj druge pogodbe. Tej ženijalni misli trgovske zbornice v Inomostu se naša zbornica vendar ni pridružila. — Sklenilo se je prositi finančno ministerstvo za podaljšanje roka, do katerega sme ostati v prometu bakreni drobiž po l,'3 in 1 kr. Nasprotoval je temu predlogu svetnik g. Petričič, ki je želel, da se napravi konec dosedanji zmešnjavi z novim in starim denarjem. — V deželno obrtno komisijo sta bila izvoljena gg. Lenarčič in Rebek. — Cenzorjem za podružnico avstro-ogerske banke so bili izvoljeni gg. Bamberg, Baumgartner, Per-dan, Ledenik, Regoršek, Zupanec. — O vpeljavi znamk za brzojavne in druge poštne nove naprave je poročal svetnik g. Murnik. čudili smo se, da je bilo njegovo poročilo nemško. Nemški svetniki ne poročajo nikdar slovenski. Zbornica je sklenila, došle predloge o telegrarnnih dopisnicah, ki bi veljale 20 kr. in bile določene za 10 besed, in telegrarnnih zalepkah, ki bi veljale 40 kr. in bile določene za 20 besed, najtopleje priporočati. — Zbornica se je izjavila, da spadajo prekajalci suhega mesa v mesarsko zadrugo. — Zbornica je sklenila, priporočati nameravane semnje v Grahovem, Robu, Preserju, ne pa semnjev v Vel. Račni in Obrhu. — Vprašanju, ali je tovarna za pohištvo firme Kohn imela v Predjami podružnico, se odgovori negativno. — Računi za leto 1898 se odobre. — Določi se, da pek Rataj s Štajerskega ni imel pravice prodajati kruha na Krškem, ker ni naprosil za to dovoljenja. — O pravilih zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov v Ložu se določi, da so potrebna premembe, istotako § 11. okrajne bolniške blagajne v Logatcu, o pravilih bolniške blagajne firme Samassa pa se določi, da se jih ne more priporočati v potrditev. Priporoča še v ugodno rešitev pravila razsodiš-kega odbora in zbora pomočnikov zadruge v Novem Mestu in okrajne bolniške blagajne na Vrhniki. — Priporoča se naprava javne tehtnice v Ivančni Gorici. — Svetnik g. Lenarčič stavi predloge za ugodnost lesne trgovine v tržaški luk i. Težkoče, ki se ondi stavijo temu prometu, vplivajo na cene. V tržaškem pristanišču prodajajo les neopravičeni senzali in kvarijo promet protokolovanim tvrdkam. Vsled tega trpi cena našega blaga. Olajša naj se tem tvrdkam promet na železnicah. V Reki sme ležati na železnici 21 dni brez pristojbine, v Trstu samo osem dni. Carinski urad ni odprt toliko časa, kolikor časa traja delo na parnikih, nego štiri ure manj. Ti nedostatki naj so odpravijo. Pomanjkanju pomolov, obrežnega zidovja naj se pride v okom z razširjenjem luke. Resolucija je bila sprejeta. — Prof. kustosu Miillnerju se dovoli 100 gld. za njegovo novo delo »Geschichte des Getreidehandels in Krain«. — Precei dolga debata se je razvila o vprašanju nove tiskarne v Ljubljani. V nasprotstvu s poročilom, ki je me-
rilo na to, da se prošnja zavrne, ker hoče podjetnik tiskarno brez omejitve, kakor je prvotno nameraval, in bi torej taka tiskarna škodovala že obstoječim podjetjem, predlagal je svetnik g L e-narčič, da se s prosilcem o nameravani prvotni omejitvi še dogovori, kar je bilo vsprejeto. Svet nik g. Pauer je govoril za takojšnje dovoljenje, a o njegovem predlogu se ni glasovalo.
(Zglaševanje nabornikov.) Stavodolžni mladeniči se opozarjajo tem potom, da je čas za 7,gla-ševanje le še do konca tega meseca Kdor zglasitev zamudi, zadene ga postavna kazen.
(Orožne vaje deželnih brambovcer v 1. 1900 ) K orožnim vajam prihodnje leto bodo pozvani na slednji letniki: a) od vseh neposredno v deželno brambo uvrščenih vojakov letniki 1899, 1896, 1894 in 1892 razun onih, katerih skupna doba orožnih vaj presega 16 tednov; b) iz stalne armade v deželno brambo uvrščeni rezervniki letnika 1889, dalje c) domobranci letnika 1895, katerih doba orožnih vaj ne znaša 4, 1893 oni. katerih doba ne znaša 8 tednov, potem letniki 1891, 1890, 1889 in 1888 oni rezervniki, ki še niso dovršili nad 16 tednov vaj; d) letnikov 1899, 1896, 1893, 1892 in 1891 nadomestni rezervniki, iz-vzemši moštvo zadnjih dveh letnikov, ki ima že dovršenih osem tednov orožnih vaj, konečno rezervniki letnikov 1895 in 1894, ki še nimajo osem tednov, in letnikov 1898 in 1897, ki sploh še niso delali orožnih vaj.
(Olepševalno društvo) se je ustanovilo v Litiji.
(Nov poštni nrad.) Dne 1. decembra 1899 odpre se v Dobrničah nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vsakdanji vozni pošti Trebno - Žužemberk.
(Iz Novegamesta.) Mestna in meščanske gardo godba na lok priredi dne 2. decembra t. 1. koncert v prostorih »Narodnega doma« v Novem-mestu, kojega čisti dobiček je namenjen tukajšnji dijaški kuhinji. — Zaradi blagega namena je pričakovati obilne udeležbe. — Pričetek točno ob polu osmih zvečer.
(Tat Primož Keber obsojen.) Tat Keber, ki je pokradel, kakor smo poročali, mnogo stvari častniku Majstru in se s posebnim veseljem spravil nad suknje raznih sodnijskih uradnikov, je bil obsojen na 13 mesecev zapora.
(Župnik brez plače) Kje ? bi vprašal veselo dr. Slane. V Istri so take blažene, napralne razmere. V Kortah je župnik, ki že par let ni dobil nobene plače. Vsi njega napori v tem pogledu mu niso nič pomagali. »Edinost« pripomni k takim razmeram: »Vsak delavec je vreden svojega plačila, to je res, ali ne sme biti — Slovan!«
(Kaj hočemo se več!) Deželni odbor istrski je imenoval za novega stavbinskega svetnika pri dež. odboru v Poreču nekega Jos. Poscherja, ki zna laški, nemški, francoski in še celo — ru-munski. Slovenski ali hrvatski seve ne zna !
(Prodan »kazino«.) Laško-nemški »kazino« v Opatiji so prodali na dražbi za 71.000 gld.
(Tržaška Inka.) Državnemu zboru je predložila vlada načrt o razširjenju tržaške luke. Sezida se naj več »molov« in jeden most blizu ustja velikega kanala. Državna uprava se pooblasti, skleniti s tržaškim magistratom pogodbo, po kateri za to delo občina posodi državi vsoto blizu 6 milijonov goldinarjev, ki se naj plača v letnih zneskih 500.000 gld. po 3 in 1 četrt odstotkov.
(Tržaško porotno sodišče) je otvorilo včeraj svoje zasedanje. 201etni Josip Sederi iz Treimans-dorfa je dobil vsled uloma v vilo Rausomet v Opatiji in tatvine 345 gld. 50 kr. 18 mesecev težke ječe. Tovariš, ki mu je pri ulomu pomagal, je stražniku ubežal.
(Častnik Lukan zopet ušel.) Umobolni častnik Lukan, ki je nedavno ušel iz blaznice v Stenjevcu ter se od ondotne uprave poslovil z ganljivim pismom, je bil po burnem nastopu pri »Lloydu« spravljen v blaznici na Studencu. Včeraj se mu je zopet posrečilo popihati iz Studenca. Nekateri so ga videli, ko je hitel po Dunajski cesti. Doslej ga še niso dobili.
(Demonstracije proti prof. Masaryku) so se v ponedeljek zopet pričele. Masaryk je hotel pričeti s svojimi predavanji. 1200 dijakov se je na bralo na dvorišči. Dijaki bo pozdravili Masaryka z burnimi klici: »Proč z Židi!« »Proč z Masa-rykom !« »Židom se je prodal!« Prav čudno se
nam zdi, da nekateri slovenski listi vsprejemajo dopise iz Prage, v katerih se češkemu dijaštvu očita z ozirom na te demonstracije, »da ne pozna dokazov, ne pozna stvari, ne pozna resnice, ne pozna nravnosti, ne pozna človečnosti«. Da ^bi češko dijaštvo molčalo, ko njegov učitelj stopi v boj za nravnost Žida Hilsnerja, ki je poznal človečnost v toliko, da je umoril Hruzo, in da bi brez dokazov verjelo najnovejšemu zagovorniku Židov, potem bi poznalo — resnico. Čudna logika I Češki narod je duševno prerazvit, da bi sedel na limanice najnovejšega najetega proroka Židov.
(Prorok o konen sveta — zaprt.) V Munah v Istri bo vtaknili v zapor velikega proroka, nekega Jos. Klaiča iz Dalmacije. Hodil je po vaseh in prorokoval konec sveta. Tistim, ki so mu dali groš, je obljubil, da jih komet ne bo ubil, nego, da bodo prišli celi na »drugi»svet«.
(Okr.tden krčmar.) Krčmarju Jožefu Iljašu iz Šalovc na Dolenjskem so neznani tatje ukradli iz njegove kleti 17 vedrov vina. Pravijo, da je njegovo dobro vino spravilo tatove nad njegovo klet.
(Stroj prijel) je mizarja Frana Rupnika pri Matijanu in mu opasno poškodoval roko.
(Zgorelo dete.) V Solkanu so pustili v neki hiši štiriletnega otroka samega blizu ognja. Otrok
se pomakne k ognju, pade vanj ter zgori.
*
* *
(Poskušen umor v Reki.) Predvčerajšnjim je prišel iz reške bolnice delavec Angelo Rasum. Obiskal je svojo ljubimko, ki ga je pa spodila. To ga je tako razjezilo, da si je kupil velik nož, šel k nezvesti ljubimki in ji zasadil nož v prsa. Težko ranjeno so prenesli v bolnico. Rasum se je sam prijavil policiji.
(Ravnatelj zagrebških pomožnih sodnijskih uradov — defravdaut.) Ravnatelj teh pomožnih uradov Karol Čolig je zginil iz Zagreba. Predsednik dež. sodišča je dobil sedaj pismo od ravnatelja Čoliga, v katerem mu naznanja, da Be bo utopil, ker je poneveril večje svote. Čolig je poneveril 20 000 gld. Ob bregu Save so našli njegovo obleko.
(Liberalnim časopisom) na Moravskem ne cveto rožice. Letos so nehali izhajati »Literarny Listy« in »Moravska revue«, prej sta zamrli »Niva« in »Vesna«.
(Na belegrajskem magistratu) imajo velike sitnosti. Pri užitnins^em zakupu je poneverjenih 100.000 frankov. Odlične osebe bo kompromito-vane. Župana je vlada odstavila.
(Nečloveški stariši pred sodiščem) Pred dunajskimi porotniki se je pričela razprava proti poštnemu oficijalu Kučeri in njegovi drugi soprogi. Obtožena sta, da sta svojega llletnega otroka toliko časa mučila, da je vsled groznega mučenja umrl. Nalagala sta njemu in mlajšim bratom težavna dela, stradala sta jih, bila z bičem in palicami, privezovala po več dnij na klop ali v prekratko postelj. Vse nju počenjanje je merilo na to, da hočeta otroka umoriti, kar sta tudi v besedah opetovano izražala. Obravnava bode trajala tri dni. Obtožba obsega 47 pol.
(Napredne hlapce) ima Berolin. Mej njimi se je pričelo gibanje proti predrznosti od strani gospodarjev, ki jih kličejo po krstnih imenih. Pravijo, da se jih mora odslej titulirati z »gospodi«, ne pa kar na kratko z »Avgusti«, »Janezi«, ali »Matevži«._
Teletocskb m Draoiavna, poročila.
Dunaj, 29. novembra. Takoj pri pri -četku današnje seje prekinila se je seja na predlog poslanca B e r k s - a v ta namen, da se voli jeden član v grajalni odbor, ki iina soditi glede napadov poslancev Steinerja in Bernerja na poslanca Kozlovskega, katerega sta napadla s psovko: Notoričen lažnjivec. Razprava o tem predlogu se nadaljuje.
Dunaj, 29. novembra. V parlamentarnih krogih se je danes širila vest, d a m i n i -sterstvo odstopi. Clary je irn»l danes odgovoriti Cehom na njih zahteve, a dosedaj še ni dal nobenega odgovora. Govori se o preosnovi ministerstva, po kateri odstopita Glary iu Kindinger. V vladnih krogih pravijo, da te govorice niso osnovane, dasi levičarji sami priznavajo, da je v teh razmerah vsako parlamentarno delo onemogočeno.
Dunaj, 29. novembra. Politične strune so skrajno napete. Dogovori Oehov z vlado so dosedaj nepovoljnega vspeha. — Izvršilni odbor desnice se je izjavil, da podpira zahteve Cehov ter da je ž njimi solidaren. Sklenil je, voliti posebni odsek petero članov, ki natanko določi zahteve cele desnice. V ta odsek so izvoljeni Engel, Pacak, P o v š e, Kathrein, Dzieduszycki. — Zadnji čas se je razgovarjal C1 a r y z Engel-n o m in B i 1 i n s k i m, kateri je Claryju naznanil sklepe desnice. Sinoči je govoril C 1 a r y z B a r n r e i t h e r j e m, S t u r k-g h o m. H o c h e n b u r g e r j e m in G r o s-s o m. Tudi Ohlumeeky je prišel na Dunaj ter govoril s Korberjem.
Dunaj, 29. novembra. Krakovski ..Czas" poroča, da so se poljski člani izvrševalnega odbora desnico odločno izrekli proti obstruk-ciji in zato, da se nujno rešijo stvari, ki so za državo neobhodno potrebne. — „Czas" svari Cehe in Slovence pred obstrukcijo, ki je imela smisel za manjšino, ki pa je za večino smešna, kar kaže le onemoglost večine. — Temu nasproti se čujejo glasovi: Najvažnejša državna potreba je ohraniti desnico, ki reprezentuje Avstrijo in njene narode, in ker nastane popoln kaos, ako se desnica razdruži.
Dunaj, 29. novembra. Knez Alfred Win-dischgraetz je bil danes pri cesarju v avdi-jenciji. Temu dogodku pripisujejo politično važnost, ker se čuje, da hoče Windischgraetz posredovati mej čehi in Nemci.
Dunaj, 29. novembra. Poslanec J a n d a in Začek sta stavila nujni predlog, da se takoj odstranijo vsi žendarmi, nastanjeni na češkem in Moravskem, ki niso zmožni češkega jezika. Za svoj predlog zahtevata prednost pred vsemi drugimi predlogi.
Dunaj, 29. novembra. V poslaniških krogih se govori z vso gotovostjo, da je mladočeški klub sklenil obstrukcijo, o čemer je baje načelnik dr. Engel obvestil parlamentarno komisijo desnice.
Dunaj, 29. novembra. Enketi deželnih glavarjev je predložila vlada načrt zakona, ki se predloži deželnim zborom, s katerim se deželam priznava pravica, da smejo od vsakega hektolitra alkohola pobirati po 10 gl. deželne doklade.
Dunaj, 29. novembra. Budgetni odsek je v nadrobni razpravi vsprejel nespremenjeni vladni načrt glede uravnave plač državnih služabnikov ter dodal nov odstavek glede zavarovanja za čas bolezni provizornih in pomožnih služabnikov.
Tojska t Južni Afriki.
DanaSnja angleška poročila z južno-afriškega bojišča se vendarle v toliko ujemajo z včerajšnjimi, da potrjujejo umikanje Barov proti severu Natala in prodiranje angleških čet proti Colenso oziroma Ladysmithu. Kak namen imajo Buri pri tej svoji spremenjeni akciji, doslej na podlagi angleških poročil nihče ne more soditi, zdi se pa
vendar, da so prdšli iz ofenzive v hvaležnejo de-fenzivo in da si bodo zato izbrali najprej ugodne postojanke ob reki Tugela, pozneje pa, ko bi jim tu izpodletelo, najzanesljivejo gorsko mejo na severu Natala.
Nasprotno je pa prozoren namen Angležev vsaj za prvi hip. Osvoboditi hočejo na vsak način baje še vedno 6—7000 mož močno armado generala Whiteja v Ladysmithu in potem z združenimi močmi ugonobiti nasprotnika. Pri tem bo pa general Buller skušal osamiti posamne burske oddelke, da jih potem ložje premaga. Ta poskus je pa seveda zelo drzen, o čemer ga bržkone pouči večja bitka v bližini Colensa, katere je vsak hip pričakovati.
Tudi »zmagoslavni« general Methuen baje prav pridno prodira proti Kimberleyu, akoravno še sam ne ve, kaj se je zeodilo z njegovim 9. polkom. Zasedel je neki že Honeynestkloof, 20 km severno od Graspana, kjer se je bila minolo soboto zadnja usodna bitka.
London, 29. novembra. General Buller brzojavlja iz Pietermaritzburga, da je v La-dysmithu vse dobro. Nadalje pravi general, da so izgubili Angleži v bitki pri Graspanu, ki se oflcijelno imenuje bitka pri Enslinu, 198 mož. — Nadalje naznanja general tudi izgube 9. lancierskega polka, vsled česar je dozdevno odstranjeno domnevanje, da bi bili ta konjeniški polk zajeli Buri.
London, 29. novembra. Nadalje naznanja general Buller, da sta umrla dva pomorska častnika, trije so pa ranjeni. V nedeljo je bil ranjen jeden poročnik.
Umrli no:
27. novembra. Marija Verovšek, vrtnarja žena, 30 let, Marije Terezije cesta 1. jetika. — Marija Boltz, zdravnika vdova, 75 let, Marije Terezije cesta 1, ostarelost.
V bolnišnici:
23.	novembra. Pavel Slabina, delavec, 60 let, ostarelost.
24.	novembra. Franc Milavec, pisar, 50 let, spridenje trebušnih delov.
25- novembra. Marija Florjančič. zasebnica, 53 let, jetika. — Anton Merhar, dninar, 34 let, jetika.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opazovanju
Stanje barometra r ram.
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Nebo
11,

28| 9. zvečer | 743 7 | 16 | brezv.
jasno
„QI 7. zjutraj I 743 5 1—34 H 2 popol. | "42 8 | 7 3
brezv. I megla I sl. jug I jasno | Srednja včerajšnja temperatura 2 7 . normale: 0 9".
00
Vinske sode
različne, majhne in velike, stare in nove
pro daj a
J. Buggenig,
sodarski mojster, 9to 3-l Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
TiflVllP 8 katerimi more vsakdo barvati razno blago-Ult/	suknu, platno, volneno blago, svilo, zastore itd.
ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11—8
Slav. občinstvu ljubljanskemu in na deželi uljudno naznanjam, da sem zopet začela izdelovati dobroznane
kranjske klobase, kakor tudi krvave in jetrne klobase, klobasice za peči in mrežno pečenko (Jungferbraten)>
ter prosim slav občinstvo, da mi podeli svojo naklonjenost in svoje zaupanje.
Naročila na vsakovrstne klobase pošiljati je na Mestni trg št. 25, II. nadstopje. Iz prijaznosti pa sprejema tudi za-me naročila gosp. J. C. Praunseiss, trgovec z delikatesami.
929 3-2
S spoštovanjem
Barbara Kopač.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra ee^ta A t. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega ln solidnega
blugu po nizkih ceunh. Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 71
_ ____
OOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOJ
Zajamčeno pristno vino
prodaja
»Vipavska vinarska zadruga'v Vipavi
nad 56 litrov po 22 do 25 gld. hektoliter v Postojno po stavljeno. Večjim odjemalcem ceneje. To vino se sme rabiti tudi pri sv. maši
Posode naj se pošiljajo špediterju gosp. Matej Burger-ju v Postojno.	924 3-3
>oooooooooooooooo<
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
etekte in druge vrednostne listine
po dnevnem knrzn.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
,HA1VMA Maks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto),
obresti od dne do dnč po 4l/«%. Poštno - hranilnlčne poloinioeso na razpolago.
I > u n a j s k a borza.
Dnč 29. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.	40	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	15	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......116	»	60	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 99	»	50	»
Ogerska zlata renta 4%.......116	»	60	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»	25	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	907	»	—	»
Kreditne ddnice, 160 gld..............377	»	—	»
London vista...........120	»	72 V
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.	69	>	05	»
20 mark............11	»	79	»
20 frankov (napoleondor)...... 9	»	67'/»»
Italijanski bankovci........45	»	10	»
t kr. cekini..................5	»	69	»
Dni 28. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . .	168	gld.	25	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	166	»	26	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....204	.	75	.
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	80	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	»	25	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	25	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	—	»
Posojilo goriškega mesta.......—	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96	»	—	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	209	»	50	»
» » južne železnice 3°/0 .	168	»	75	»
» » juine železnice 5°/0 .	118	►	—	»
» » doleniskih železnic 4°/„	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld............202	gld	50	ki..
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	80	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	.	—	»
Salmove srečke, 40 gld........86	»	75	►
St. Gendis srečke, 40 gld.......85	»	—	>
Waldsteinove srečke, 20 gld............—	»	—
Ljubljanske srečke.........25	»	—	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	149	»	50	>
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3060	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	421	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70	»	—	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	101	»	40	»
Montanska družba avstr. plan..........278	»	—	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	200	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ............127	.	10	»
Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EBCU R"
I., Mfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
HjS~ Pojasnila "TEJS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jf 1 n v 111 o,