|> It O I. E T A R E C JE |>EI.ti ki za finance. Od cObora CIO, ki mu načc!'juje J. L. Le-u is, je dobila $100,000. Kapitalistični listi iz teh ob-dolžitev »Cilepajo, in kongres- nik Dies jrm to pritrjuje, da je namen komunistične stranke v danem momentu »proglasiti s svojimi odborniki v vodstvih unij generalno stavko, tej bo sledila civilna vojna in nato pa nasilno strmogf.avi j en je vlade. Nastala bo komunisftična diktatura. Just like that. Ne va most te kampanje, ki ji prilivajo olje na ogenj otročari je komunistov, je, da bo kongres sprejel razne zakone, navidezno sicer proti komunistom, a v resnici proti unijam in vsem delavsikim političnim organizacijam. Nemški novinarji na fronti so izpostavljeni smrtni nevarnosti bolj kakor vojaki. Poročilo iz Berlina z dne 26. aprila trdi, da je bilo do omenjenega dne na bojfcčih ubitih že 23 nemških časnikarjev. Vseh skupaj je na frontah le par sto. Ako bi bili tudi vojaki v smrtni nevarnosti v enakem raa-merju, bi Nemčija izgubila zdaj še nad milijon mož. Morda pa je bilo vladi na tem. da ae i»nebi svojih novinarjev predno jih bi začelo mikati poročati resnico. Stavka Newspaper guilda (CIO) pri Hearstu v Chicagu je končana. Trajala je sedemnajst mesecev. 115 .'avkarjev sc je vrnilo, a za vse ni bilo mesta, ker je med tem en Hearstov list v tem meatu prenehal. Jurisdikcijo nad delavci pri Hearstu si lastita Chicago Nevvspaper Guild (CIO) in AFL. Kompromis določa, da se o pripadnosti izvrši glasovanje ne pozneje kot v 180 dneh, ki ga bo vodil National l*abor Relations Board. Medsebojni boj med spornimi unijami se bo torej vzlic poravnavi nadaljevat! do volitev. Nizozemska, ki je v nevarnosti nemške invazije, kakor je bila Norvežka, in je Se zmerom tudi Švedska, Belgija, Madžarska in Jugoslavija, je uvedla od proAle n**lelje naprej cenzuro, čimdalj bo trajala vojna, bolle bila ob tej priliki upet premajhna. Meti udeiieženci je bilo kakih 100, mogoče tudi do poMrug sto Hrvatov. Naj privlačnejše točka je bila kajpada operna pevka Zinka Milanov. (Ocena Jporeda, ki jo je poslal Zvonko NcAak, bo v prihodnji številki.) Klub št 47 priredi majsko slavje 5. maja V ftovenikem domuvSpring-fieldu, Ml., ipriredi v nedeljo 5. maja majsko slavje klub ŽL 47 JSZ. Spored se prične popoldne. Dvojno slavje v Detroitu V nedeljo 5. maja bo v SND v l>eoril proti raiketirjem in graf-terjem v unijah. Toda kapitalistični ti-*k ga ni v tem prizadevanju nikdar podprl. Kajti čimveč poltenih, socialistično mi.stiečih unijskih voditeljev bi bilo, toliko težje bi bilo kapitalističnim interesom ribariti v kalnem. Razredna zavest najboljše jamstvo Profit a željnim mogotcem ni za poštenje v unijah. Se manj pa sovražijo, kajti DE- VOJNA JE SILOVITO DRAGA STVAR TUDI ZA BOGATE DEŽELE Vrhovno sodišče in stavke Posamezne države, okraji in občine sprejemajo zakone in ordinance za omejevanje stavlr.' Nekatere so sprejele drastične odredlbe za odpravo piketiranja. / Vrhovno sodišče je nedavno z vsemi proti enemu glanu razveljavilo eno postavo, Id je prepovedovala prketiranje, in eno ordinanco enake vsebine. Piketiranje je ustavna pravica ljudstva,r je rekla večina sodnikov. —« ^ ; t«> To je zmaga za unije. Ampak navzlic temu, da je vrhovno sodišče potrdilo stavkarjem pravico piketirati, bo to prej ko slej vseeno nevaren poseli toliko časa, dokler bp (politična oblast v rokah izkoriščevalcev. Socialna zaščita Ogromna veČina otrok, rojenih v dejavskih in kmečkih družinah, je obsojena ostati v delavskih in kmečkih družinah. Tolatba, da ima vsakdo v tej deželi (priložnost postati Henry Ford, alf vsaj predsednik Zed. držav, ne velja. Zato je pametno, da se delavci takoj v mladosti zavzamejo Ščititi priboritv« svojih prednikov in nadaljevati z borbo.za resnično socialno varnost vseh, ki se preživljajo z delom. (Nadaljevanje s 1. strani.) nji z njimi težko kaj kupi. Angleški, francoski, in enako a-meriški denar pa je vreden enako na Kitajskem, kakor doma, ali v Nemčiji, ali kjer koli. Koliko časa še? Vprašanje je, koliko časa bo Anglija še mogla vztrajati s svojo denarno enoto. Nemčija se je te brige že iznebila. Zlata nima, morda le Še kaj malega, v mednarodni trgovini pa si pomaga z izmenjavanji. Ti prodaj meni krompirja, jaz ipa ti dam v zameno recimo zobni prašek. Vsa trgovina Nemčije z inozemstvom se ravna po tem pravilu. Funt šterling v opasnosti Anglija na drugi strani hoče ohraniti kupno moč svojega denarja v mednarodnem obsegu. Ampak vojna in oboroževanje preti tudi njo pognati v iste denarne malopridnosti, v kakršnih je danes Nemčija. Neki angleški državnik je v parlamentu izjavil: "Mi smo kakor človek, ki zasluži $25 na teden, a zapravi jih $60 na teden. Bankrot je neizogiben zanj in za one, ki m«u posojujejo." Prebivalstvo v Angliji je že zdaj silovito obdavčeno. Enako v Franciji. Nemčija in Italija sta na boljšem, ker lahko uporabljati milijone ljudi ne da jima bi bilo treba kaj plačati. S tem se veliko prihrani. Nevarnost AngMji in Franciji torej ne preti samo z nem- ških front in na morju, pač pa še posebno od znotraj. Kajti Čim pade funt šterling v Angliji in po ostalem svetu, in francoski frank, bo vojna za Anglijo hi Francijo izgubljena, tudi če jO Hitler prav tako izgubi, kar se bo najbrže tudi zgodilo. * | / j t # t * i • Borba za prirodne vire Vladi v Parizu in Londonu si ne ustvarjati iluzij, s kakršnimi o pa j a svet Berlin. V demokratičnih deželah je težko lagati, ker ima tudi še kdo drugi kakor vlada pravico "govoriti k stvari**. Edino, kar jima je v prilog, je, da čim bolj bosti o-gradili Nemčijo z blokado, toliko laglje si bosti nadomestili izgube po vojni. Z* ekonomska sredstva in sirovi ne Francija in Anglija nista v stiski. Sedanja vojna se vrši pravzaiprav radi pri rodnih dobrin. Nemčija, Italija ln Japonska jih imajo premalo. Ker so vse te tri dežele močne, so se odločile silama zahtevati bogastva od "pd-sedujočih" dežel. Ako zmagajo, svetovni mir s tem ne bo rešen in prej ali atej pride spet nova vojna. Anglija in Francija sta torej res v opasnosti. Kajti če v tej vojni propadeti ekonomsko, ali pa na fronti, bo njunih imperijev konec. Na njunih (posestvih pa se bodo zasvetili zmagoviti imperialisti. Končno besedo pa bo imelo enkrat ljudstvo. Menda ne bo zmerom trpelo sistema, ki mu prizadeva tolHko gorja. sprotnikih. To ni navadna 35-letnica, ampak jubilej nagega delavskega glasila, ki ima v razvoju našega naroda v tej deieli dovinsiki pomen. Lahko je vzdržavati list, ga širiti in večati, ako ima velik kapital, ali bogate podpornike, ali imovite organizacije, ki ga financirajo. Proletarec ni nikoli spadal med take liste. Vedno je bil odvisen edino od zavednih delavcev. Vsi dohodki, kar jih je imel, so prišli iz delavčevega zaslužka, ali z delavskih priredb in iz blagajn naših klubov in društev. Ker pa so vsa ta sredstva skromna, je bilo Proletarca toliko težje vzdržavati. Chas. Pogorelec je sporoči*, da ostane med nami nekaj dni. Poskusil bo svojo srečo v [pridobivanju novih naročnikov. Včasi je bil Proletarec v Detroitu že jako razširjen. Ni vzroka, čemu jih ne bi ob tej priliki dobil par sto novih. In dobil jih bo, če bomo svojo naprednost demonstrirali na ta najboljši način. Saj vendar Proletarec to oporo in priznanje zasluži! Kaj pravite, Detroitčani, mar ne bo najbofljše, ako se odrežemo tako, da bomo spet lahko rekli: Proletaree je v naši naselbini razširjen kakor v nobeni drugi v tolikšnem številu! Saj je to naš list in nam služi. Kadar vas Chas. Pogorelec obišče in (povabi v krog naročnikov, prihranimo mu čas za nadaljne obiske s tem, da se vsakdo, ki še ni naroden, vpiše med naročnike brez izgovarjanja. Pomislimo, da če je bil 35 let v stanju vztrajati v borbi za deiavske koristi, ga mora biti pač vredno čitati in podpirati. Ne ovrrajmo agitacije zanj z očitki o pomotah, češ, s tem in z onim, kar piše ali je ipisal, se ne strinjam, tu pa tam da je bil v zmoti itd. Glavno je priznati, da list v celoti služi delavski stvari in tej se ni nikdar izneveril. Saj se tudi med seboj v vsaki stvari ne strinjamo drug z drugim, toda vzlic temu deiujemo skupno. Razlike v mnenjih v časopisih so torej le odsev različnih mnenj in nazorov med nami. Če pa pride kdaj tako da bomo vsi enako milili, bo tudi naš list na enakem mestu. Do tedaj pa je nam potrebna večja in boljša izobrazba, izpopolnjevanje organizacije in jača-nje delavske zavednosti. Torej če hočemo, da naša naselbina spet zaslovi kakor nekoč, jačajmo svoje aktivnosti pod okriljem kluba, na prosvetnem polju in na vso moč tudi v agitaciji za Proletarca. Če to storimo, bo rezu Kat tako dober, dfc bomo z njim presenetili ne le Chas. Pogorelca, ki bo a-gitira»l med nami, nego vse naselbine. To nam .bo v rponos, kajti svesti si bomo, da smo jubilej 35-letnice Proletarca dostojno proslavili. Po slavju bomo imeli plesno in prosto zabavo ter dobro postrežbo, za kar bo skrbela u-prava SND, ki tudi želi uspeh temo slavju. živel simbol delavskega maja. SHava Proletareu ob njegovi 35-letnicil Pozdravljeni vsi, ki verujete v zavednost in solidarnost vseh delavcev! Na Svidenje v nedeljo 5. maja (pop. v SND! Za pripravljalni odbor, Anton Jurca, Math Urbas, Anton An-žiček. Pise IVAN JONTEZ Predzadnjo nedeljo sem po-, umetnina in žgoča ob.odba veselil pomladanski koncert eu- leka;pitali»tičnegu sistema, k. v clidskega moškega pevskega svojem nenasitnem pohlepu ti-* " ra ljudi na stopnjo brezprav- nih beračev. l#o£**no pa tu li poudarja, da se je Amerika naposled prebudila in da je nu pohodu, da odpravi, izkorenini vnebovpijoče krivice, zagreš?-ne nad njenim ljudstvom, ki mora sredi največjega izobilju v zgodovini i&lcve§tva stradati in propadati v pomanjkanju. Spričo tega ni seveda nič čudnega, da so se amerUki velefi-nančni interesi, zlasti še v Ca-liforniji, z vsemi štirimi ogoK »-no borili proti f Umiranju Stein-beekovega romana iin ga skušali preprečiti. Čudno bi bilo, če bi se pijavke temu ne upirale, saj ta film do nagote razgalja njihovo ostudno, za družbo po- zbora "Slovan", ki je po letih sicer še mlad, vendar v naši naselbini splošno priznan in priljubljen venske književnosti, o kateri j« tu»di predaval. Predavatelj je v lepi, poljudni besedi h a kratko orisal poitgmek in razvoj naše sicer še rtilade, a valic temu izredno bogate književnosti ter navedel njsne glavne nositelje. Prav zanimivo predavanje. Ude.ežba je bila lepa, namreč odero« petdeset poslušalcev, toda večinoma ien-j ki sicer ni fihnirala te stvari iz kakih socialnih motivov*, temveč zato, ker je pač konkurenca na filmtnkem polju izredno ostra — zasluži laskavo priznanje, ker se ni ustrašila pritiska velefinančnih modulov, temveč kljub njihovemu srdu lrlmala ta pretresljivi socialni dokument sodobne Ameriki. Zanamci, ki bodo videli ta film. se najbrž ne bodo mogli dovolj ! načuditi nebeški potrpežljivosti ameriškega ljudstva naših (dni, ki se jim bo^rejkone videla prav tako nerazumljiva k/)t nam, ki vidimo ves blazni ne-jzmise) pomanjkanja (poleg natrpanih shramb in obloženih miz. Več takih filmov, pa se bo Amerika hitreje zbudila iz svoje nevarne apatije! V Collinwoodu se počasi, a stalno pomikamo naprej. Klub št. 49 je pod svojim novim vodstvom v treh mesecih narastel z 18 na 33 dobrih članov. Tudi klub št. 27 zadnje čase lepo na-j preduje. Sezona predavanj je zaenkrat končana in naše glavno delo je zdaj razpečavanje Majskega Glasa in pripravljanje na zbor Jugoslovanske socialistične zveze. Razbijanje družin na Češkem "Vsi državni nameščenci in vsi drugi v javnih službah, ki so poročeni z Židovkami, se morajo ločiti, ali pa jim bodo službe vzete," se je glasil kratek vladni ukaz. Ker je na češkem veliko Zidov, ki so se prilagodili Čehom in se pomešali z njimi, je ta ukaz prizadel zelo veliko ljudi. Vsakdo, ki se ne rae-poroči bo zaznamovan in vržen iz službe. Kje si naj išče drugo delo? In če se razporoči, zavrže s tem ženo in otroke, ki po nacijskih postavah ostanejo zaznamovani, ker so mešani z "nečisto" krvjo Židov. V pomoč bednim V Zed. držav ah je bilo zbranih v 6. mesecih v pomoč beguncem ter drugim žrt^Tni vojne v Evropi in v Azijf nad devet milijonov dolarjev. Cemu tisti, ki venomer darjajo svoj radikmlizem, niso tudi aktivni za radikalisem? Tole mi ne gre v glavo? Belgija pripravljena Izmed n eat rahli h dežel, ki je zdršema v pričakovanju nemškega napada, j« tudi Belgija. Za obrambo ima mobiliziranih 700,000 mož. skega »ipola; moških nas je bilo' samo sedem, tako, da nc vem, ali se naše žnn>ke bolj zanima-ja za slovensko literaturo, ali se naVi možaki in fantje^ boje žensk. Progresivnim čestitam k lepo uspelemu predavanju! Te dni sem videl film Grapes of VVrath, ki ga je posnelo po Steinbeckovem mmanu istega imena filmsko podvzetje 20tih Cen4ury Film Corporation ter si i njih zaslužilo hvaležnost vseh socialno čutečih Ameri-kancav. Film je velika socialna Čemu toliko pristašev demokracije rajše verjame Hitlerju, kakor pa njegovim nasprotnikom? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Sedaj je v Šolskem drevoredu v Ljubljani ena vrata mesarskih stojnic več kakor takrat. Naravno, saj je tudi prebivalstva, brez jHizneje pridruženih predmestij, kakih dvajset tisoč več nego pred onimi leti. Namesto starih "i>ortableM, s platnom pokritih stojnic, so sedaj v primeri z nekdanjimi res napredovale. So sicer Ae zmerom zložljive, ampak vendar le hišice, mate, enosobne hišice, narejene boljše, s težjega lesa. kot pa portable hiše in garaže, ki jih prodaja v USA na primer S«*ars, Roebuck aml Co. Ampak snage, kakršne smo navajeni« v mesnicah v boljAih predelih ameriških mest, tam še vseeno ni. Mesarjem in mesaricam ni sicer ničesar očitati. So umiti kakor najbolj snažni v naših mestih. Oblečeni svojemu poklicu primerno in trgujejo kakor je pač ofoičaj. Nekateri imajo izibrane mesnine celo v steklenih predaih toda brez hladilnih naprav. K< nastopi tržna ura, mesnine raz-k/že, v zraku, kakršen pač je zunaj. V (poletju soparica, pozimi dostikrat silovit mraz, n Ljubljanice, ki teče tam mimo, pa se v zimskih j ut rib dviga ledeno mrzla megui. "I>a. glej," sem dejal Angeli, "ta dva imata nekaj mesa celo zamreženega, da muhe ne morejo zraven." "In napisi, jih vuH5? Takrat jih še ni bilo." Skoro na vsaki stojnici je bil napis. Tikail se je odjemalcev. "Meso otipavati je zabranje-no. ln sem ji pravil dalje: "Včasi je vsak koe mesa otipa k) ovajset. trideset žensk, predno ga je morda enoinštirideseta kupila." "šališ se," je rekla. Pa sem videl, da se je nekam zazrla. Oči so ji obvisele na nasprotni stojnki od or.c, ki sem jo ta moment jaz ogledoval. Dve služkinji sta se ustavili ob nji s svojima tržnima vrečama. Gospe sta bili z njima. "Milostijive gospe, s čem \am smem postreči," je vpra šala na vso moč vljudno mesarica. Ne prva ne druga gospa se ni ozrla nanjo. Obe (pa sta pridno otipavali kose mesa, prijemali v roke lažje kose in jih o&ledavaT.i, kakor da se more na ta način na njih bogve kaj dognati. "('emu je tam tk«ti napis?" me je vprašala žena. "Kateri napis?" "Nu, oni, na kakršne si me prav kar opozoril!" Razumel sem. Miloetljive se sploh ne zanimajo za napise. Vsaj na mesarskih stojnicah jih niso navajene. Prva gospa je vrgla kos mesa, ki ga je ogledovala, naaaj na mizo in rekilia mesarici: "Gospa, nič primernega nimate da nes. Druga je potožila na stojnico svoj kos in nadaljevala jx>menek s avojo tovari&ico. "Nu," me je dregnila Angela s komolcem. "Rekel si, da so mesarske stojnice v Ljubljani od takrat jako iziboljtali." "Tvoja sestra Pepca prihaja," me je opozorila. Menda je prisila kupovati. Tudi ona naju je ugledala, in sem ji pojasnil gltde vseh teh stvari, napisov itd. Ker je zgovorna, je obgo»vo-rila mesarico in ji izrazila začudenje moje žene in s smehom i,)ojasnila moj6 opazke. "Saj bo pri naa s časoma tudi bo jše," je rekla prodajalka. "Mesto ima klavnico, pa govorimo, čemu ne bi zgradilo za nas ob Ljubljanici tudi mesnico, v kateri bi lahko vsak me-*ar namesto svoje stojnice imel woj predel. Vse, prav vse, se da urediti," je rekla. Ko je spet neka milosti ji va po kratkem o-tlp*vanju iKiiLa, me je vprašala. kako je s to obrtjo pri naa (v Ameriki). Pravila je, da u-tegne včasi na predavanje mesarske zadruge, kjer je slišala >.t marsikaj o ameriški mesni industriji, a o naši snagi se predavatelji niso hvalili, je rekla, šele poznejša leta ste jo dobili. Spet je dospeti* k stojnici mi-lostljrva s služkinjo in zopet se ie iponovilo: "Gospa, s čem vam iahko postrežem?" In je naštevala mesnine, kazala s prstom po mizi in kajvljih in jih hvali-a. Napravi a je dobro kupčijo. Za nas se ni več zmenila. Sestra pa se mi je na vso moč smejala, češ, mar ai "mesarski plač" res že tako poizabil, da se ti zdi drugačen, nego je bil? "Je drugačen. Ze zato je drugačen, ker tu prodajajo sedaj za dvajset tisoč ljudi več nego takrat." Glede snage pa je imela mesarica v Šolskem drevoredu prav. V naši deželi (Ameriki) je bilo pred par desetletji presneto malo čednih mesnic. V malih me*4rh so bile Ae vse bolj nevarne Človekovemu žeUrflcu kot pa kdaj koli mesarcke stojnice v glavnem mestu tftoven-*ke dežele. Kajti higijena v USA je v resnici napredovala šele v zadnjih dveh desetletjih. Prvo kkuvnico sem videl v Ljubljani, ko sem brl ie otrok. Vsak mesar je pripeljal goveda, teleta in praAiče v njo, pa tudi konje so menda klali v nji. Seveda take, ki bi morali vsled starosti ali poškodb itak poginiti. Ampak najrevnejšim je bilo tudi konjsko meso dobro došlo. In jim je iprav tako *e danes. Drugo klavnico sem vided v Leadvillu, Colo. Bila je majhna, primitivna, a vendar so v nji poklali mnogo živine. Snaga v nji ni bila nič kaj posebnega, tudi kar se klavnic v sploAnem tiče, toda zrak je bil gorski, voda studenčna, hlad ponoči tudi v poletju in mrčesa pa vsled tega jako malo. Tiste klavnice ni več že nad trideset let. Prvo moderno sem videl v Denverju, Ljudsko štetje je veliko podvzetje t jr Letoinj« ljudsko Juti« »apr«daja, pravijo tl«wl. Vali« kaj- "•"j« nekaUrik reakcionarnih rapublikanca* i* demokratov, ki •© — po-»bno hudoTali proti rpraianju o dokodkik. ao lj«dja radi dali pojasnila M« »Pniaaja. N« gornji alikl Je skapiaa «sl«ftkattaav lataJajaga drugo v Omahi, v Chicagu pa sem ai j iti usedal leta 1914. Klavnice sicer ne spadajo v potopise. A ao vendar ena izmed najvažnejših stvari na svetu za preživljanje Človeka. ljubljanska je zelo prenovljena. Ustanovljena je bila leta 1881, Prej je laihko klal vsak mesar doma. Nekdanjih "Zidano vrh (Predovk;evih) hlapcev, ki so bili v<6asi njeni "gangster-ji", že davno ni več. Ima umetno ledenico in hladilne naprave, nove čistilne atroje, izdeluje umetni led in je sptoh ama-trana za moderno podvaetje. Ako upoštevamo, da se v centralni Evropi skoro vsako mesto vzdržuje s pridelki svoje okolice, tedaj je treba priznati, da je ljubljanska klavnica za svoje potrebe dobro urejena in opremljena. Primerjati jo v čemerkoli kaki čika&ki klavnici hi bilo krivično za Ljubljano. Kajti čika^ke so industrija velemesta v središču ogromne a-grikulturne in (živinorejske dežele. Mala klavnica v Ljubljani pa je le ofcrtnija, v kateri do- poMII posamezni mesarji, kakor nekoč. V nji lahko zakol jejo na dan 100 komadov goveje živine, 300 praAičev, 300 telet in precej druge živine, na pr. ovac itd. Ljubljanska mostna klavnica u posluje v najboljšem času kakih 40 ljudi. Dela jih v nji seveda mnogo več, ampak to so mesarji, njihove žene, pomočniki in drugi, ki jih smejo najeti, da jim pomagajo. Poleg ljubljanske so v Sloveniji še tri klavnice, vae na Štajerskem, in sicer v Mariboru, Celju in Ptuju. V ostalih krajih koljejo živino doma. Nekaj z dovoljenjem higijeničnih oblasti, drugo pa pod roko. Značilna je klavnica v Celju. V nji živino najprvo omotijo z električnim tokom, potem ftele jo zakoljejo. Zanimale so me tudi raizme tovarne sadnih konzerv, mlekarne, sirarne in druge. Nekatere so prav skrbno negovane in zares trgovsko upravljane. Druge le za vsakdanje potrebe odjemalcev bližnjih krajev. V Ljubljani na primer je tuftčU-nka riža, ki je družba z omejeno zavezo. V Ameriki se za taka pod vzet ja niaem nikoli zanimal. V Hočah pri Mariboru je tovarna čokolade. Seveda nič sličnega, kakor recimo v Hersheyju, Pa. (Najbrže v sedanjih razmerah Ae tiste ni več.) Včasi v kakem dtovenakem časopisu v Ameriki čitamo, da prodaja in racrpoiilja ta in ta tovarna "pristne" kranjske klobase, šunke, "danke" itd. V resnici lepo podjetje te vrste ima v Murski Soboti Josip Ben-ko. Ima svojo klavnico, hladilnice in izdeluje umetni led. To seveda ne bi nič pomenilo, pač pa drugi produkti, kot klobase, salame, prekajeno meso "na praški načm", mesne konzerve itd. Odjemaflce je imelo to podjetje tudi v inozemstvu. (Kako je sedaj, ne vem.) Moj prvi tovariš pri delu v majni v Leadvillu, CoJo., je bil John Strmole, doma iz 9tične. Pa sem se ob tej priliki zanimal za njegov rojstni kraj. Tudi v Stični je mesna "industrija". Obratuje jo cistercijandki samostan. Zanimivo: naziva jo jo takole: "Stiftka mlekarna in Sti&ka mesna industrija". Nedvomno je ta samostan znan tisočem v tej deželi, ki so priSKi sem iz ondotnih krajev. Prijatelji strških menihov trdijo, da so storili za ljudstvo na Dolenjskem veliko dobrega. Tudi nasprotniki jim priznavajo zasluge. Po vsi Sloveniji dobite raizne obrate, ki so označevani za ži-vilno (hranilno) industrijo. Nobenega velepodjetja ni med njimi, teda producirajo dovcf.tj za domači ti g, prebitek pa gro v inozemstvo, največ v Nemčijo in Italijo. Ampak če bi si mogli ljudje s svojimi dohodfki privoščiti kolikor bi v resnici »potrebovali, ne bi za izvoz ničesar ostalo. 1 (Dalje prihednjič.) Vojno je droga ' Anglija je potrošila od lanskega septembra do sedaj za vzdrževanje svojih vojnih operacij v Evropi in drugje nad dve milijardi dolarjev. RAZNOTEROSTI |$ KONVENCIJE SOC. STRANKE Bridgeport, O. — Ko bodo te vrstice priobčene, bo naša majska prireditev že minila, ako jo ne »bo preipffcčila pohoden j. V tednu z dne 14. aprila je deževalo vaaik dan razen enega, posebno pa 18. in 19. aprila. Ze v prejAnjem poldrugem mesecu je reka Ohio Štirikrat naraste, ipned P*r tedni na primer na 38 čevljev, kar je 4 Čevlje čez točko za poplave. Dne 20. aprila pa ao se vsi potoki spremenili v deroče reke in prestopili struge, redta Ohio pa je v nedeljo ob 4. zjutraj narasla že nad 42 čevljev in poplavila vse nižine. Tudi nekaj naših rojakov je bito prizadetih, najbolj Frank Vočko, on te parkrat letos, d-inigi pa omenjeni teden prvič. V društveno dvorano nismo mogli razen daleč okoli, ker j# bila ipot globoko pod vodo. Vsled tega seje našega kluba nismo mogH ob-državati v dvorani. Kolikor članov je moglo priti, so se zbrali na mojem domu in u krenili vse potrebno za nafto majsko proslavo in pa glede priprav za konferenco, ki bo v nedeljo 26. maja ob 10. dop. na farmi s. Škofa v Bartonu. Naravno, da nas je radi po-vodnji skrbelo tudi za naše majsko slavje. "Kaj če voda v par dneh ne upade? Mnogo našega truda bo šlo zaman", smo ugibali in urpali, da ae bo voda in vse drugo dobro izteklo. Ves obrat cestnih železnic je sedaj (22. aprila) ko to pišem še ustavljen. Tudi industrije v nižinah so prizadete. V soboto 20. aprila je bilo zaprtih prometu 72 cest v državi, dokler niso uredili "detours". Piše JOSEPH JAUCH, Cleveland, 0. Dne 6. aprila smo ae zbrali v VVashingtonu, D. C., na konvenciji ameriške socialistične stranke. Jaz sem bil član ohij-ske skupine delegatov. Izvolil žalo glasovanja, ali pa ao bili izven dvorane, ko smo sklepali o tem. k 4 Jaz sem glasoval za resolucijo manjšine. Enako sem vi- me je klub št. 27 JSZ. Smatram del, da je storil a. Anton 2agar, za avojo dolžnost poročati o ki je sedel pri drugi mizi. An-svojih vtisih tudi v Proletarcu. | ton Garden pa se je glasovanja ne le na aeji kluba, kajti kon- vzdržal. Naročite ai Majski Glas. Posamezna številka stane 2Sc. , < Opazko glede Snoya v eni prejšnjih številk ne vem kako bi vzel. Držim se 'kolikor morem, da ohranim vsaj za avojo osebo delavsko zavest. To bi lahko bila povest za celo knjigo, človek mora pač po tmjevi poti. Plotovi so na vse strani. Belil ai lase v naporih, da vae premosti*. A ko smo bili mladi, na take težave nismo toliko poraj-tali. Na drugi strani vidiš pri onih, ki ao na obe atrani napredni, pa njihove napake, tako da navsezadnje nimamo drug drugemu kaj pretibacivati, razen da delujemo po avojih močeh za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Joaeph Snoy. Aktivnosti collinwood-skego kluba Cleveland, O. — V Proletarcu je bilo že poročano o predavanju, ki ga je imel s. Math Pe-trovich na zadnji redni seji kluba št. 49. Pretekli mesec smo zopet sprejeli dva nova člana, poznana drufctven »k a Peter &ber in Andy Boiič. Oba sta ie prilično mlada in fejM fanta. (Sedaj imamo v klubu tri Božiče). Na omenjeni seji bi imeK sprejeti Se pet drugih kandidatov, med njimi tudi poznamo kulturno delavko in gl. predsednico Progresivnih Slovenk M ni. Ktinc, toda kandklatje se radi zaposlenosti niso mogli vdele-žiti seje. Upamo, da pridejo na prihodnjo sejo. Med tem ko nas, ki delamo za poživljenje kluba št. 49, razveseli vsafk nov uspeh, vsaik -nov član, pa je nekaj oseb, ki jrh naši uspehi bole in akuAajo izza grma Mreno mešati. Toda štrene ne bodo zmešali, kajti v našem klubu je ifepo Število inteligentnih sodrugov, ki take stvari razumejo od vseh strani in ne bodo dopustili, da bi med sodrugi nastala kakšna neskladnost in nesporazum. I-zvoUli smo tudi odbor za a-rar.ilranje programa in drugih stvari za Časa konvencije JSZ, in sicer 7 članov od kluba št. 49 in 6 od kluba št. 27. Sestanek tel/a odbora bo pravočasno naznanjen. Poživljam vse sodruge, d« ne zaostanejo od prihodnje seje, ki se vrti ta petek v običajnem prostoru. Seja bo važna, kajti s. Joseph Jauch bo podal poročilo o konvenciji Ameriške socialistične stranke, nadalje bomo razpravljali o drugih važnih stvareh, o zboru, volitvah itd. Končam in kličem: Naprej * ojačanjem klub« št. 49 JSZ t Milan Medveiek, organizator. vencija je bila važna in je prav, da se Čuje o nji čimveč glasov. Zborovanje je biilo zgodovinsko pomembno, kajti gre se za bodočnost socialistične stranke, kakršna je. O nji je v Proletarcu z dne 17. aiprila že poročal Anton Garden, ki je bil na konvenciji član illinoiuke delegacije. K njegovemu poročilu jaz ne bi mogel dosti dodati — namreč kar se tiče zborovanja in rftle-pov konvencije. Tretji izmed nas Slovencev je bil Anton £a-gar, član angthešketjra kluba v VV aukeganu, 111. On se do sedaj v Proletarcu še ni oglasil. čitatelji Proletarca, dalje čitatelji strankinega glasila The Call in drugih listov so o minuli konvenciji lahko že mnogo čitali, bodisi o razpravah, kakor o njenih zaključkih in resolucijah. Največ viharja in komentarjev pač povzroča stališče soc. stranke glede vojne v Evropi. Oziroma resolucija, katera je bila sprejeta z večino. Določa, da je soc. stranka proti vstopu te dežele v vojno in ob enem, da smo (udi proti materijalni pomoči Angliji in Franciji. Manjšina je zastopala pro-tivno stališče — tpredvsem, da se naj nudi zaveznikom v vojni proti hitlerizmu materijalno in moralno pomoč. Za resolucijo večine so govorili Levenstein, Glass, Hamil-ton, Thomas, Heller, vsi iz Nevv Yorka. Dalje Caldvvell, R. I., in •več drugih. Resolucijo manjšine, ki je istotako proti vstopu Amerike v vojno, a je za ekonomsko pomoč zaveznikom, da se porazi hklerizem, je predlagal Alfred Baker I*wis, Mass.; zagovar-jeli so jo Jack Alt man, Lazar Beckner, Hal Siegel in Meyer Motlin, vsi iz New Yorka. Za resolucijo manjšine je govoril tudi Paul Porter, Kenosha, \Via. član narodne eksekutive soc. stranke (katerega pa v poročilu o tej debati The Call z dne 20. aprila ni omenil). četudi je bila debata o tema dvema resolucijama obširna in včasi vroča, je bila vendar vedno dostojna. Ako pogledamo na imena, vidimo, da so prednjačili Nevv-yorČani in da je na obeh straneh nekaj imen židovskih sodrugov. Iz tega vidimo, da jih nI vodil motiv osebnega in plemenskega vprašanja, katero je povezano s hitlerizmom kot zatiralcem Židov. Izmed 200 delegatov, kot je bilo rečeno, da nas je bilo. jih je 169 glasovak) za večinsko resolucijo in 28 za manjšinsko, Potemtakem se jih je 13 vzdr- Strinjam se tudi z izjavo predlagatelja manjšinske resolucije s. A. Le vv i so m Bakerjem, ki je po glasovati ju izjavil: "Mi smo tukaj v manjšini, smo *pa prav gotovo v večini »socialistične internacionale..." Bodočnost bo pokazala pra-vilnust enega ali drugega »tališča. Izgleda, eda je že eksekutiva takoj po vpadu Nemčije na Dansko in Norvežko (dan po končani konvenciji) šla na u-mik z izolacije. če omenim še moje osebne vtise te konvencije, so tole: soc. stranka ima jako sposobne ljudi, kateri imajo globok upo-gled v tguNpodarska vpra&anja in delavsko gibanje v splošnem. To je zapopadeno v okrog dvajsetih resolucijah, ki jih je sprejela delegacija. Pre*4$>dil sem, da je bila po-rprečnaMarost delegatov na tej konvenciji kakib 45 let. Najstarejši je imel kakih 85 let. Večinoma so bili skozi leta trenirani d elavci v unijskem in političnem gibanju, dalje časnikarji, pisatelji, pravniki (sled nji so trdili, da sprejeti zaključki ne nasprotujejo zakonom te dežele), in nekaj žensk z delegatskimi mandati. Marsikak delegat ipa je prišel na konvencijo tudi s svojo soprogo. Konvencije današnje socialistične stranke se od drugih razlikujejo tudi v tem, da na njih ni kruhoborcev. Ni služb v nji. ; Večina delegatov ni dobila drugega kot povrnitev voznih stroškov in stanovanje. Kar se nas tiče, se mi zdi, da smo Jugoslovani kot tu je jezic na skupina naše sodelovanje s stranko preveč zanemarjali, čeravno se z vsem v stranki včasi ne strinjamo. Platforma, :ut tej konvenciji sprejeta, je dobra. Nihče ne more najtjtv nji ali v odobrenih načelih kakih sanjaških špekulacij na revolucijo, kot je bil to slučaj na konvenciji pred štirimi leti v Clevelandu, ka0 ld ne. Dram. društvo Soča bo a to predstavo posedlo v življenje naših kmečkih ljudi v starem kraju pred sto leti. Igra je zanimiva in se nadejamo, da jo posetite od tu in iz sosednih naselbin v velikem Številu. Dramskemu zboru bo to v največje zadoščenje, udeleženci pa »bodo imeli priliko videti, kako so živeli nafti predniki. In žive enako po večini še danes. V tej žaloigri je 13 vlo. 2. MARŠE L JEZ A, spital v $i>omin ISO-letnice francoske Velike revolucije Herman M etuul. 3. SLOVENSKI POLITIČNI PRO/fiff^ $pi-sal Anion Dermota. V*e le tri knjige dobite poštnine prosto za ||. Naročila pošljite na naalov: » Proletarec 2301 So. Lowndale Avcnue CHICA£0, |U-. na katere smo upravičeno (ponosni. Baš ta zgodovina ji daje še danes ugled. In če katera dežela na svetu, potrebujejo smo-treno, močno socialistično gibanje baš Zed. države. Ako ga danes nimamo še, ni krivda naša. — F. Z. Lewia in Green lomastita drug drugega, nasprotniki unij pa oba skupaj. Na škodi so u-nije, ne pa Levvis in Green. Pri HBZ vprašanje odpuščenih nameščencev v glavnem u-radu ni še rešeno. Prošli pordel je k je prišla zadeva pred glavni porotni od«bor, ki se je zbral na svoji izredni seji v Pittsburghu. Glavni odbor je odločil, da so biti "kvitani" nameščenci po krivem odpuščeni. Odslovili ao jih trije upravni odborniki, oziroma dva in pa gl. podpredsednik Boic, ki je po pravilih HBZ aktiven član uprave. Vseh skupaj je ipet, ki imajo pri upravi volilno pravico, dasi ima HBZ več odbornikov stalno nameščenih v uradu kakor pa SNPJ. Ker se novo najeti nameščenci vziiic sklepu glavnega odbora niso hoteli u-maknki, je predsednik Butko-vič z odobritvijo večine uvedel sodno postopanje, da izposlu-je "injunction" proti njim. Sodnik "injunctiona" ni hotel dati, dokler se člami HBZ ne poslužijo vseh svojih mero-dajnih instanc. To je bilo pametno, kajti če je HBZ zrela za demokracijo, jo ima v (pravilih več kot dovolj, da lahko take zadeve sama rešuje. Ampak večina g-I. odbora se menda ne zanaša na razsodnost in demokratičnost večine upravnega odbora, pa je proti odloku sodnika vložila prizfcv. Navidezno sc gre za pet odpuščenih nameščencev. Namesto njih je večina uprave, ki jo tvorijo Boič-Kovač-Vuk, najela nove ljudi. A odzadaj je v resnici načelno vtnrašanie. ki bo plamtelo, in potem tflelo prav do prihodnje konvenciji. Naprej je pohvalil večino zadnje konvencije soc. stranke, graja »pa manjšino, katero je o-značrl za "Channberfainove so-! cialiste". Kadar komunistični listi hvalijo kak sk!ep socialistične konvencije, se je zdlo dobro vprašati, v čem je bil napačen. Sicer pa se Naprej boji, da bodo tudi tisti ameriški socialisti, ki so še "proti vojni", kmalu zdrveli za "Wall Stree-tom". "Izdajstvo II. intemacionale" je naslov članka v Napreju z dne 26. aprfta. In veste čemu je k/.dajalka? Eato, ker je v kampanji, da mora ta vojna biti res vojna za PORAZ HIT-LERIZMA! Vau rej ni več anti-fašističen, pa mu je sedaj izdajalec vsakdo, kl se ne navdušuje za novo linijo, katere smoter je ohranitev Nemčije i>od hrt-lerizmom. Se nekaj za salo. V isti šte-vilrki Nazaj a je tudi tole: "Socialistična stranka je pred kratkim zborovala s popoftnim blagoslovom Wall Streeta in kaipi-i talističnega tiska. >." V isti #te-vtlkir1'"Norvežki social-demo-i pobegnili (iz glavnega mesta Oslo). Komunisti otit&fi rra avojlh mestihf" Why not! Saj so vendar v zv^ii * naciji! SocialWemo»ira-ti pa so "pobegnili", da se Ibore preti nacljtem? !lTb jt* vaa Razlika.1 t" m 4 1 Vil a ^ ^ Vai trti« jugoslovanski ko-munlštihff*1iMi V t* j detelj s« bahajo. kako ao za urtijo, ia v prš Vsi / dcnarrjem svojih na- roČVttlPov v v podpir.i m- unijske delavnice. Ho* Ifcome? UfVisk^ IfK. i.. . 1< » I oosimi na^pfornial V Enakopravnosti z dne 25. aptaa "kr Mf^aii ob- ♦l^o ^iie 9 d^raftlh' u^noV in 1x1 ju 7. nasprotnimi el^mstiti. članek tt Mef iV>d na-sloVt>m "0 HH^opžsu Na ]>rtju, JSZ m SNPJ". Poberki iz Clevelanda Cleveland, O.—Res, začuditi smo se uredniškemu članku v "Knaktipravnotfti" z dne 15. aprila, ker se je z njim vehe-mentno postavila na stališče, na kakršnem bi morala biti vseskozi, namesto flirtati z elementi okrog Napreja, ki je naslednik bivše D. S. Vse priznanje uredniku Enakopravnosti, ker se je tako izrazito postavil v dveh člankih na stališče prave miselne razsodnosti. Zdi se mi, da so ij;ri E. spoznali, da je bil would be delavski list N. preseljen v Cleveland več ali manj tudi iz konkurenčnih motivov. . Uverjen sem, da ako bi oni to vedeli prej, bi mu marsikdo izmed njih ne nudil orpore in ne p'xipisa. - - ca Ste naročnino na ' T olrt is obnovili? ar- V E. smo brali tud i dve satiri, o kateri čitatelji večinoma ne morejo imeti pohvalne besede. Bili sta res zelo "duhtači rožici". Prvo je satirično razcvetel in jo tpoklonil "bolnemu Maj-ku" 1. J. Koliko je v takih satirah pisateljskega in v čem zaslužijo objave v slovenskem žurnalu, je pač stvar "E.", ki od časa do časa itak rada objavi kaj senzacionalnega, da vleče. Odmev na tisto satiro je bil še toMko bolj robat m umazan na satirika. Kar začudili smo se, kako more list priobčevati take stvari. Po mojem ne prvi (I. J.) in ne drutf (F. B.) ni toliko zakrivil kakor so njihovem slepomišenju. Protest so prinesli na sejo tukajšnje fedemcije SNPJ. Njihov zastopnik A. P. si je mislil: potonil bom navzoče Člane "on the *pot". Bomo vsaj videli, koliko nas je takfli, kl gremo čez dm in stm za "slovenske" dneve in drugo "N." propagando. Sedaj pa se izmotavamo iz te neljube kaše, ker nismo pričakovali, da bo prišlo tako daleč. Končno ni 'bilo nič zakrivljenega^ le da bomo v drugič v takih slučajih morali hitreje misliti, intefigenca gor ali dol. Toleranca je lepa reč, ampam hudi-man je, ker jo tisti, ki s svoje strani ne verujejo vanjo, zmerom izrabljajo na nas račun in včasi te še zasnubijo z laskavo pohvalo. Češ, na ta način jih boš pustil nemoteno dalje. m m 9 Po zadnji seji našega klluba je (predaval Math Peirovich o demokraciji in diktaturi. Svoj predmet je dobro obdelal, le preobširen je bil za tako malo časa (nekaj nad eno uro). U-pam, da bomo imeli s. Petrovi-cha kot predavatelja še (priliko poslušati. Navzoč je bil tudi urednik "N." G. Vitkovič, seveda ne e namenom, da se ibi od starega borca za socializem kaj naučil, pač pa, kako bo poročilo zavil po avoje, da se bo Čimbolj kregalo r rasnico in zavajalo njihove čitatelje. Vitkovič, ako bi bil 'pošten, bi moral priznati isto kot je po-vedarna socialistični konvenciji v Washingtonu pnofenor ekonomije, namreč, da je današnja Rusija daleč proč od socializma, Kjer nI |>olibične, ekonomske in ImiustrlaJne demo- kracije, tudi socializma ne more biti. še nekaj o aktivnostih. Teh je v naši naselbini mnogo. Pripravljamo se na XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matica, ki ae •pričnie 4. julija v tukajšnjem Slovenskem delavskem domu. Upam, da bomo storili vaa v svoji moči, da bo zibor uspešen tudi kar se nas tiče. Sedaj je zelo prikladen čas aigitfrati tudi za naše glasilo Pro«lefcarca. Vsi vemo, da je delavski list kakor je ta za pobijanje ignorance najtboljša sredstvo. Dobro delavsko glasilo je v boju proti zavajaleem najbolj učinkovito, ako je razširjeno. Torej sodrugi, skušajmo doprinesti vsak svoj delež tudi na tem (polju. a a a Klub še. 49 rapidno raste. Nadejamo se, da pride spet do veljave in moči, ki jo je imel v preteklosti. (Op. Opis zgodovine tega kluiba je v letošnjem Majskem Glasu). Priznanje v agitaciji za pridobivanje novih članov gre največ klubovemu on/anizatorju Milanu Medve-šku. Upamo, da bo nadaljeval, mi pa, da mu bomo pomagali v njegovih prizadevanjih. Na zadnji seji kluba smo izvolili odbor, ki bo skupno z zastopniki drugih tukajšnjih klubov izvršil razne ipriprave in a- ranžno za bodoči febor JSZ. • a a Mnogi člani JSZ smo zaposleni več ali manj tudi v aktivnostih društev in federacije SNPJ in nekateri tudi v društvih drugih jednot in zvez. Dan SNPJ za državo Ohio se bo vršil v iVedeljo 28. julija na letovišču društev ollevelandske federacije omenjene jed note. Mi lahko k uspehu veliko pomagamo, ker je boljše delati za dobrobit takih prireditev, kakor pa za kake "s. d." Ako so slednji komu bolj pri srcu kakor pa naše akcije, svobodno mu, naj smo še v demokratični deželi. Ampak naša dolžnost— in to je v demokraciji tudi naša pravica— je ob einem povedati, da tisti ljudjfe ribarijo v kalnem, da zavajajo pod mikavnimi gesli in da jim sploh ni za za demokracijo, ne za delavske koristi, ampak le za njihovo skrito slepomišenje, s katerim varajo ljudi. PISMA IZ STAREGA KRAJA Sledeče (pismo iz Dunaja, ki ga je prejel L. Junko v Detroitu, je značilen v marsiiem, pred vsem pa, ker dokazuje, kako morajo ljudje pi&ati, če žele, da bo cenzura puitila p-i-smo skoizi. Značilna je trditev, da listi v inozemstvu poročajo o Nemčiji same laži. To dunajsko »pismo, ki je zelo dolgo potovak) (poslano je bilo lanskega decembra) se glasi: " Dragi — Gotovo si včasi predstavljate, kako je t nami, posebno ie kaj nlabejca berete v časopisoh, Toda kar časopisi pišejo, ni nič res. Rečem vapi, da nam dozdaj ni slabo ftlo. Nimamo prt vi <\ a vendar zadosti. Vse je lepo urejem* Septembra meseca smo dobHi karte, na katerih je določeno, koliko vsake stvari smemo kupiti v tednu, na mesec ali letp. Živa duia ni vedela, da nam jih pripravljajo. Kar čez noč so karte prišle. Tako si tudi bogataši niso mogli nič naki»piti v naprej. Vse je strogo upravljano, tako da dobi v prodajalni vsakdo le kolikor mu je dovoljeno kupiti, pa naj bo reven ali bogat. Pri nas ne strada nobeden in tudi draginje ne puste gor. Ni tako kakor ja bilo v svetovni vojni. Takrat so si mogli samo tisti, ki so imeli težak denar, kupovati. Ubogi pa so morali stradati. Bo* iivi našega Hitlerja! Ce ne bi bilo tako lepo urejeno, ne vem, kako nam bi ilo. Tudi nobenega pet-lanja ni. On za vse skrbi. Tako upamo tudi dobro za naprej. — tudi slike bi vam radi poslali, pa ne vemo, če boste pismo dobHi. Torej jih pošljemo, ko bo vojna končana . . t Bolj svobodno se lahko še piše iz Jugoslavije, kar je bilo razvidno tudi iz prejšnjih pisem pod gornjim naslovom. Sledeče, iz katerega so kajpada izpuščene vse osebne omembe, Je iz Belokrajine: Judi dobrodošlica R. Opari je dvignila med nami nekaj prahu. Se celo nekateri dopiB-niki so ai dali duška, vsak po svojem tolmačenju. Priznamo pa lahko, da amo se pustili vsled svoje miroljubnosti in tolerance že večkrat potegniti, na primer glede "ambulance'*, ipa tudi glede Opare. Verujem, da so nekateri sodelovali z iskrenim namenom pomajrati človeku iz jetništva. Njihovo delo je bilo vseskozi pošteno. Toda zraven so vlado pa se mi boriti ne moremo, ker ie za našo nimamo dovolj moči. 4 .. v prvih letih po vojni je bilo iivljenje pri nas še s« prenesti. Pa se je spremenilo ... vlada je osnovala svojo stranko ... v katero so preprosti ljudje drli kakor muhe v močnik. . I. Leta 1929 smo dobili diktaturo. S tem se je iivljenje pri nas zavrlo. Mo-mentalno so cene delovnih moči padle in nastala je breeposelnost ali tako imenovana kriza. Delavske organi, zacije so razpuščali, cene iivikim povišali. Vladna stranka je vsled izjem* nih znkonov imela takorekoč 'nadnaravno moč'. Delovala jt pod geslom ujedinjenja, sloge in takih reči. "Kdor j€ hotel kako 'boljše* (ki so izvečinc državna'), je moral prinesti merodajni osebi priporočilo dobrega gospoda. Sinovi boljših kmetov, ki so lahko prinesli svoje priporočilo v obliki "puterha" in v njemu najboljše belokranjsko belo vino, so bili v prvih vrstah. Drugi potrebni, ki niso imeli kaj dati za take "mitnine", so ostali brez dciU- Vsled tega so tem slednjim nadeli ime 'delomrinoži'. "Prvo bonbo za strmoglaviti diktatorski režim smo imeli leta 1936. Naj» jačji oponent je bil v tem boju Vladko Maček s svojo hrvatsko seljaČko stranko. Vladni aparat je bruhal do skrajne sile. V Črnomlju sa izkopali jarek preko ceste v Loki tik mosta in pri Hranikovj hiši, tam, ki gre pot v mlin ... Pustili so le tako ozek vhod, da niti vpreien voz ni mogel akosi. Vsak opozicionalec je hotel p<»kazati svojo jezo, a tudi obramba je bila velika. V teh takorekoč odprtih uporniških stremljenjih je ostro nastopila tudi vlada. Kar čez noč je prišlo s vlakom bataljon oroihikov, toda ljudstvo niso mogli pomiriti. Pomiril nas jc z lepo besedo opozicijski kandidat Koren, ki ima zaupanje vseh tukajšnjih ljudi. Čudno se je nam zdelo, kako to, da ne bi opozicija zmagala, ko smo vendar vsi glasovali zanjo. Ampak po. tom šele smo morali verjeti, ko je vladna stranka objavila izid. Mi nismo zmagali. Ona je. Rekla je: pol-drug milijon glasov imamo več kakor opoilcija. A zmaga vendar ni bila njegova. Jevtiča je nasledil Stojadi-novič. Toda sistem reftima je dstal kakor prejšnji. "Sedaj imamo takozvano 'pomirjevalno vlado', ki ji načeljujeta Dragi- &u Cvetkovič in dr. Vladko Mat« k. Slovenci nismo z njo nič pridobili. Iiajae bi rekel, da amo na slabšem. Kajti kar smo imeli, je pošlo. Da amo, politično in drugače rečeno, ostali go-Ii. bosi in lačni. Pri mizi so pa ostali le najmočnejši in se mast«. "Aretacije ko pri naa pogoste. Nu papirju smo dcsbili luni svobodo. A ko hitro smo s Um mislili, da se lahku pripravimo tudi na prihodnje volitve, in jih zahtevali, pa smo uvideli, da je^ vsakdo, ki kaj pričakuje, "komunist". Pa tudi če se bi rad do sitega najedel in se dostojno oblekel, si "komunist". Ce te aretirajo brez vzroka, li eno-stavno naprtijo, da si 'komunist'. "In tako čakamo rešitve našega iivljenskega obstanka kakor obsojenec, ki mu je vrhovni zapovednik do-ločil dosmrtno robijo ... "S tem končani... ker če bi hotel vse opisati, bi moral biti stenograf..." ZLOBNOST REAKCIJE V "POBOUSEVANJU" SVOJIH STVOROV (Nadaljevanje s 1. strani) podkupnine krukom v unijah, potem pa jim jih očitajo, da imajo od tega v borbi za poga-ženje unijskega duha med delavstvom kar dvojno korist. V Evropi se unijam ni treba uicvarjati s kruki na svojih vodstvih, ker jih ni. Tam je unij-ska zavest (povprečnega delavca tolikšna, da gangaterji in ra-ketirji nimajo v unijah nobenih možnosti. Tam so unije socialistične in demokratično upravljane. Predno bodo unije ameriškega delavstva v splošnem isto, kakor so unije delavstva tam čez, se bo moralo članstvo prežeti z razredno zavednostjo in dati svojim organizacijam dušo, zapopadena v socialističnem programu. Kapitalistični krogi takih unij nočejo, zato jih bodo rajše "poboljševali" na sedanje načine. Nov uspeh rojakov, ki obratujejo Omira Cafe Detroit, Mich.—Ena najlepših gostih, restavracij in ple-ši£Č, kar jih imajo naši rojaki v tej deželi, je nedvomno Omira Cafe v Detroitu, ki je posest raših znancev in naročnikov A. Gruma, J. Cerneta in P. Be-nedieta, V tem zabavišču in restavraciji je (prostora za več sto ljudi. Minule mesece so ga spet prenovili, oziroma olepšali in povečali, da je v njemu lahko ko-modno nad 400 oseb. Slovesna otvoritev prenovljenih prodorov se prične 7. maja in bo trajala še nada4jna dva dni, to je, 8. in 9. maja. Vsi trije lastniki so tukajšnji slovenski javnosti dobro znani in spoštovani, pa tudi drugod imajo veliko prijateljev, ki se radi oglašajo pri njih. I)e-troitčani in morebitni zunanji gosti so vabljeni, da jih ob tej priliki obifrčejo. — O. Kadar islite kaj oglašati, spomnite ae "Proletarca". M 14 14 11 M • I M« I M • M »f M PRISTOPAJTE K I NAROČITE SI DNEVNIK SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOT1 Stan« aa celo leto $6 00, pol lota aS.OO Ustanavljajte nova društvs. Deset članov (te) je treba za novo društvo. Naslov za list In sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, |tl~ v • I................IM tiii ................................................... za učne tiskovine vseh vrst po zmernih cenah se vedno obrnite na unijbko tiskarno Adria Printing Cq. 1838 N. HALSTED STREET, CIIICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ...........MU................................... KANDIDATI SOC. STRANKE V ILLINOISKE DRŽAVNE URADE Soc. stranka v Illinoisu je imela svojo nominacijfiko konvencijo dne 21. aprila v Chicagu. Klub H, 1 so zastopali Jos. Drasler, Anton Garden, Chas. Pogorelec in Ange a Zaitz. Za klub št. 3, Ogfašby, je bil delegat Anton Udovich, in /a klub št. 45, VVaukegan, Jack Me<*ec. Večer pred konvencijo ao imeli delegati in drugi gosti sestanek in večerjo v SDC. Glavni govornik je bil Maynard C. Krueger. Konvenciji 21. a pri,'a je predsedoval A. G. Mcl)owell, njen tajnik pa je bil Harry Fleisch-man. Urednik tednika Socialist man, Gerry AiHard, je imel o-tvoritveni govor. O konvenciji soc. stranke je poročal McDowell. Le en zastopnik, Kellam Foster, po imenu, se je oglasi' proti stališču konvencije S. P. z ozirom na sedanjo vojno. Ampak predsednik državne konvencije je deal. da za razpra vo o tem ni časa in bi stališče stranke tudi spremeniti ne mogla. Zborovalci so odobrili nomi-niranje Thomasa in Kruegerja, iu ob enem se zedinili za sle deče kandidate na socialistič nem tiketu v Illinoisu: Za zveznega senatorja, C. H. Meyer, Pekin, za governerja. Arthur McDovvell, Chicago; za podgo-vcrnerja, Joe Tonielli, Marseil les; za državnega tajnika, Mcrdecai Shulman, Chicago; za avditorja (računskega pre->>ledovalca) javnih skladov in izplačil, Georgia Albrigh/t, \\ aukegan; za drža vno blagaj-nico, I na White, Chicago; za glavnega pravnika, Ko!lnm Foster, Chicago; za kongresnika at large, Harry Fleischman in Lee Gregory, oba v Chicagu. Poleg teh je konvencija nominirala tudi kandidate v upravo državne univerze. Sprejela je načrt za organiziranje zbiranja podpisov na peticije in o-dobrila kvoto $6,000, ki jo je dcJočila illinoiski stranki pro-sla konvencija S. P. Delegati na državni konferenci so jo sprejeli in takoj pričeli z zbiranjem doneskov, da dosežejo to kvoto in ako mogoče več. V eksekutivo državne organizacije S. P. so bili izvoljeni sledeči: Emma Key, Ina White, Lee Gregory, Nathan Miller, Anton Garden, Harry Fleischman, Arthur McDovvell and •lack Sessron«, vsi v Chicagu. Drugi so, Anton Udovich, La SaHe. C. H. Mayer. Pekin, VVil-Iiam Cox, Carbondale, Joe Tonielli, Marseilles in Ben Wilin-ger, Elmburst. Dasi je skupina, ki je pod-vzela nalogo nominrrati kandidate, energična, si bo morala, ako hoče uspeti, najprvo ztgra-diti nove postojanke Sirom države. Kajti članov ima jako malo, veliko ipa je somišljenikov. Za de!o pa so potrebni klubi in člani. Skupina, ki je vodila konvencijo illiuob ke S. P., je izvrAlla kar se zborovanja tiče, svojo nalogo. Ampak glavna naloga — delo — ta je še pred njo in vsemi drugimi, ki že!e, da se S. P. v Illinoisu spet uveljavi. I argumenti in bistro logiko je dokazal, da imajo ti vzroki jako slab temelj. Dokazal je, da je list Naprej ne samo popolnoma nepotreben, ampak tudi dn je bil ustanovljen večinoma zato, da vodi boj proti Proletarcu in Jug. eoc. zvezi. Nepotrebno je pristaviti, du jaz popolnoma strinjam z Proletarčev praznik Poglejte palače velikih ame-j kosa s silo mnogih vladarjev. Math Petrovich piše Cleveland, O.—Čitateljem je rtnano, da jaz v nase 4iste bolj po redko pišem. Moj vzrok za to je, ker opažam, da kolone naših slovenskih, takozvanih naprednih listov, bolj in bolj uporabljajo za širjenje osebnih mrženj namesto da bi služile svojim prvotnim namenom: biti sredstvo za resne in stvarne diskuzije. Prizadet je tukaj tudi Proletarec, vendar prav rad »priznam, da se stvari Nekoliko izboljšujejo, posebno ;dkar je urednik napisal tisti članek o dopisih. Glede dopisov ima zlasti na-ia metropola slabo ime. Po "zaslugi" par zgagarjev smo napravili na slovensko ameriško javnost vtis, da ae tukaj samo prepiramo. O vsem našem delu za društva in domove -e je previdno molčalo, ako se ni temu delu aktivno nasproto valo. Aktivne člane naših dru-kev se je kazalo v javnosti kot nepridiprave, ki ne zaslužijo zaupanja. Končno je bil napravljen na javnost vtis, da ma Jugoslovanska socialistična zveza v Cievelandu samo e-nega iskrenega sodruga in SNPJ samo enega zvestega :iana. Toda vsaka stvar ima svoj konec in pregovor pravi, la "vrt hodi po vodo dokler se ne ubije". V osebi Ivana Jonte-?a ima Proletarec danes objektivnega poročevalca. Upam, da bo nadaljeval s svojimi poročili vsak teden. Na ta način jc upanje, da se polagoma popravi škoda, ki so jo povzročili našemu gibanju "vestni" poročevalci. Jaz mislim tukaj tudi tiste strahopetne zajce, ki nimajo poguma, da bi podpisali svoje ime pod produkte svojih možganov. Toda pravi namen mojega današnjega dopisa je, opozoriti čitatelje Prolctarca na izredno važen dopis ali članek pod naslovom "O Časopisu Napreju, JSZ in SNPJ", kidrug Medvešek i. ako napravim par kome nt ar je v k njegovemu članku. Izraziti želim namreč *vo-je mnenje o ljudeh, ki dajejo listu Naprej svojo podporo in ga na ta način držijo pri življenju. Jaz jih delim v dve grupi. V prvi so zagrizeni nasprotniki socialistov in Proletarca. Te ljudi veže skupaj, ne ljubezen do defflavske sloge, ampak sovraštvo do socialističnega gibanja. Pri teh ljudeh ne zaležejo argumenti prav nič. Tudi ako list Naprej ia^ine. ostanejo ti ljudje Ae vedno naši načelni nasprotniki. Vpliv teh ljudi mora biti uničen kjerkoli se pojavi. V drugi grupi se pa nahaja precejšnje število o *>romMe-čih in iskrenih slovenskih delavcev, med njimi nekaj takih, ki so bili v prejšnjih časih naši dobri agitatorji in delavci za stranko. Ne bilo bi pravilno obdolžiti jih, da so se izneverili socialističnim idealom in postali renegati. Začasno so nasedli frazam o .delavski slogi, toda za nje je še vedno upanje, da spoznajo svojo zmoto. Medvedovi argumenti so gotovo namenjeni tej drugi grupi. Upam, da bodo vsaj nekateri med njimi ppoznali svojo zmoto. List Naprej pravi, da je "delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev". Kakšna bedarija! Ustanavljanje novih lUtov v današnjih razmerah ni Ta sila nI prihajala vedno h nebes. Pogostoma je bila u ta, ali v kakšnem predmest ju, vse po načrtih tolovajskih generalov iz "spodnjega sveta v službi velikega Hearsta al pa kakšnjega njegovega konkurenta. Nekateri taki vojskovodje so pozneje sami postali publicistični diktatorji, dasi ne bi mogli napisati najskromnej-še notice v nobeno svojih glasil in vlada Zedinjenih držav preiskuje, za koliko milijonov so jo opeharili pri dohodninskem davku. Konkurenčni boj ni minil in tudi njegova sredstva se niso popolnoma ublažila, le javnost jih ne more več tako o-pazcvati kakor v "pijonirski" dobi. O svetost privatne lastnine, pridobljene s svetimi sredstvi revolverja in strojnice, z blatom in gnojnico, s požigom in umorom! Naravno, da jo branijo tisti, ki so jo nagrmadili, z zobmi in nohti in z "etičnimi" nauki. Naravno, da proglašajo vsako misel o drugačnem redu. v katerem bi bilo podobno ro-kovnjaštvo izključeno, za sub-verzivno, za nesmiselno, za ne-amerlkan.«ko. Ogromna večina ameriškega prebivalstva zajema vse svoje politično znanje in oblikuje svojo sodbo po evangeliju glasil te ogromne in mogočne kup-čijske publicistike, ki ne trpi nobene neodvisne misli in nobene kritike. Ameriška demokracija Je pod diktaturo mili-jardnetga časopisja, najmogočnejše orožje male skupine vele-kapitalističnih lordov, vidno ali nevidno vladajočih v deželi. Včasih sc trenutno spunta kot takrat, ko so celo "demokratični" listi gospoda Hearsta ukazovala Roo*eveitov poraz in izvolitev komaj znanega republi-čanskega kandidata, ampak doslej njena neodvisnost še nikdar ni bila dolgotrajna; spre-, jemati, kar je črno na belem, zahteva manj napora kot misliti in zato se vpliv "velikega" ča**opi*ja vedno vrne k svojemu viru. V teh razmerah imajo neodvisni listi celo v angleščini težko stališče in če se kateri zameri zlatim bogovom, mu zavijejo vrat kot se je pred kratkim zgodilo listu "News" v Chatta-noogi, ker je bil za "demokratični" jug preveč liberalen 1n ni bruhal ognja in žvep\a proti delavcem. To se je izvršilo na nenavadno brutalen način in se Je zaradi tega opazilo in obsojalo. Navadno pa imajo mogot^ ci, ki premikajo oblake in drže strele v rokah finejša sredstva, ki ne i zevajo v javnosti prevelikega ogorčenja. Velikim tvrd-kam se ne more nič, če odrečejo "zaradi razmer" svoje oglase, ki so glavni vir dohodkov vseh takih listov; včasih se najde u-rednik, ki zapusti list za boljšo plačo pri konkurenčnem podjetju ; dodajanje vesti se lahko ustavi; v brzojavni slufcbi lahko nastanejo nepričakovane sitnosti... Kadar se je treba iznebiti neprijetnelga kritičar-ja, se najdejo izumljivi talenti. Ce je tako na ogromnem polju, kjer se piše v angleščini za mnogomNijonsko čitateljstvo, J katerim se opravičujejo vrtoglave cene oglasov in se odpirajo vsakovrstni "interesirani" viri, je naravno, da ima Časopisje drugih narodnosti mnogo težje stališče in čim manjša je narodnostna skupina, tem težje j«. O pr is podat) I jan ju z angleško govorečim prebivalstvom se ne more nikomur niti sanjati; ampak .po številu se Slovenci ne moremo primerjati niti tujim narodnostim kot m Nemci, Italijani,Poljaki in pa večina njih CALIFORNIA. Fontanai Anton Blanich. 3« k land* Anton Tomiit. Lo« Angelc«: Frank Novak. ikn Fr«nci»co: A. Ltksuii. COLORADO. Created Bottoi Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. B<>ltf»zar. NVaUenburg ia okolic«! Frank L. Tomftit. ILLINOIS. Chic«to: Frank ttenehina, Frank Bizjak, JofM j>h Drasler, Jo»eph Oblak, C ha*. Pogorelec, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. Cicoro-fcer*ryn: Kristina Turpin. La S«llo>Ofl«*byt i-rank Martin.iak in Anton Udovich. 5p< ingfield: • Jotteph Ovca in John U orle k. Vi.dens Fr. Ilerslch. W«ukeg«n-No. Chicago: Martin Judnich. INDIANA. Clinton: Ignac Spendal. I nd i« napol i*. Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Sular. We»t Miner«!: John MarolL MICHICAN. Detroit: John Zornik. Jo«eph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhlr Max Mart*. Cbuboln: Frank Klun. Duluth: John kobi. Ely: John Teran. MONTANA. £a»t Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yellar. Red Lodge: K. Erznožnik. NEVV JERSEY. Eliaaboth: Amalia Oblak. NEVV YORK. Gowanda: John Matekovich. NEVV MEXICO. Sngarito: Anton Orožen. OHIO. Akron • Kcntnore - Barčerton: Mh>: Kotnik in Mike Kopach. Blaine: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy. Cleveland: John Krebt'1, Anton Jankovich, Jennie Dagarin in Jo.»eph Levtr. Girard: John Kosin in John Bogatay Glencoe: Albina Kravanja. L.,bon Powfr Point: Jacob Bcrgant. Ne« Philadelphia John Petrich. Powbatan Poiat: John Krsij. Pinojr Fork: Frank Završnik. VVarren: Joseph Jež. ------- PENNSYLVANIA. in Majskega Glasa za zapadno Penno Anton Zornik, Horminio, Pa. WASHINGTON. Seattle: Lucas IJetnljak. VVEST VIRGINIA. Star Ciljr: Lawrence Selak. Thomas i Len ha rt NVcrdinek. VVISCONSIN. Milvraukee: Leonard Aipner in Mary Mihelti*. Shebojrgan: Fr. Stili. VVett Allis: Mary Musich. Willard: Mike Krultz. WYOMING. Kemmerer in okolica: Anton Tratnik in John H. Krzisnik. Ročk Springs: John Jereb. 1'ItlREDBE KLUBOV Jo So Zo AUquippa: Geo. Smrekar, Bartol Yo rant. Burgettstown Sloean: Joseph Krmel. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonrbnrg-Strabane: John Teieelj •in Marko Tckavc. Esporti Jo*. Britz. Forest Citjr: Anthony Drasler Jr. Point Marion: Ton.v Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imporlal: Frank Augufctin. Joknstown in okolica: Andrew Vidrich, John Rak in Ilija Bubalo. Latrobe: John ln Mary Fradel. Latrrence: Louis Britz. Librarr: Nick Triller. Meadowlands: Martin Baitz. Park Hiti • Conemaugh: Frank Pod boy. Sharon: Joseph Cvelbar. St. Mkhaol: Frank Kunstek. Sfgam Lovrenc Kavčič. Potovalni zastopnik Proletarca, A-meriškega družinskega koledarja v tej deželi. Če je list v tem jeziku vrhu tega še odkrito "levičarski", če je njegovo pisanje odvisno le od idej in načel, katerim je posvečen in če .«o t« načela v nasprotju z vladajočimi, mu je nevarnost botra že ob rojstvu in njegovo življenje ne more biti drugo nego večen boj, ne le boj za stvar, ki jo zastopa, ampak nervozni, razburjajoči, obup plodeči boj za goli obstanek. (Konec prihodnjič.) MAJ DETROIT, MICH. — Majsko proslavo in slaej« 35-letnice Proletarca priredi kluv st. 114 JSZ v nedeljo 5. maja. SPRINGFIELD, ILL. — Majska aroslava kluba it. 47 JSZ v nedeljo i. maja popoldne r Slovenskem domu. MILWAUKEE. WIS.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne malice sa Illinois in Wisconsin v nedeljo 12. maja v S. 'S. Turn dvorani, /25 VV. National Ave. BARTON, O. — Konferenca Prosvetne matice in JSZ ca vzhodni Ohio in W. Va. v nedeljo 26. maja ob 10. dop. na farmi «. J. Skoffa v Bartonu. SYGAN, PA. — Konferenca klubov JSZ in drnštev Prosvetne matice v nedeljo 26. maja v dvorani društva st. 6 SNPJ. JUNIJ ARMA. KANS. — Piknik kluba it. 21 JSZ v nedeljo 9. junija. CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Kcglovem vrtu v Willow Springsu. STRABANE, PA. — Piknik kon-f c renče ktobov JSZ in Prosvetne matice sa sap. Pennsjrlvanijo v nedeljo 30. junija na Drenikovih prostorih. VVAUKEGAN. ILL.—Piknik kluba it. 45 JSZ v nedeljo 30. junij« n« St*novnikovi farmi. JULIJ CLEVELAND. O. — Slavja 304az* niče kluba st. 27 JSZ in piknik soc. Zarje v nedeljo 7. julija na farmi fcderacije SNPJ. AVGUST STRABANE, PA. — Piknik kluba st. 11S JSZ v nedeljo 18. avgnata na Drenikovih prostorih. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska pred stava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert soc. Zarje v SND, St. Clair Avo. CHICAGO. ILL. — Koncert Savo, v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — Silvestrova sa. bava kluba it. 1 JSZ v Masonic Temple, 23rd St. in Millard Av«. 1941. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba v korist Proletarca v nedeljo.2. marca v dvorani SNPJ. ' APRIL CHICAGO, ILL. — Koncert Savo, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. Ste prejeli opomin, da je vam naročnina potekla? Ste jo že obnovili? IIHHHMMHIHIMIIH' BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Bro a d Street JOHNSTOWN, PA. aa»»»»♦»»»»»♦»»♦♦•»»»»t»aa PalandecITs Yugoslav-American Radio Broadcast •very Saturda'y, 3 to 4 P. M. Sta tion WHI P/1480 kilo-cyde$, (First Station on your dial.) ♦♦♦»MMMMMMMMMMM Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—HjSO Daily At 3724 W. 261 h Street Tol. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:J»0—6:00 p. m. Dailj Tol. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointment« only Rcsidenc« Tol.t Cravrford 8440 If ao aatvror — C«K Austia 8700 A Yugoslav Weekly Devoted to the lntereat of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC KDUČATION ORGANIZATION CO-OPKRAT1VE COMMONWEALTH NO. 1703. PuklUked W*«kly at »501 S«. L*w»dslc Ava. CHICAGO, ILL., May, 1,1940. VOL. XXXV. M*iy Herald lteady For llislribiilioii Just off the press, the 1940 shining new edition of THE MAY HERALD was put into the mails Ust week and started on its way to the thousands of readers throughout the country who have yet kept us very busy the past few weeks pouring in their orders. We present with pride this 100 page English-Slovene labor publication. Uniform in format, rich in content, striking in its appear-ance, and sensationally low in priče, THE MAY HERALD con-tains something of interest to every reader, from the average to the most critical and fastidious, who will pick up a copy and open it. From page 1 to 100 you will be enthralled. Stories, poems, educational and historical articles, ali beautifully illus trated throughout, will be found in this anniversary issue de-dicated to the 35th anniversary of the foremost Jugoslav labor publication in America. Second generation Slovene youth will find a great deal of interesting read ing material in the English seetion, and should not fail to peruse the copy their parents will bring home from lodge meetings. Here i* a magazine that U easily the foremost English-Slovene publication of the day. In its table of contents will be fcund articles by ali the leading Slovene writers of the present. Appearance of a magazine of sueh importance and at-traetiveness among our people is far too rare an occasion to allow pass without giving it the full attention and consideration it deserves. It positively should be on the reading list of every Slovene in America, for it is a produetion representative of our people and one which every reader can present to his friends vvith justified pride. And it should be passed from one reader to the next. Each copy should be read by at least half a dezen different people. For the unbelievable small amount of twenty-five cents a larger publication than you can purchase anywhere for a like amount. Who would hesitate to make sueh an investment ? Your World and Mine * By NORMAN THOMAS I can't remember how many delegate« came to me and aaid that thia Vas the best Socialist convention in their experience, or in the laat tvrelve vears. or something of the aort. Cer-tainly the «rpii it was fine. The debate v/ua on principlc and waa on a high If vel. The complete abaence of or-»unized power csucuses vras a joy. Maynard Kruoger's keynote speech vras that extraordinarily rare thing :n politica, a real contribution to con-struetive social and democratic think-ir.jj. He will make a gre:it campaign. 1 see in it, in the convention, and in the špirit of the party, an omen of hope for the tremendously difficult task that lies ahead. • a • The keynote of the campaign—or perhaps I si.ould say the major isaue of the campaign—ia not keeping America out of war. It ia vrinning the wur against poverty in America urithout losing, but rather by inereasing «ur democracy. That requires that we keep A meric.« out of war and it requires many other thingH beaides. We vvould give up that /ight altogether or post-pone it indefinitely if we a h o u ld be c a u g h t in war. The g r o w t h of Britiah resentment recorded by Ray-mond Daniel in the New York Time* on April 13. makes it clearer than ever neither the Britiah nor the French wil! be aatisfied vvith our participation in war by economic means. Indeed, if we have to go to vvar, it would be logical t« say. "Let's do It n«w; pay the priče we have to pay and be done with it. That ia more consistent than to ad-vocate loans to the Allies or further economic assistance t>y the government. Person*lly I think that if the Allies are going to require more economic assistance than they get nnw CHICAGO JUG0SLAVS GIVE ZINKA MILANOV HEARTY WELC0ME CHICAGO.—A very cordial, heart-felt recept ion -vvas accorded Zinka Milanov on her first appearance before our peoffle in Chicago las) Sun-day. The audience, predominantly Siorene. in whieh srere m i nar led meny Croatians and others, • Jammed tha SNPJ hali. to capacity, many standing throughout the entire lengthy program. proving the plana arranged by the Chicago Diatrict Federation of the SNPJ sponaorinrg the concert, quite inadequate for sueh an occa-sion. , Tremendmis rounds of npplauae greeted Madame Milanov's every note. sung in a appealing vrarm voice, and at the end of the program aenti-ment expressed hy local choral groups was beautifully reflected in a stage lairly dccked in florwery bouquets pveseuted in appreclatlon of her inarvelous |»erformance. BRANCH NO. 1 JSF GAINS NEW MEMBERS CHICAGO. —At'a well attended meeting of Branch No. 1 JSF at the Center last Friday night tvvo new members vre re propoaed and accepted and the Branch quota of the cam-raign fund raiaed to $.15. Delegates were elected to the JSF Conference in Mi!waukee on May 12. and an interesting report on the Socialiat Par-ty's recent convention in Washington was given by Anton Garden. M«y Herald Foremost En/tlish-Slovene Publication of the Day 96 illustrated pages of short stories. poems. and articles of general interast treating cf Slovene s and thair acthr-ities throughoul tha past 35 ye»rs. For tha unbelievable priče of twenty-fhre cents, a bigger publication than you can buy anywhare on thfc ne ws*t«nds. Get a copy or mora and seli them to your friends. . Order from t < PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. ( hicago, III. Early Distribution of May H e rah l is Welcomed by Branches THE MEASURE OF A MAN Springfield Celebration SPRINGFIELD, IU—Members of Branch 47 JSF, in the state cspital have selected Sunday, May 6. for their May Day celebration which vvill be held at the Slovene Home. An interesting program which they have prepared promiaes to drnvv a large attendance. Britlgeport May Day Olrbration a Siiccms BRIDGEPORT, (t—Joseph Snoy, guiding špirit in Branch U JSF, in hat city, reports Uiat their celebra-lion held on Saturday, April 27, was an inspiring nffair, attended by a lorpe number of people from Bridgeport and surrounding small towns. COMING EVENTS Slovene Isibor Center Social Club'* Party - Satu nIay, May II. * JSF CONFERENCE MIIM AVKEE-MAV 12 Ev«ry ona of our JSF Branch«« planning May Dsy cnUbrntiana wi|l Kav« thair bundle ordar« of tk« May Harald on hand to »ali at tk«ir nffair« Tkat tki« will b« walcom« n«w« t« tko«« in ckarga of »al«« go«« witbout ««ying. Not only »• it aa«i«r and quick«r finding «aU« among a happy, ^vll-tpiritad trowd bat it at one« do«« away witk aH h«a««-to-kon«a canva««ing and trip« into tka co*ntry vvhich would otkorwi«a ba naca««ary. Wa faal »ure tkat our mamb«r« arill amploy tki« ndvantagaou« air-tumUnc« to capital advantng«, and hopa tkat in tka final accoanting of total »ala« tka ineraa«« wil| b« v«ry uoticcabl«. May Day Celebration in Detroit, May 5th DETROIT, Mich.—Co«nbining their May Day celebration vvith the celebration of Proletarec'« 36th anni-veraary into on large affair, members of Branch 114 JSF, huve prepared a program attrrctive enough to draa the entire Jugoslav labor element in the auto city. It vvill be held at the Slovene National Home, beginning at 4 P. M , Sunday, May 5. Main apeaker on the program will be Charles Pogorelec, secretary of the Jugoslav Socialist Fedeiation, in Siovene, and an English apeaker. De-tioit'« lsbor chorus, "Svoboda" vrill also be one of the featured attrac-tions. In as much as this vrill be s celebration of the 35th anniversary of our paper, every reader antt friend, every aubacriber, and every person wiioae interests sre with labor should be at the Slovene National Home on Sunday afternoon, May S. Charles Pogorelec wiH stsy in the city for sbout a week aoliciting nevr ubscribers for Proletarec. Everyone able to five him a hand in any way i« urged to do ao. III. State Convention Starti Campaign Work Ijkbor is the creator, to whk'h ali phases of life and living are natural!y Kubordinute. Nature makes occupution a necessity. af Chicago and Anton Udovich of La Salle, are on the committee. C. H. Mayer of Pilaon was nominated for United States senator, Arthur G. M c Do vvell of Chicago for governor, Joseph Tonielli of MarseiHes for lieutanant governor and Mordecai Schulman of Chicago for secretary of state. The following were elected to the »tate executive committee: Emma Kay, Ina White, Lee Gregory, Nathan Miller, Anton Garden, Harry Fleisch-man, Arthur McDowell and Jack Sea-sion , aH of Chicago; and Anton Udovich of U Salle. C. H. Msyer of Pek-in, John Fischer and William Fulton of Gillesple, Paul Albright of Wau-krgan, William Cox of Carhondale, Joe Tonielli of Marseillea and Ben VVillingei of Elmhurit. Approsimately half of the pro-posed $500 to ibe raised for petitior vvork by May 1 was secured at these tvvo gatheringa. Our members vrill be Interested to know that JSF Branch No. 45 in Waukrgnn aaa the fin* branch in the country to eontribute lowards the campaign fund. . At the Washington convention tne Socialiat Patty of Illinois plfdged ^6,000 as the state's share of the onvpaign fund to be roistul. Much of this amuont will be raised through Krus»ier'a campaign meeting atvel at ihe Thomas meetings in the Fall vvhen Norman Thomas vrill spend a number of vreoks rampaig-nirvg in Illinois. Renevved špirit, enthusiasm for the campaign and general heightenirtg of morala in tha Party aince the convention idhould ahovr resulting in-rreases In Party activity and membership gains m vreli aa aubstantially boost tha Party press. WORKMEN THROUGHOUT THE COMMUNITY. STATE AND NATION LAY DOWN THEIR TOOLS WEDNESDAY AS AMERICA PAYS TRIBUTE TO THE MOTIVE FORCE WHICH BUILT IT—-LABOR. ON ITS NATIONAL HOLIDAY, MAY DAY. In appreciative reeognition of these fundamental truths, Kipling voiced the follovring meaaures to a man. If you can keep your head vvhen ali about you Are losing theirs blamtng U on you, If you can trust yourself vvhen ali men doubt you, But mske allowance for their doubting, too; If you can wait and not be tired of waitirg, Or beiim hed about, don't ueal in lies, Or being-,hated don*t give wny to hakiog. And yet d on't look too good nor talk too wi»e: ' If you can dream—and not make dreams your master, Lf you can think—and not make thoughta your aim, If you can meet vvith triumph and diaaater, And treat those two imposters just the same; If you can bear to hear the truth about you spoken Twisted by k na ves to make a trap for foola, Or «r&ichop and build 'em up vvith worn-out-toob; If you con make one heap of ali your winnings And risk it on one turn of piteh-and-toss, And loae, and start again st your heginnings And never breathe a word about your loss; If you can force your heart and nerve and sinew To serve your, turn long after they are gone. And m toold on when there is nothing in you Eseept the vvill vvhich says to them, "Hold on!" If you can talk vvith crovvds and keep your virtue, Or walk vvith kings—nor lose the common touch, lf neither foes nor loving friends can hurt you, If aH men count vrith you, but none too much; lf you can fill the unforgiving minute With slxty seconds' worth of distance run, Yours is the earth and every thing lhat*s in it ^ v' And—vvhich is more—you'll be a man, my son! LABOR UNITY ESTABLISH RANK AND FILE COMMITTEE The American organrzetl labor movement is threatened by the economic problemu entailed in a dett^enin^ of the 10-year-o.!d depret«ion. It i« further threateneTv»int, is h#r claim to the longest ski jump in the vvorld—120 y*rds. This ia at Planica, ubere European ski^ records have been made year after vear. In 1935 a couple of Norvregians and an Aus-trian did uell over 300 feet each; in I9.*»8 the same Austian, Joseph Bran41. did 350.9» feet. Yugoslavia, the kingdom of Serba. Ci-oata and Slovenes, came into being December lat, 1918. VVhen the Austro.Hungai ian cm-pire was dissolved the national as-sembly of the former Hungarian provinces of Crootia and Slovcnia declared thentsclves independent, and a national council vvas established to vhich rcpresentatives of other Slav "•tate* vvere admitted. Union vvith Serbia vvas effected. Yugoslavin is enjoying ali the sen-sations of youth vvhile actually her constituent parU reach centuries l»fack. A t Split, for cxam*>le, the lurgest Y ugo.sla v city on the Adriatic (oast. the Roman emperor Dutcletian, peraecutor of Christians, had an im-mtnae palače built on the seashore in 302 A. D.; here he retired after his abdication. The inhabitants of the nearby city of Salona moved into the palače after gieat m igra t ion of peoples that fol-lowed the fall of the Roman empire. The building stili shelters more than 3,000 per«ions. • • a The peacetime approach to Vugoslavia ia as modem as anyone emild wish by commercial or private air-plane. by yacht or train or autoip^-bile, and by folding boats or canoes. The Yugosiavs have been encouiaging tourists' visits by the reduetion of the vi*a charge to ten dinars (20 cents) oi. the condition the guests sta.v at least three days in any tourist center. Yugoslavia has hsd some very dis-tinguished visitors, among them (»*orge Bernard Shavv, who vvrote: ' "Engllshmen. Irishmen. Americans nnd holiday-makers of aH civilized nations, come in your millions to VuRoslavia. "You will be treated like kings; the government will provide you vrith a perfect climate and the finest »cenery of every kind for nothing. "The people are ever.vthing you imagine yourselves to be and are not. They are hoapitable, good-humored nnd very good looking. Every tovvn ia a pieture and every girl a movie star. "Come quickly before they finrl us «ut; it ia too good to last." Whereupon H. G. Wells, another visitor, a dni e d, "Plhavr was right." Thia ffinest sceneryM to he had for »othing Includes the Adriatic sea-roaat, one of the great highways of »»lassical and medieval civilization. with ita thmisands of tree- and fiower-covered islands. vrith its pic-turesque cities and pleasant bays. It includes I>uhrovnik, once an independent republic, fabuloualy rich, vith iU »ubtropicai trees and flovrars. It inrludes Mostar. ninety miles from Dubrovnik, vrith its oriental heauties in the heart of Europe, Its houses clinjing to rocky hillsides, its inoMjites vvith their minareta. Be Igra de, capital of Yugoslavia, has 266,000 inhabitants. You can atill find many traces of its stormy psst but the city haa changed conaiderably since 191 H. It sUnds on a hill ovei^ looking the meeting of the river* Sava and Dunube; the country around is full of historic interest. ava When I came aeross survivals of sncient customs in the United 8tstes —the annual Cotpus Christi proces-sion in Santa Fe, Nevv Mexico, for evample — they arouse in me the gieatest excitement. I am not particularly interested in niuseum relics despite their educational value; but vvhen I find something vhich belongs to the deep past but is stili vital today—then I vrant to know aH about it. Hence, one reaaon for a keen in-t< t est in Yugoslavia vvhere you can meet people atill vvearing the costum-es of another day, vvhere they stili .-ing traditional songs, snd vvhere they keep the ancient feasts. There are the Rusa lic folk dances near Skouplje. held in January; the least days of St. Vlaho and SL Tri-fun at Dtrlirovnik and Kotor in Februar, the medieval Mbreaka dances at Korcula in July, the knightly games of the Alkars at Sinj, near Split, in Auieust, the complicated ritual of the mass marriages on St. Peter's Day at Galicnžk; these make the past live in the preaent. Ho*- long these survivals vvill re-main it is imposaible to say. Religious eustoms persists even vvhen they are out of step vvith the times. The survival of small countries seems extremely doubtful at the present time; great bloca of nations. totalitarian or democratic, obliterat-ina or exercising mandates over »mali states a>4 apparently indicative of Ihe way the vrorld is going to be run in the future. Shaw's varning, "It ia to good to last," may !uive a deeper significanoe than he intended vvhen he sang of the iraises of Yugoslavia; vre simply do :iot know hovv long the peculiar c^iarm of the country vrill exist. When I first vvent to Moacov in 1930 one »till had an impression of it as a city of churehes; vrhen I re-turned in 1934 It vras hard to finH a church vvhich had not been closed, torn dovn or allovved to erumble into ruins. I am not pr«phesying any auch grlm end for the churches. monas teries and historic buildings of Yugo slavia. but I do sUigest that »f T. chould enjoy the survivals of the psst j uhile they stili exist. 4 The United States Supreme Court V haa refused to hear Republic SteeKs appeal in the $7,500,000 back-oay čase grovving out of the 1937 striko Ten ne^v refineries vrill be estsb lished ln Japan ln the nevt five yeat< for treatment of lovr content art.